Vojna. VARSTVO MLADINE. Generalni poveljnik v Monakovem je izdal važne odredbe: Mladini pod 17. letom se ne sme prodajati nobenega tobaka, najmanj pa cigaret. Kajenje mladine po ulici je pod kaznijo prepovedano. Tudi v gostilnico po 9. uri zvečer ne sme mladina pod 17. letom, tudi v sprcmstvu odrastlih ne. Še manj pa sme mladina pod 17. letom v kinematograf, ako ni izrečno določeno, da je predstava za mladino primerna. Odlok pravi: »Pred blagrcm mladine se morajo1 umakniti vsi drugi oziri«. — Listi pišejo, da bodo teh odredb posebno- veseli starši in vzgojevalci. Ta odločni generalni poveljnik pa je šel še dalje. Nastopil je proti umazani literaturi in prav nadrobno naštel, katerih knjig1, brošur in slik mladina ne sme videti v izložbah, kaj šele dobiti v roke. Tudi plakate za kinematograf je vzel pod strogo vojaško oko. Slik plakati ne smejo prinašati, ampak samo' tiskani vzpored. Dovoljeni sa umetniški plakati. PREPOVED FOTOGRAFIRAN.JA IN SLIKANJA NA GORIŠKEM. C. kr. goriško okrajno glavarstvo opozarja še enkrat z odlokom z dne 20.' svečna na strogo prepoved fotografiranja in slikanja kakršnihkoli predmetov in pokrajin v mestu Gorici in goriškem okrajnem glavarstvu. Vsak, kdor bo ravnal proti temu določilu, bo kriv, v kolikor ne pride pred vojaško sodišče, prestopka v stnislu ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, ter bo kaznovan z denarno globo od 2 do 200 K ali pa z zaporom do 14 dni. KMETI.JSKA DELA V LETU 1916. Kolikor bodo razmere dopušeale, bo vojna uprava dala letos konje na razpolaganje za potrebna kmetijska in gozdarska dela. S konji vred bo dala tudi moštvo, in sicer po enega inoža za dva konja in pri 20 do 30 konjih še enega podčastnika. To moštvo bo pri kmetijskih in gozdarskih delih sodelovalo. Prošnje v tej stvari je v krajih, ki so izven armadnega obsega, vložiti potom politiških okrajnih oblastev na pristojno deželno komisijo, ki bo za prilnerne spoznane prošnje predložila vojaškemu poveljstvu. Konji se bodo dali na uporabo le za toliko časa, kolikor je neizogibno potrebno, kvečjemu za osem tnesecev, a vojna oblast ima pravico, da jih od- pokliče tudi prej. *• NARODNO - POLITIŠKA KONCENTRACIJA NA ČEŠKEM. Tudi češka realistična stranka je razpustila svojo lastno organizacijo ter se je pridružila enotni napredni narodni stranki, katere provizorični eksekutivni odbor že posluje. Čehi pripravljajo sedaj enotno vsenarodno zastopstvo, ki naj posluje kot vrhovni narodni odbor in v katerem naj bodo zastopane vse češke stranke. Češki' agrarci so se že izjavili, da se udeležijo te koncentracijske organizacije, pa tudi socialni demokrati so pripravljeni k sodelovanju. V oficialnem glasilu češke socialne de- mokracije »Pravo Lidu« je izšelčlanek poslanca dr. Soukupa, ki pravi: »Češka socialna demokracija se zaveda, da je češko delavstvo navezano s tisočerimi vezrai na usodo naroda in da je njega eksistenca odvisna od narodne bodočnosti. S tem je rečeno, da smo dolžni pri narodnem delu sodelovati in tudi prevzeti soodgovornost. S svojim narodom pojdemo usque ad finetn.« — Češka klerikalna stranka se k sodelovanju sicer še ni formalno odločila, pač pa je izvršila po vzoru naprednih strank notranjo konsolidacijo s tem, da je proldamirala združenje dosedaj ločenih krščansko-socialnih in klerikalno-konservativnih organizacij v enotno katoliško stranko. — Znamenita so izvajanja bivšega ministra dr. Fiedlerja v »Narodnih Listih«, in sicer: »Kar se je doseglo doslej v mestnih stremljenjih po koncentraciji, se da izraziti v številkah tako-le: Stralike, na katere se je bilo ozirati pri snovanju mestnega bloka in ki predstavljajo po splošnih volitvah leta 1911 skupno92% politiške moči mestnega volilstva, aR 94% po prvih odločilnih volitvah — so se združile na podlagi sklepov svojih eksekutivnih odborov k enotnemu, strnjenemu nastopanju. Izven tega strnjenega mestnega bloka ostaja ena stranka, ki predstavlja organizatorično 8%, oziroina 6% politiške moči meščanstva. Če k tem prištevamo še glasove na deželi, ki so bili oddani za narodno-socialno stranko in katerih se stranka