SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
Gospodarstvo je izčrpano
Na nobenem od pomembnejših po-dročij, opredeljenih z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju beži-grajske občine. v prvem polletju letos niso biii doseženi zastavljeni cilji. Tu-di resolucijake naloge družbenih de-javnosti niso uresnttene. Dela in na-loge zaposlenih v družbenih dejavno-stih niso ustrezno vrednotena. osebni dohodki zaposlenih v teh dejavnostih zaoBtajajo za osebnimi dohodki zapo-slenih v gospodarstvu, materialna os-nova dela se ni izboljfiala, saj so sred-stva za financiranje skupne porabe letos omejena z doiočili Interventne zakonodaje. Rezultati poslovanja oz-dov s področja negospodarstva kaže-jo, da so notranje rezerve že povsem izčrpane. saj kar 92 odstotkov deieža \z čistega dohodka namenjajo za brutto osebne dohodke. Nov obra-čunski zakon pa daje možnost, da ozdi brez ostanka dohodka trajno uporabljajo določene storitve družbe-nih dejavnosti, fieprav jih ne financl-rajo.
Zato so defegati bežtgrajske akupS-čine na seji zborov, kl je bila 29. sep-tembra, sprajeli sklep, da naj delegati
v repubMSki skupSčihi opozorljo na Izjemno slabe poslovne rezultate be-žigrajskega gospodarstva, ki stcer že vrsto let spada po svoji gospodarski moči v vrh slovenskega gospodar-stva. V zboru krajevnth skupnostl ja neka| delegatov pripomnilo, da bi jih moral občinski izvršni svet seznanttl s tem, kaj je stonl, da rezultatl ne bi bili tako slabi. Sklenili so tudi. da je treba podpreti razvoj inovattvne dejavnosti. Oa bi se zmanjSal obsog admintstra-tivnega urejanje poslovanja, 5e pose-bej na področju razporejanja dohod-ka in osebnih dohodkov, mora repu-bliški izvrSni svet sprejeti določene ukrepe, so meniti v zboru krajevnih skupnosii. Vsi trije zbori so sprejeli sklep, da je treba urediti naCin finan-clranja družbenih dejavnostl in sfste-mov materialne proizvodnje.
Delegali občtnske skupšCine so razpravtjali tudi o problematlki izvaja-nja splošno izobraievalnih progra-mov v osnovnlh Šolah in vzgojnovar-stvenih organtzacijah za Bežigradom, o kateri bi sicer moratt govorili že 2. junlja, pa so morali zaradi nesklepč-nostt četrtega zbora razpravo preloži-
ti. Podprli so sklepe, stafišča in ugo tovitve komisije izobraževalne shu-nosti.
V tozdu Tonosa defovne organiza-cije Tekstil so uvedtt ukrep družbene-ga varstva. Že od 1985. leta v Tonosi delajo z izgubo. Tudi program ukre-pov za odpravo motenj v poslovanju tozda ni kaj dosti pomagal, tako da so imeli konec letošnjega marca 42 mili-jonov dinarjev primanjktjaja, ob pol-letju pa ga )e bito 145 milijonov di-narjev.
Po mnenju beiigrajskega izvrSnega sveta bi bila Tonosa najkasneje do konca teta zreia za atečaj Zato je predvsem zaradi soctalne vamosti za-postenih nujen ukrep družbenega varstva. V tozdu imajo povsem izrat>-Ijena osnovna sredstva in neurejeno poslovanje. Zaloge so velike, kako-vost izdelkov je slaba, velike težave imajo tudf z nabavo materiala. V To-nosi je bil odstavljen individualni po slovodni organ in imenovan petčlan-¦ski zaCasni kolegijski poslovodni organ.
M. V.