POSDCNINA PLACANSS V OOOROVINl
POSAMEZNA S T E 5£ 1L K A 125 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO! OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečna Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14 335 — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlle, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Nttrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji* vsaka beseda Din 1.—, mo* oglasi. M aUih v soclalte namene delavstva In nameičentem. vsaka beseda Din. OM
itev
Narlbor, torek, dne 9. januarja 1940	»	Leto	XV
Zakonitost mezdnih gibanj
Naredba o minimalnih mezdah je skušala dati delavskim mezdnim gibanjem zakonitost. Namen je bil celo drja Stojadinovičeve vlade, da se uvede obvezna arbitraža, to je, da v vsakem primeru o mezdlnem sporu razsoja oblast. — Načrt ni bil uzakonjen, pač pa so bila uvedena posredovanja, po katerih se delavstvo šele lahko posluži stavke.
PosTedovanje se mora po naredbi sicer izvesti hitro, ali vedno skoraj je napoti mnogo ovir, ki posredovanje zavlačujejo, kar škoduje delavskemu mezdnemu gibanju.
Minimalne mezde so prenizke. To vemo vsi in tudi oblasti. Vendar pa služijo zlasti delodajalcem in lahko tudi oblasti za moralno oporo. Delodajalec pravi, take so minimalne mezde in svobodno mi je, če dam kaj več. Oblastni posredovalec tu nima niti prave moralne opore, da bi zagovarjal eksistenčni minimum., in je zaraditega in pa ker je bolj ali manj mandatar gospodarske plasti, v neprijetnem položaju, da mora zagovarjati samo sporazum, ne pa tudi dostojne mezde delavcev.
Delavci, ki se ne zavedajo dovolj svoje pravice, so istotako pod takim pritiskom, ker vedo, da ni nobenih' zakonitih določb, ki bi preprečile razna ma-Trcvriranja delodajalcev.
Sedaj imamo draginjski val. Potrebno bi bilo sorazmerno zvišanje plač. Ali p o vse d vidimo in čutimo pritisk, ki brani zvišati prejemke vsaj za toliko, kolikor je draginja narasla. Če je draginja narasla za 14 odst., se priporoča zvišanje plač za 10 odst-, zvišujejo se pa plače le za 5, 8, 10 in 12 odst., tako, da draginja vedno bolj reže v delavčevo meso. tv.i i. , i - I. ib
Vse to je opomin delavstvu. Tudi delavstvo mora imeti v boju za svojo eksistenco moralno moč, to je, popolno svobodo. Naša naloga je, da se borimo proti k t | in uspehe prineso močne svobodne delavske in nameščenske strokovne organizacije.
Položaj na Balkanu
Madžarsko-italijansko prijateljstvo
Duh Stojana Profita je zmagal
»Radničke Novine« pišejo:
Na plenarni sejj kmetiške zbornice, kakor tudi na konferenci JRZ v Ogu-linu, je govoril predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič o temeljnih koncepcijah glede ureditve države. Poudarjajoč tia-ziranja Stojana Protiča in Nikole Pa-šiča, je rekel, da je razvoj dal prav Stojanu rrotiču.
Ta konstatacija je sama po sebi logičen sklep z ozirom na sporazum od 26. avgusta m. 1. Torej, kadar poudarja to šef JRZ, pomeni to vsekakor, da je ta skupina odstopila od centralizma.
Drugi sklep iz te konstatacije je aiož-nost, da se kmalu formirata srbska in slovenska edinica. Ali se bo ta preureditev izvršila pred poslanskimi volitvami ali ne, je težko povedati.
Nova vlada v BelglU
Zastopani so tudi socialisti«
Belgijski predsednik vlade Pierlot je sestavil novto vlado, v kateri je 14 ministrov. V vladi je 5 katolikov, 4 socialisti, 3 liberalci, 1 general in 1 nevtralec. Socialisti so: zunanji minister Spaak, minister dela Balthazar, gradbeni minister Matagneu in minister prosvete Loudan. V tej vladi je edino Matagneu nov minister, dočim so ostali bili že v prejšnji vladi.
Dne 6. t. m. sta se sestala v Benetkah italijanski zunanji minister grof Ci-ano in madžarski zunanji minister grof Czaky. Po službenem poročilu sta oba ministra razpravljala o zunanje političnem položaju, zlasti o položaju v Evropi.
