Rakitniško šolo še vedno »zebe«
Rakitniški šolarji se še vedno vozijo k pouku v novo presersko šolo. Zima še vedno kaže zobe in poučevanje v mrzlih učilnicah na Rakitni ni mogoče, poleg tega pa je treba odpraviti še vrsto pomanjkljivosti, ki so vrata te šole zaprla. Upo-rabnega dovoljenja (v sestavku v prejšnji števi-liki smo pomotoma zapisali gradbeno dovolje-nje) seveda pri vseh teh pomanjkljivostih šola ne more dobiti, dokler pa ga nima, to pomeni, da je zadrževanje v njej nevarno.
Pa poglejmo, s čim se morajo sedaj v novi šoli še spoprijeti, da bi pouk v njej lahko normalno potekal. Toplotna izolacija je preslaba. In taka
je bila načrtovana že v projektu. Sest centime-trov tervola naj bi za izolacijo zadostovalo pri temperaturah do minus 18 stopinj Celzija, kar pa za podnebje na Rakitni ni dovolj, saj tam živo srebro nemalokrat zdrkne (v hudi zimi, seveda) precej niže. Brez klorinatorja za vodo-vod šola prav tako ne bo dobila uporabnega dovoljenja. Tudi vode, ki je ob vsakem večjem deževju vdrla v klet, ne gre zanemariti, Kuhinja tudi še ni povsem urejena, prav tako manjka nekaj stvari v telovadnici. Pod vprašajem je tudi dvoprekatna greznica. In še kaj bi se našlo.
Gradbeni inšpektorji zdaj podrobno razisku-jejo, kdo je kriv za tako stanje nove šole na Rakitni. Spet je tu že vse prevečkrat izrečeno vprašanje odgovnornosti. Verjetno se brez po-sledic ne bo končalo niti za projektanta niti za izvajalca ter nadzorni organ.
Člani našega izvršnega sveta namreč menijo, da morajo krivci za stanje na Rakitni za svoje napake prav tako odgovarjati kot tisti, ki se morajo zagovarjati zaradi napak pri gradnji osnovne šole Krim-Rudnik. Obenem pa je ra-kitniška šola, ki jo je financirala mestna izobra-ževalna skupnost, dokaz, kako draga je lahko gradnja, kadar skušamo porabiti kar se da malo denarja.