nikakor ne od&eka v svoji novi organizaciji, postane moč nove politiške formacije še večja preko teh številk. Bolje, nego vse drugo, kažejo te številke, da nova narodna stranka, v katero so stopile mladočeška, staročeška in realistovska stranka in ki se ji je pridružila narodno-socialna stranka k politiški vzajemnosti, predstavlja pravo in resnično reprezentacijo rneščanstva na Češkem. — Pornen in vpliv kake stranke pa nista odvisna samo od števrla voliistva, ampak tudi od tega, kar stranka po kadrih svcjih pristašev pomenja za razvoj duševnega in materialnega življenja, torej od udeleževanja stranke na razvoju lokalne in avtonomije interesentov, časopisja, znanstvenega in umetniškega stremljenja, gospodarskih korporacij in podjetij ter podobnih institucij. Kako potenco pomenjajo stranke, ki so se stopile v tej smeri za enctno poiitiko, o tem se nočern dalje izjavljati. Prepričani smo, da bo po prkisku vseh teh razmer tudi državnopravna stranka — ki se doslej še ni odločila — prisiljena k vstopu v tnestni blok. Posebno, ako se posreči ustvariti ji velikih blokov vzajemnost, izprevidi ta stranka, da ji dosedanja brezobvezna samostojnost izven pristojnega bloka ne bo dajala prilike, da bi se kakorsibodi uveljavljala. Ker vzroki, zaradi katerih se državnopravna stranka še ni odločila, ne leže v tem, da bi le najmanje dvomila1 na potrebi nove uravnave razmer med mestnimi strankami1 v smeri koncentracije, in tudi ne v tem, da bi imela manj smisla za velike narodne interese, marveč tiče vzroki' le v formalnih ovirah, moremo skoro' z gotovostjo računati na to, da bo mestni blok na Češkem kmalu popolnoma zaokrožen. Z meščansko koncentracijo pa koncentracijska dela ne bodo še dovršena. Po prvotnern načrtu bo preiti potem k drugi glavni etapi!« — Tako na Češkem. Mi vprašujemo danes zopet: Kaj pa Slovenci'? PREBIRANJE ČRNOVOJNIŠKEGA LET- NIKA 1898. C. kr. korespondenčni urad javija: S cesarsko odredbo, oziroma za Tirolsko' in Predarlsko s cesarskim patentom z dne 1. maja 1915 razširjene črnovojniške dolžnosti je rojstni letnik 1898 podvržen s 1. januarjem 1916 črnovojniški dolžnosti. Kakor je pozvedel c. kr. korespondenčni urad, se vpokliče vkratkem ta letnik na prebiranje. Prebiranja izvedejo v obeh državah monarhije v času med 14. aprilom in 3. majnikom. Tistim, ki so rojeni leta 1898, se sme priznati pogojno ugodnost enoletne prezenčne službe, če dokažejo, da se nahajajo y šolskeni letu 1915/16 v 5. razredu kake javne ali s pravico javnosti opremljene ginniazije (realne gimnazije), kake take realke ali v I. letniku kakega učnega zavoda, ki mu je podeljena pravica enoletnega prostovoljstva, da smejo med službovanjem z orožjem nositi za enoletne prostovoljce določen trak na rokavu. Za častnike se ne izurijo, marveč če so splošno sposobni, se izšolajo le v 12tedenski skupni izobrazbi za podčastnike. V ostalem so pa te osebe popolnoma enakopravne s črnovojniki, ki imajo pravico do znaka enoletnih prostovoljcev. Prostovoljen vstop v skupno vojsko ali v deželno brambo je dovoIjen tem brambnim obvezancem le proti triletni prezenčni in sedemletni rezervni siužbeni dobi. V tem slučaju ugasne pravica nositi enoletni prostovoljski znak na rokavu. Dalje se dopuste leta 1898. rojeni brambni obvezanci, ki so spoznani pri prebiranju kot tudi sposobni za črnovojniško službo z orožjem, v kolikor obiskujejo v šolskem letu 1915/16 kak letnik in v brambni postavi označenih učnih zavodov kot javni učenci k dopolnilni izkušnji predčasno, ne da bi bil merodajen uspeh študij. Prošnje za dopust k dopolnilni izkušnji, se moiajo vložiti pri tistein vojaškem poveljstvu, v katerega okrožju prcsilec stalno stanuje. BOLGARSKA CERKVENOPOLITIŠKA STREMLJEN.JA. Berlinski »Lokalanzeiger« poroča iz Sofije: Vlada je sobranju predložila zakonski načrt, da naj se velika spominska cerkev, ki je doslej nosila ime ruskega svetnika Aleksandra Nevskega, odslej imenuie katedrala sv. Cirila in Metoda. Ta dva svetnika častijo pravoslavni in katoličani. Vlada svojo predlogo utemeliiije taka: Ta spominska cerkev naj bo za večne čase katedrala