Sestanek zunanjih ministrov obeh držav v tem času ne more nikogar začuditi. Italija in Madžarska sta že vsa leta po vojni tesno povezani in se je vršilo že mnogo sličnih posvetov med predstavniki obeh držav. Sedanji posvet pada v dobo, ko se je Sovjetska Rusija pojavila kot soseda na mejah Madžarske in je Italija smatrala za potrebno izjaviti, da ne bi mogla ostati mirna, ako bi Sovjetska Rusija poskusila prekoračiti Karpate.
Italija čuti, da bi trajanje evropske vojne utegnilo zanetiti požar še na drugih mejah doslej nevtralnih držav. (— Zlasti nevaren se ji zdi položaj na mejah Balkana. Balkan pa je za Italijo predozemlje njenih lastnih mej. Obvarovanje Balkana znači obvarovanje tudi italijanskih mej, in obratno. — Zato je Italija vsekakor močno zainteresirana na tem področju.
Ti razlogi vodijo Italijo, da uveljavlja
svoj vpliv v balkanskih državah v pravcu pomirjenja teh držav med ^eboj in stvoritvi neke vrste balkanskega obrambnega bloka. V tem oziru so balkanske države, ki so 1. 1934. stvorile takozvani balkanski sporazum, opravile že veliko delo, predno je Italija smatrala za potrebno, da po razvrednotenju pakta proti kominterni v 1. 1939. začne svojo balkansko politiko v tem novem smislu.
Italijanska politika je podpirala revizionistična stremljenja Madžarske in Bolgarije. Države balkanskega sporazuma: Jugoslavija, Romunija, Grčija in Turčija so bile proti revizionističnim težnjam in za ohranitev sedanjega stanja na Balkanu in v južnem delu Podonavja.
Nova italijanska politika na Balkanu, ki jo narekujejo nove razmere, se razlikujejo od prejšnje predvsem v tem, da se Italija trudi prepričati nosilce madžarskih in bolgarskih revizionističnih teženj, da sedanji čas ni ugoden za te vrste politike, ker so na kocki mnogo važnejši interesi, in da je za obrambo teh interesov potrebna skupnost in povezanost držav balkanske zveze, kate-
rim se morata nujno priključiti '.udi Madžarska in Bolgarija.
Politika balkanskih držav more biti samo ena: Vsi napori se morajo osredotočiti v pravcu ohranitve miru, povezanost držav pa mora služiti obrambi njihove lastne neodvisnosti.
Ako bo Italija uspela s svojimi napori, da zavre revizionistično propagando na Miadžarskem in v Bolgariji, bo storila to predvsem v lastnem interesu. Zbližanje vseh balkanskih držav, vključno Madžarske, pa bi — ne glede na interese Italije — zajamčilo neodvisnost vsake posamezne izmed njih in mir na vsem Balkanskem polotoku in južnem Podunavju. — Miren sporazum glede neurejenih vprašanj med temi državami, zlasti med Madžarsko in Romunijo in Bolgarijo in Romunijo, je zlasti sedaj mogoč. Tako pomirjen, bi Balkan izšel ojačen iz sedanjih voinih zmed.
Med Bolgarijo In Sovjetsko Rusijo je bila te dni v Moskvi sklenjena nova trgovinska pogodba za dobo treh let. Bolgarska bo dobavila Sovjetski Rusiji svinje, riž, kože, olje itd.. Sovjetska Rusija pa bo izvažala v Bolgarijo poljedelske stroje, železo, petrolej in celulozo.
Vojna ogroža evropski sever
Švedska io Norveška bost« dopustili prevoz orožja na Finsko, ker sta v to obvezani kot članici Društva narodov.
Izgleda, da se položaj na skrajnem severu vedno bolj zapleta. Severne države, zlasti pa Norveška in Švedska, ki so mislile, da se jim bo tudi v tej evropski vojni posrečilo ohraniti nevtralnost, morajo računati, da bodo same zapletene v njo.
% Kakor znano, obstoja zveza severnih držav, kateri pripada jajo Švedska, Nor- i veška, Finska in Danska1. Že ta iveza nalaga imenovanim državam, da se medsebojno podpirajo, dasi pri sklepanju te zveze niso niti zdaleka pomislile, da bi ta ali ona izmed njih mogla postati torišče vojne, ker so stale vse brezpogojno na stališču stroge nevtralnosti.
