Versfvo ln nedosiafck fersffd Ą narotiih. Priobčil A. K. V. Poganski narodi novega veka. Ko je Krištof Kolumb našel Ameriko, sta bila tam dva mogočna naroda, in sicer Azteki v Mehiki in Peruanci. Oba sta imela dobro urejene države in precejšnjo omiko. Tudi njihovo verstvo je bilo dobro razvito. V Mehiki je bilo veliko templov in dosti duhovnikov, ki so imeli veliko veljavo. Duhovniki so bili učitelji ljudstva, vzgajali so mladino in širili omiko. Bili so prvi svetovalci vladarja, brez njihovega dovoljenja ni smel začeti vojske. Imeli so tudi samostane in rede s strogo disciplino. V samostanih so bile šole; dečke so podučevali duhovniki, deklice pa duhovnice, ki so žgale ter stražile tudi sveti ogenj v templu. Verovali so v posmrtno živJjenje; 1meli so tudi spoved in neko čudno obhajilo. Najvišji njiliov bog je bil Huicilopothli. Njemu so darovali letno na tisoče ljudi, večinoma vojnih ujetnikov in sužnjev. Ubogi žrtvi so z nožem prerezali prsa in ji iztrgali srce, katero je duhovnik vzdignil proti solncu in je vrgel še gorko k nogam božanstva. Darovali so pa tudi ženske in otroke. Meso darovanih so pojedli. Na mizi mehikanskega cesarja Montezume je bila otročja pečenke posebna slaščica. Strašna vera! Neusmiljeni bogovi, ki so zahtevali take grozne žrtvel VdržaviPeru '"" so vladali mogočni vladarji po Imenu Inka. Kot boga &o častili solnce. Vladar Inka je bil sin solnca, zastopnik božanstva na zemlji. Imel je silno veljavo in ljudstvo ga je skoraj po božje častilo. Duhovnikov je bilo veliko; višji dub.ovnik, po imenu Villac Umu, je bil po Casti prvi za Inka in eden izmed njegovih sorodnikov. NajveCji praznik je bil kres. Tri dni pred kresom so se postili in niso vžlgali nobenega ognja. V jutro na praznik je čakal vladar z ljudstvom v praznični obleki vzhod božjega golnca, Cegar prvi žarek so pozdravili v8i z veselim vriskom. Potem so šll v tempel, kjer so mu darovali jagnje; nato so z ogledalom iž člste kovine vžgali sveti ogenj in ga izročili v varstvo solnčnim devi- cam. Solnce so molili kleče z razprostrtimi rokami. Darovali so mu cvetice in zelišča ter sadeže. Največjo žrtev so mu pa prinašale solnčne device. Te so morale vedno čisto živeti in v templu, čegar sten© so bile okrašene s ploščami iz čistega zlata, so varovale sveti ogenj. Izbirali so jth. kot mlade, lepe, nadarjene deklice iz boljših družin. Posebne gospe &o Jih vzgojevale v samostanih, kjer so pletle, vezle in delale preproge, obleke za temple in za vladarja. S sorodniki niso smele občevati, znanja z moškimi osebami no imeti. Le vladar Inka, sin solnca, si je iz solnCnih devic zbral svoje neveste, ker je smel imeti več žen. Če je pa katera drugače Cistost izgubila, je bila kakor rimske Vestalke živa pokopana, njenega zapeljivca so zadavili in njegov rozstni kraj razrušili. Poleg solnca so Peruanci častili tudi mesec, zvezde, vetrove, zemljo ter zrak. Tempel, posvečen rnescu, je stal poleg templa solnčnega boga. Kakor je bilo tam vse zlato, tako je bilo tu vse srebrno. Stene templa so bile okrašene s srebrnimi ploščami. Kar se tiče nravnosti, so stali Peruanci visoko nad Azteki in, kakor trdijo Španci, celo nad Evropejci. Red, pokorščina in pridnost so bile čednosti te*ga srečnega naroda, ki je bil jak<] gostoljuben in hraber. Peruance in Azteke so pokristijanlli §paucL In ravno temu, ker so sprejeli krS&ansko vero, se imajo zahvaliti, da so se še do dandanes ohranili. V Peru je še G0% Indijancev, 25% je mešancev (iz belih in Indijancev), 15% je belih, zamorcev in Kitajcev. V Mehiki je še 38 odst. čistih Indijancev, 43% je mešancev in le 1% je belih. Španski govori 85%, indijanska narečja pa še 15%. — Zaslugo, da se je ohranilo še toliko Indijancev, imajo katoliški Španci. Četudi so jih nekateri suroveži zatirali, so vendar vobče Španci bolj človeško postopali ž njimi kot protestantovski Angleži, ki so Indijance Sev. Amerike iztrebili na že zelo pičlo število. Dajih je pa še vsaj nekaj ostalo, za to imajo največjo zaslugo katoliški misijonarji. O verstvu sedanjih paganskih narodov ne bom dosti pisal, ker so njihove verske razmere bolj ali manj znane. Kako verni so mohamedanci! Ni vernikov na zemlji, ki bi bili s tako silo razširjali svojo vero kot mohamedanci. Koliko narodov so »i podvrgll in nekaterim so docela usilili svojo vero. V naši državi je v južnih krajth dosti mohamedancev slovanske narodnosti. So jih pač Turki prisilili z grožnjo, muCeBjem, z odvzetjem premoženja ter pravic, da so aprejeli Alahovo vero. In kako trdno se drže te vere In kako goreče jo izpolnujejo! Znano mi je, da mohamedanski vojni ujetnikl prva leta svetovne vojne nlso hoteli uživati jedi, zabeljenih s svinjsko zabelo, ker jim to prepoveduje njihova vera. Priliko smo tudi imeli opazovati, kako pobožno. so opravljali svoje molitve. In s kako vnemo, s kako gorečnostjo hodijo na svoja božja pota v Meko in v Kerbelo v Mezopotamijil V gorečnosti in v zvestem izpolnjevanju svoje vere pač daleč nadkriljujejo nas katoličane. V primeri ž njimi smo veliki mlačneži.