LAŠKO RLDI CliSTMK: ZAKAJ JE BENCINSKA ČRPALKA NAPOTI? Ob obravnavi urbanističnima načrta za Laško je odbornik Rudi Cestnik vprašal, zakaj načrt pred- videva prestavitev benzinske črpalke, češ da to pomeni stroške in da so po vseh mestih črpalke v strjenih naseljih. Odgovarja ING. ANH. J02E ERJAVEC: Prestavitev, ki je predvidena za ustrez- nejšo lokacijo na predvidenem križišču v Debru ni jutrišnji problem. V poštev pride, če se bi črpalka morala povečati, kar bo enkrat gotovo nujno in če bi črpalka utegnila zares motiti zdraviliško-turistič- ne objekte na kraju kjer je. Zato je v načrtu lokacija za nadomestno, oziroma nevo črpalko. JOŽE MAČEK: PADE2 JE BIL VEDNO IZJEOVLA! VINKO KRA.iiOVEt: OSOVJE VENDAR NI USTO KOT PRISOJNA STRAN! * Ko so obravnavah prispevne stopnje, po katedrih bodo leta 1970 zasebni kmetovalci plačevali prispev- ke, sta se oglasila med drugimi tudi odbornika Jože Maček in Vinko Krašovec, ki sta zatrjevala, da so jjosamezni zaselki v njunem volilnem okolišu imeli doslej zaradi lege ali pa težjega obdelovanja zemlje nižjo stopnjo. Ko jima je načelnik za go- spodarstvo LEV TIOAR razložil, da republiški se- kretariat za finance vztraja pri- spoštovanju zakon- skega predpisa, da so stopnje enotne za vso kata- stra Ino občino, sta vzt.rajala naj pač celotno kata- stralno občino zvrstijo v nižjo kategorijo. Kot .smo že poročali, se je to zgodilo s sklepom, da so v tretji grupi pri obeh variantah šli aa en odstote^k nižje. ŽALEC BERNARD ČEPIN iz Motk, mlbormk «>btinske$ra zbora »Zanima me, kdaj bo urejena cesta Sešče— Matke in zavarovan most?« Odgovarja STANKO COKAN, načelnik za gospodarstvo: »Takšnih vpra- šanj bo vedno več, na njih pa je zelo težko odgo- oriti, ker ne vemo, koliko bomo imeli denarja. V lanskem letu .smo jim dali milijon starih dinarjev, za naprej pa ne vemo, kako bo. Kolikor bomo zbrali denarja, potem pa se bomo pogovarjali.« STANKO DOLAR iz (iotovelj. odbornik občinskega zbora »Zanima me možnost uvedbe enosmernega pro- meta v Žalcu na relaciji Ulica Savinjske čete, Hmeljarska ulica in ulica Ivanke Uranjekove? Od- govarja MILKO MEÎDVESEK, referenf za promet: »Glede ureditve enosmernega prometa v Žalcu po ulicah Savinjske čete. Hmeljarske ulice in ulice Ivanke Uranjekove je to sjaenkrat nemogoče izvesti, •ker sta samo dva priključka na cesto I. reda in to v ulici Savinjske čete in Ivanke Uranjekove. Že sedaj je prepovedan promet s tovornimi vozili po ulici Ivanke Uranjekove, tako da je celotni tovorni prevoz usmerjen na priključek v ulico Savinjske čete, ki se potem odvija dalje na železniško postajo in proti Grižam.« Zdravilišče Rogaška Slatina - 300 tet - DONAT - po vsebini in količini mineralnih snovi edinstvena zdravilna voda. ki zdravi obolenja žolča, želodca in presnove. URBANISTIČNI NAČRT MESTA LAŠKO SPREJET: IZHODIŠČE JE BIL TURIZEM Na predzadnji seji občin- ske skupščine v Laškem j©' bil sprejet urbanistični načrt Laškega in njegove naj- ožje okolice. Načrt je del urbanističnega programa ob- čine, ki je bil nedavno jav- no razgrnjen in je zdaj v fa- zi vsklajevanja z republi- škim programom ter v pri- pravi za razpravo v občinski skupščini. Urbanistični načrt Laškega je podrejen razvoju ene naj- starejših gospodarskih panog v tem kraju — turizmu. Pod- rejen je do te meje, da na lokaciji, ki je predvidena za zdraviliški turizem in za re- kreacijski turizem, ne more biti takih gradenj in dejav- nosti, ki bi motile to vejo go.spodarstva. Jasno je, da načrt ob taki orientaciji pred- videva lepše, predvsem pa snažnejše mesto, še bolj cvetoče, še bolj zeleno. Indu- strija se v mestu ne bo raz- širjala, narobe, nekatera obrt- na podjetja in proizvodne delavnice, se bodo celo izse- lile v bližnjo okolico. Pas, ki gá obsega sedanji zdravi- liški park z objekti se bo ob Savinji navzgor razširil