Odkar je Sovjetska Rusija začela vojno s Finsko, je seveda nastalo aktualno vprašanje pomoči severnih držav svoji zaveznici. Citali smo že, da so te države priskočile Finski na pomoč in da so odšli tudi večji oddelki prostovoljcev na finska bojišča.
Odkar pa je bila radi vojne s Finsko Sovjetska Rusija v Ženevi izključena iz Zveze narodov, in je bil na plenumu te zveze napravljen sklep, da so vse drža- cilj. ve, članice te zveze zavezane priskočiti Finski na pomoč, je postal položaj še bolj kočljiv za severne države, zlasti za Švedsko in Norveško.
Anglija in Francija sta sklenili, da bosta pričeji pošiljati orižje na Finsko.
To orožje je mogoče prevažati samo preko norveškega in švedskega ozem-lja.
Rusija je proti temu prevozu orožja protestirala, istočasno pa je tak protest dvignila tudi Nemčija. Nemčija namreč trdi, da ne gre samo za prevoz orožja na Finsko, ampak za to, da si zavezniki stvorijo svoja oporišča na severu. V po* sebni noti je Nemčija opozorila zlasti Švedsko, da bi prevoz orožja preko švedskega ozemlja smatrala za kršitev švedske nevtralnosti.
Prav te dni pa izjavljajo švedski listi,
jih ima
narodov in da bo zato neglede na proteste dovoljevala prevoz orožja za Finsko preko njenega ozemlja.
laponska In Rusija
sta se pogodile.
Podaljšana je bila pogodba o japonskem ribolovu v ruskih vodah na Dalj-Švedska kot članica Društva njem ,vzlhodu, ki je bila sklenjena lansko
leto. Nadalje sta se obe državi dogovorile, da bosta poverile delo razmejitve z državo Mandžukuo posebni mešani komisiji. Mandžukuo bo plačala Rusiji odškodnino za severno mandžursko železnico. Toda dve tretjini tega zneska bo Rusija porabila za nakupe v Mandžukuui in na Japonskem.
Japonska si ne želi sporov z Rusijo, ker ima dovolj opravka na1 Kitajskem, Rusija pa v Evropi in prednji Aziji. — Spori med Japonsko in Rusijo s tem seveda niso rešeni, ampak samo odloženi za negotov čas.
Predsednik švedske vlade socialni demokrat s. Albin lianson
Kaj bo sedaj napravila Nemčija in kaj Sovjetska Rusija, se še ne ve. Vsekakor je možnost izbruha vojne na severu zelo verjetna. V tem slučaju pa bi samo ob sebi prišlo do skupne vojaške akcije Nemčije in Sovjetske Rusije, ker bi pri eventualnem nastopu proti Švedski in Norveški imeli pred seboj obe enoten
Zedinjene drSave In laponska
Dne 30. januarja poteče trgovinski dogovor med Japonsko in Zedinjenimi državami, katerega so Zedinjene države lansko leto odpovedale v zvezi z nastopom Japoncev proti mednarodnim koncesijam na Kitajskem. Japonci se trudijo, da bi prišlo do obnovitve trgovinskega dogovora.
Odstopil ie angleški volni minister
in tudi minister za propagando
Odstopil je angleški vojni,, minister Hoare Belisha. Povod za njegov odstop je menda dalo dejstvo, da ni mogel doseči, „ da bi se bilo tudi letalstvo podredilo njegovemu ministrstvu, kakor se je vodno letalstvo podredilo ministru mornarice.
Obenem z Belisho je odstopil tudi Mac Milan, minister za propagando.
Hoare Belisha je v svoji izjavi volil-cem naglasil, da za sedaj nima nobene druge želje, kakor da Anglija zmaga v vojni. Odstopivši minister ima veliko zaslug za organizacijo angleške armade.
Novi vojni minister je Oliver Stanley da bo vlada točno izpolnila obveze, ki (prej trg. minister) in propagandni mi-
nister John Ritta (prej Mc Milan), trgovinski minister pa AndreWs Duncan.