bolgarske narodne cerkve. Če se sprejme ta. zakon, se bo pospešiio gibanie, ki lioče bolgarsko cerkev polagoma osvoboditi od ruskega vzora. * VOJAŠKE POKOJNINE. — VOJAKISLEPCI. Znano je, da so se koniisije za superarbitriranje postavile na stališče: Samo tisti dobi pokojnino kot invalid in morebitno državno podporo, ki si je med vojno pridobil one poškodbe ali bolezni, zaradi katerih ni več poraben za vojaško službo; če pa ie bil že pri nastopu vojaške službe nekoliko bolan, ne dobi nič. — Vojno ministrstvo je zdaj spoznalo, da je to stališče krivično, in je priznalo, da itnajo pravico do pokojnine tisti vojaki, ki so bili že pred vpoklicem bolni, pa so bili vendar spoznani za sposobne za službovanje. — Na notranjcm ministrstvu se je vršila seja kuratorija za vojne slepce. Dohodkov je bilo 858.000 K, podpor 143.000. Fond bo imel dovoij sredstev. V notranjem ministrstvu se ustanovi posredovalnica. Misli naj se tudi, ali bi se slepce dalo uporabiti pri kme- tijstvu. * NAČRT ZA BODOČNOST. * 2e nekaj časa sem jc čitati v raznih listih prav živahne razprave, kako naj se urede notranje razmere v naši državi. Skoro vsaka nemška frakcija inia svoj po.seben načrt. Ene so za ohraritev, ozirom;.' še za razširjenje deželne avtonomije, drugi so ravno tako odločni nasprotniki deželne avtnnomije in hočejo razdelitev po narodnih okrožjiii; eni hočejo avtonomijo za nemške kronovine, za drnge pa jo odklanjajo. Ti liočejo dosledno izvedbo dernokratiških načel, drugi zopet hočejo, da naj se iiemški manjšini zagotovi v naši državi večina v parlamentu. Tu provincializein tam teritorialna razdelitev, tam narodna ločitev potom narcdnih katastrov. V vseh teli razpravah, kar jih je bilo čitati v zadnjih tednih, ne viditno ne eneTiove misli. Vsi ti, sedaj tako pompozno razglašeni načrti so že stari. Ni je morda države, ki bi bila doživela toliko ustavnih eksperimentov, kakor naša, a vedno smo tam, kjer smo bili1. Kar sta Eotvos in Bach po svojem zaupniku Dobrjanskern že pred pol sfoletjem iztaknila, to se zdaj prinaša kot i^opolnoma nova misel na poiitiški trg; kar ¦e slovenska politiška Hteratura tekom pol stoletja neštetokrat premlela, to se na;;; zdaj ponuia v nemških listih in brošurah kot novo razkritje. Sedaj je neinški socialnodemokratiški poslanec dr. Renner izdal brošuro o obnovitvi Avstrije. Njegov načrt je, da je državo razdeliti po narcdno cuotnih okrožjih, oziroma, kjer to ni mogoče, je prebivalstvo razdelili po nacionalnein katastru. To so misli, ki jih je svoje dni z veliko vnemo propagiral zaslužni slovenski publicist Fran Podgornik in ki so riied Slovenci jako popularne ter so se zanje že vse slovenske stranke večkrat izrekle v svojih programatičnih izjavah in v raznih zakonodajnih zastopih. — Oglasil se je tudi znani nemški sociainodemokratiški voditelj Austerlitz v »Kampfu«, kjer r-ojasnjuje, da je predpogoj za vse notranje reforme in vse delo sploh parlament, a ne stari pariament, nego nov parlament, ki bi tncgel uspešno delati samo, če bi bil izvoljen na podlagi proporcionalne volilne pravice. SKRB ZA NARAŠČA.J. Sedanja vojna je ljudem šeie pokazala, kake važnosti je za vsako državo, da ima čim vee prebivalstva. Sedaj tudi tožijo, da v naši državi niso posvečali tcinu vprašanjti prirnerne pazliivosti. — Neki dvorni svetnik je izračunal, da se ]e v zadnjih 30 Ietih povprek vsako leto izselilo- v inozemstvo 44.000 mož najboljše starosti in da je tudi število porodov znatno nazadovalo. Leta 1913. je bilo rojenih v Avstriji 120.000 otrok manj, kakor leta 1902., a dočim je prišlo pred 20 leti še 40 porodov na tisoč prebivalcev, jih pride sedaj sanio še 30, in kaže vse, da se bo to število še zmanjšalo. Omenjeni dvorni svetnik pravi, da je treba temu konec narediti; izseljevanje sc mora ustaviti, izseljence je iz inozemstva spraviti domov, število porcdov pa je treba pomnožili. Seveda je treba za fo ustvariti predpogoje, ustvariti take gospodarske razmere, da ne bodo ljudje prisiIjeni hoditi s trebuhom zakruhom in da nc bodo smatrali otrok za breine, ki onemo goča staršem pošteno preživljanje.