za za- prt javni bazen in vse potrebne pritikline. Onstran železnice pa bo v spodnjem delu Debrega rezervirano do- volj prostora za postavitev zdraviliških kapacitet za čas, ko bo stara zdraviliška stav- ba morala v rekonstrukcijo. Zaradi bližine javnega, za- prte^¿" ^bazena se bo morala v prihodnosti bencinska čr- palka seliti na sever k bodo- čemu križišču ceste Ce- lje—Laško ter Debro—Jagoče. torej bo v bližini »Fale« čez Savinjo prevozni most, ki bo povezal z glavno cesto ti- sto, ki je malone že zgraje- na od Svetine v Jagoče in v Laško. Onstran Savinje v Ja- gočah predvideva načrt iz- gradnjo hotela v etapah, na- dalje izgradnjo športnih ob- jektov, vikend naselja in po potrebi še nadaljnjih hotel- skih zmogljivosti in če bo vode, denarja in potreb, še en odprti« kopalni in plaval- ni bazen. Ves ta turistično- zdraviliško-rekreacijski s,plet pa bi z dosedanjim in v bo- doče razširjenim zdravili- škim kompleksom potre- bovala čez Savinjo brv za pešce. Laško kot mesto se bo širilo v dveh edino mož- nih smereh, kajti tretja, pod Humom proti Ojstrem je skoraj že izčrpana. Debro je brez dvoma najibolj vabljivo in priklad- no za blokovno in tudi indi- vidualno gradnjo, možnosti pa so še v Marij agradcu in deloma tudi v Lahomnem. Načrt predvideva tudi re- gulacijo Savinje, ki je seve- da prvi pogoj za urbani- stično urejevanje mesta. Končno načrt predvideva še rezervat za morebitno širi- tev ceste Celje—Zidani most in kar je seveda precej od-! maknjen cilj, izgradnjo pre. dora skozi Krištofski hrib za obe prometni žili; želez- nico in cesto. ! To je seveda samo nekaj izvlečkov iz urbanističnega na- črta Laškega, ki pa je 2«iaj i že veljaven samoupravni akt. I JURE KRAŠOVEC» SAÄRAVUANJE BOGAT VSEBINSKI IN AKCIJSKI PROGRAM ZMS V CELJU Lani je bila orgai^izacija ZM v celjski občini izredno aktivna na področju samo- upravljanja na šolah in vključevanja dijakov v šol- sko samoupravo. Tudi letos bo njena primarna naloga ne- posredno usmerjanje mladih ljudi v samoupravo znotraj delovnih organizacij, šol in krajevnih skupnosti, če hoče- mo govoriti o osnovnih izho- diščih dela organizacije v le- tu 70. je vsekakor nujno po- udariti, da se mora ZM letos politično še bolj afirmirati in to z aktivnejšim zavzema- njem ter opredeljevanjem do vseh aktualnih družbeno po- litičnih vprašanj. Posebno iz- hodišče dela pa bo še naprej plemenitenje in razširjanj'e iz- obraževanja mladine. Lani je občinska organizacija priredi- la prek 20 seminarjev in tudi letos bodo nadaljevali s takš- no prakso, celo v povečanem obsegu. V razpravi o organi- zacijski rasti ZM pa velja po- udariti težnjo, da bi se v vseh večjih samoupravnih sredi- nah mladina še bolje organi- zirala, da bi se vanjo vključi- lo še več mladih ljudi — v Sloveniji ni v organizaciji 30 odstotkov mlade generacije — in ne nazadnje gre tudi za uveljavitev novih oblik učin- kovitega dela. Skratka, Zveza mladine se mora še bolj uveljaviti kot politična organizacija s tem, da bo omogočala, vzpodbuja- la in večala družbeno politič- no dejavnost mladine in da bodo mladi sami občutili, da je ta dejavnost za njih nujna in potrebna. čeprav so šele na pragu no- vega leta imajo na predsed- stvu pripravljen tudi program večjih akcij, katerih izhodišče je v splošni usmeritvi letoš- njega dela. Tako bo v mesecu marcu zopet »Naša beseda«, katere organizacijo je osvoji- la vsa slovenska mladina. Vse leto bo trajala pomembna ak- cija za razvoj in čimkvalitet- nejše vključevanje mladih v specializirane organizacije, mladi Celjani se bodo tudi to pot udeležili delovne akcije »Sava 70«, eno brigado pa bi naj celjska občina poslala v Beograd. Nov odbor predstav- nikov mladine in JLA bo v tem letu zagotovil tudi plod- nejše in bolj vsestransko so- delovanje. že meseca aprila se bodo povsod pričela tek- movanja