Minister Stanley deluje za zbližanje z Balkanom in je imela lani njegova žena predavanje po Jugoslaviji,
Laburistično glasilo »Daily Herald« pravi, da je prišla izprememba v vladi nenadoma. Vendar utegnejo biti važni za izpremembo tehtni razlogi y politiki.
Zatrjujejo, da se zaradi izpremembe v vladi angleška politika ne menja.
Ruska podmornica je obstreljevala nek švedski parnik, ki vozi na redni progi med južno in vzhodno Švedsko. Napad se je izvTšil v daljavi 30 km od finskih teritorijalnih voda.
Vojna na Finskem
Kljub hudemu mrazu še vedno niso docela prenehali sovjetski napadi na Ka-
relijski ožini.
Na finskih bojiščih zadnje dni ni nobenih dogodkov. Sneg in mraz, ki se giblje med 20 in 30“ C, ovirata vsako bojno akcijo. Živahnejše je le severno od Ladoškega jezera in pa na Karelijski ožini.
Rusko poročilo govori o manjših spopadih na Karelijski ožini in severno od Ladoškega jezera pri Uhti. Nadalje se omenja v poročilu živahno izvidniško letalsko delovanje.
Finci poročajo, da se sovjetske čete pri Salli še vedno umikajo v neredu. — Sovjetska letala so bombardirala več finskih mest in so razrušila mnogo stanovanjskih hiš v mestih Kuopi in Lahti, kjer so‘bombe ubile in ranile tudi mnogo prebivalcev.
Nadalje omenja finsko poročilo akcijo 10 izvidnic po 5 mož, ki so iz vzhodne Karelije prodrle do železniške proge Leningrad—Murmansk in blizu kraja Tijupa razstrelile železniški most na omenjeni progi ter tudi na nekaterih drugih mestih razdejale progjo. Te patrulje so presmučale kakšnih 200 km
O	zavzetju pristanišča Pečengo (Pet-samo), ki so ga sovjetske čete zasedle par dni po začetku vojne s Finsko, poročajo iz Finske, da se je to zgodilo vsled izdajstva poveljnika Pečenge, ki je ruskim vojnim ladjam pokazal pot skozi minska polja v pristanišče. Ta poveljnik je baje bil v službi ruske špijo-naže že nad leto dni. Ko se je stvar odkrila, se je poveljnik ustrelil.
Na zasadni fronti samo topniSki boji
Na zapadni fronti se vrše izvidniški boji manjšega obsega in na posameznih odsekih od časa do časa topniški dvoboj.
Letalsko delovanje je od časa do časa
nekoliko živahneje. Angleška letala so dne 6. januarja ponovno letela nad letalskimi bazami nad severozapadno Nemčijo.
Reforma uprav borze dela
Z novim letom bo uveljavljena naredba, ki odpravlja centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu.
Odslej bodo poslovali posebej glavni odbori za posredovanje dela v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
Menimo, da bi ob tej priliki lahko tudi mislili na to, da pridejo v odbore za posredovanje dela zastopniki svobodnih strokovnih delavskih in nameščenskih organizacij, ki so legalne predstavnice interesentov in edina organizirana skupina.
Razno
Peter Živkovič v Ljubljani. Predsednik JNS Peter Živkovič je bit te dni v Ljubljani in se je posvetoval s somišljeniki,] na kar je odpotoval v Francijo.
Nova stavba iborze dela je bila otvorjena dne 2, januarja v Šibeniku. Stavba je veljala
1.300.000 din. Plačali in sezidali so jo a pravem pomenu besede delavci.
Tudi izseljeniški Sond bodo razdelili. Posebna paritetna komisija je minuli mesec razpravr ljala v Zagrebu o razdelitvii izseljeniškega fonda.
Dohodnine bodo oproščeni po uredbi iinanč-nega ministrstva tudi umetniki, ki nimajo čez
20.000 din letnih dohodkov.
3,429.000 din kredita za telesno vzgojo bo prenešenih iz ministrstva za fizično vzgojo na banovino Hrvatsko.
Za gradnjo nove ceste Sarajevo—Split je bilo odobrenih za prvi odsek 5 milijonov 300,000 din. Z gradbenimi deli bodo priželi v začetku januarja.
Kaj veljajo seje odborov somborske občine. Bivši somborski župan Cvijanov je grajal poslovanje občine in ugotovil, da so samo seje razniih odborov in komisije veljale občino
200.000 dinarjev v minulem letu.
