Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. BogoYori z Italijo so bili glavni predmet razprave zadnjjih dni v narodni skupščini, pa tudi v jaA^nosti. Radifcali in radičevci, posebno radičevci, ki so preje med narodom hrumeli zoper te pogodbe, so seveda poslušno glasovali zanje. Prvi del teh pogodb, ki dajejo Italijanom velike ravice na jugoslovanskih tleh v casu, ko jemIje Italija najnaravnejše pravice Slovencem v Primorju, je bil sprejet. Radikaili in radičevci so ti »dobrotniki« za to stran in ono stran jugoslovanske italijanske meje. Zdaj niso hoteli naroda, ki je protestiral proti temu poslušati, pride čas, ko p-a narod nje ne bo poslušal in jim ne bo ^eč zaupal, da še vodijo državo. Slovenska kmetska stranka za kancelparagraf. Pri razprav« odseka za nov kazenski zakonik, je bil sprejet tudi § 388, ki ga imenujejo kancelparagraf. Radikali in radičevci med temi tudi g. Andrej Kelemina, je seveda gla>soval za ta paragraf, za katerim se skrivajo nameni — duhovnika izstisniti iz javnega živijenja in delovanja.Bivai samostojni in sedanji radičevski privezniki se veselijo tega paragrafa. Veselimo pa se ga tudi mi ,da jira odkrito povemo, bo vsaj vsak pameten Slov&nec po teh »delih« spoznal, da je radičevsko prekrižanje in »Hvaljen Isus« ravno toliko vredno, kakor kako mesarsko pridušanje. Bolgarski komiti vpadajo zopet na naše ozemlje. Na blej&kem sestanku male antante se je veliko razpravljalo o Bolgariji, ki ima popolnoma izjemno stanje med našo in rumunsko državo. Bolgarski zunanji minister Burov je dal našemu in rumunskemu ministru izjavo, da bo ustvaril prijateljsko razpoloženje Bolgarije do sosedov. Dne 26. junija pa so bile velike demonstracije na državni meji in so tu-di komitaši udrJl na naše ozemlje. V DRUGIH DR2AVAH. Mussolini hoče vedno višje. Zato hoče tudi svojo drtižinsko zvezo izpopolniti na ta način, da poroei italijanski prestolonaslednik Umberto Mussolinijevo hčerko Edo. Italiijanski kralj že doJgo ča:sa nima v Italiji več prave besede, bo zato tudi to stvar uredil JMussoilini. — Na Poljskem je pravi vladar vsega položaja Pilsudski. Sam pa ni hotel sprejeti predsedni&kega mesta. Zato so mnogi mislili, da se hoče ob ugodni priliki proglasiti za kralja. Zdaj pa listi porocajo, da dela na to, naj postane poljski kralj princ Sikst Burboaiski, brai bivše avstrijske cesarice Cite. Protidržavna zarota na Španskem. Na Španskem vladajo generali. Vladajo pa prav po voja»ko. Zato je v deželi vedno precej odpornosti proti temu. Proti sedanji vladi, posebno proti generaki Primo de Rivera je bila zasno\rana zarota, ki pa se je ponesrecila. — Francoski Irank je predmet najljutejsih političnih bojev na Francoskem. Ta boj bo najbrže vodil do diktature, katero že napovedujejo. — Anglija se zelo boji ruskega vpliva na angleško dela^-stvo. Zadnji dve leti je ruska boljševiška vlada veliko žrtvovala za angleške delavce, da jih pridobi za svoje boljševiške namene. Sedanja vlada seveda tudi štrajk rudarjev smatra kot sad te boljševiške agitacije. ^ sa Azija se giblje. Narodi v Aziji so bili do zadnjega časa narodno nezavedni in manj kulturno razviti, zato so jih evropske države lahko držale v svojih rokah kot kolcKnije. Že pred svetovno vojno, posebno med njo in po njej pa so ti narodi izgubili vsako spoštovanje pred Evropo in se dmg za drugim pripravLjajo na ustajo in osvobojenje. Vodstvo je prevzela od ene strani Japonska. Ta odpor pa ni naperjen le proti političnemu gospodarstvu Evrope nad Azijo, pač pa tudi proti kršoanstvii. Že so začeli preganjati kristjanske miisijonarje, zapili so jim šole, odgnali usmiljenke iz bolnišnic, da se zbriše spoinin na Kristusa. Rusija bi mogila po svoji legi in moci dvigniti vso Azijo za kršcanstvo, da ni sama v fem oziru tako uboga. Tako pa je velika nevarnost, da se bo Azija otresla vsakega vpliva Evrope in bo odporna tudi krsčaraski veri, zato, ker je to vera Evropejcev. —