za Dan mladosti, ki bodo trajala do konca maja. Ob 100-letnici Leninovega roj- stva bodo priredili posebno javno prireditev. Udeleženci Naše besede se bodo srečali s slovenskimi književniki in še brez števila je drugih akcij in napornega dela od udelež-| be na Igrah bratstva in enot-i nosti v Titogradu, tekmova-| nja za najboljši terenski ak-j tiv do nadaljnjega izdajanja', Informacij in revije Obrazi. | Program in predvideno de- lo ZM v tem letu je izredno; bogato, bistveno pri tem pa je to, da mladi čedalje bolj; čutijo potrebo po organizi-1 ranem sodelovanju na vseh' področjih naše družbene prakse. MILAN SENIČAR OSEMLETKA POGOJ ZA ZAPOSLITEV IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV POMEMBNA NALOGA SINDIKATA V SLOV. KONJICAH Ko so na zadnjem občnem zboru občinskega sindikalne- ga sveta v Slovenskih Konji- cah izredno resno postavili problem izobraževanja delav- cev, so si bili edini, da ni re- šitev mogoča v letu ali dveh, temveč je to stvar daljšega obdobja in tudi drugih fak- torjev, ki bodo morali prispe- vati k boljši izobrazbeni strukturi zaposlenih v občini. Delovne organizacije so do- sedaj sprejemale nove delav- ce, ki niso imeli končane osemletke, v zadnjem obdob- ju pa je v vseh večjih pod- jetjih čedalje bolj prisotna težnja, da mora imeti vsak nov zaposleni vsaj osemletko, oziroma mora pri sklenitvi delovTiega razmerja sprejeti obveznost, da v določenem roku šolo konča. Prosvetni delavci so menili, da bi to utegnilo močno izboljšati uč- ne uspehe, saj sedaj konča obvezno osemletko le 60 od- stotkov učencev. Tako bodo v Kostroju zaposlili skupino mladeničev ter tem in dru- gim, ki so že zaposleni omo- gočili obiskovanje šole za od- rasle. Tudi v Konusu, kjer bo- do v tem letu sprejeli v de- lovno razmerje 60 žensk, bo- do postavili podobne zahteve. Osemletko bi morali imeti ti- sti, ki se bodo še zaposlovali pa tudi tisti mladi ljudje, ki so že v delovnem razmerju. Težnja sindikata pa je, da te hkrati s tem splošnim pote- kalo tudi strokovno izobraže- vanje mladih ljudi, ki bi si tako pridobili polkvalifikaci jo. Vse to bo mogoče doseči, saj morajo tudi v Slovenskih Konjicah do meseca maja pri- praviti opise delovnih mest, kjer bo razumljivo posebna pKistavka prav izobrazba. Sin- dikat bo ob vsem tem imel precejšnjo vlogo in bo tudi delno sofinanciral izobraževa- nje tam, kjer bo potrebno. Šolo za odrasle imajo že i Slovenskih Konjicah, čedalje večje pa so potrebe tudi t Zrečah in Vitanju. Na sindikatu pa so prepri čani, da v naporih za boljše izobrazbo delavcev ne bodi: osamljeni, temveč bodo delež- ni vsestranske podpore in po moči drugih družbeno politiČ nih organizacij in delovnil skupnosti. MILAN SENIČAS VAŽNO OBVESTILO! Vse naročnike in bralce Novega tedni- ka, prinašalce radijskih čestitk ter objav obveščamo, da bomo z 21. januarjem 1970, pričeli poslovati v novih prostorih - PO- SLOVALNICI ČP DELO, Trg V. Kongresa 10 (nasproti Muzeja revolucije). Za Vaš ce- njeni obisk se priporoča naročmnsko oglas- ni oddelek N. tednika in RADIA CELJE. CELJSKI OBČINSKI SINDIKALNI SVET PRED NOVO AKCIJO NA TAPETI NAJNIŽJI DOHODKI Med prvimi akcijami, ki jih je po lanskoletnem obč- nem zboru podvzel občinski sindikalni svet je analiza o najnižjih osebnih dohodkih v celjski občini, o obsegu te- ga problema in o vzrokih, ki še vedno puščajo mnoge de- lovne ljudi na mejni črti živ- ljenjskih stroškov. Podrobno analizo, ki bo v kratkem končana, bodo naj- prej prediskutirali na seji predsedstva občinskega sin- dikalnega sveta, nato pa bo- do problem pregledali še z ostalimi poQitičnimi forumi v občini, na koncu pa bo o problemu razpravljal še ple- num sindikata, ki bo moral kot zagotavlja predsednik Ivan Kramer, sprejeti tistre- zne zaključke, da bo ta bo- leča zadeva vendar enkrat razrešena. JURE KRAŠOVEC