Večjo količino dalmatinskega vina so pokupili trgovci z vinom po zelo ugodnih cenah v Dalmaciji.
Revizijo zakona o bratovskih skiadmcah zahtevajo
Revizijo zakona o bratovskih skladni* cah zahteva Zveza rudarjev v Zenici.
Poizvedeli smo, da dobi s finančnim zakonom njinister za šume in rude pooblastilo, da izvede revizijo tega zakona.
Z zadnjo revizijo zakona so se zgodile rudarjem nekatere znatne škode. Stvar organizacije rudarjev bo, da zastavi ves vpliv, da se zakon izboljša.
Doma U* svetu
Novo fronto opozicije snujejo. Med prvaki I Za tajnika delavske zbornice v Zagrebu
demokratov, radikalov in JNS se vrše razgo-Jje imenovan namesto odpuščenega s. VI. Pfei-vori glede ustanovitve enotne fronte za na-! ferja dr. Zvonimir Vinkovič. stop pri bodočih volitvah. Propaganda se pa! Nemško-sovjetska zveza. Francoska vlada vrši v pravcu, da se osnuje fronta vseh opo-' je izdala uradne dokumente o vzrokih, ki so zicijskih strank, iv /.	*	!	pripeljali do vojne z Nemčijo. V tej knjigi se
Jugoras grozi z odhodom iz Delavskih zbor-1 omenja tudi izjava bolgarskega ministrskega
nic. Centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu je imelo sejo, na kateri so bile za-
predsednika Kjuseivanova francoskemu poslaniku v Sofiji dne 16. decembra 1938, ki je že
Stojane zbornice iz Beograda, Ljubljane, No- j tedaj trdil, da se pripravlja nemško^sorvjetska vega Sada in Skotplja, ki se nahajajo v rokah; zveza. Bolgarski ministrski predsednik je bil Jugorasa. Na tej seji je bilo .govora o teni, da j torej bolje poučen o tej zadevi kot pa ofici-pozovejo delavske zbornice vlado, da jim mo- ielni vladni krogi na Francoskem in Angleš-ra v smislu § 39 zakona o zaščiti delavcev I kem.
predlagati v pregled vse načrte zakonov, ki se! Goring o nemških razmerah. »Daily Herald« tičejo delavstva. Ako se tej zahtevi ne bo poroča, da je Goring zelo nerazpoložen nad se-Ugodilo, potem bodo jugorasovci zapustili de- danjim stanjem v Nemčiji. Nevtralni diplomati, lavske zbornice. Vsi imenovani delegati bodo s0 imeli priliko posetiti ga, pravijo, da se že sedaj podali demisijo v roke upravnih od- j zelo nelaskavo izraža o sedanji politiki rajha borov. Ako po preteku enega meseca ne bo in paktiranjui ,s Sovjetsko Rusijo. Goring je za zadovoljivega uspeha, bo demisija postala dej- politiko veleindustrijalcev. Napisal je že par Stv/o. ■... M i	• ■	■ f ; člankov proti šikanam nacistične birokracije
Več listov na Hrvatskem je bilo ustavljenih;*11 v svoiem glasilu »Der Vierjahresplan* tudi in sicer radi tega, ker so .pisali v komunistič-1 članek' v katerem priznava vedno težje posle-nem duhu. Zaplenjena je bila tudi prva števil- j dice za nemško gospodarstvo, ki jih rodi an ka novega lista v slovenskem jeziiku »Nova
84.000	pitanih ovc lahko izvozimo v Francijo.
Ker pa pitanih ovc nimamo, jih bo moral iz-Pitati sam zavod za pospeševanje zunanje trgovine.
Izvoz našega lesa v Anglijo se bo znatno povečal, ker angleški trgovci nakupujejo vedno več lesa v naši državi. Doslej so Angleži dobavljali zlasti mehki les iz severnih držav, kar je pa sedaj radi vojne otežkočeno. Angleži plačujejo naš les znatno dražje, kakor pa ostale države, kamor smo ga doslej izvažali.
Belgijski rudarji bodo dobili povišane mezde.
V rudniku Charlesroi v Belgiji je stavkalo okrog 40.000 rudarjev, ki so zahtevali povišanje mezde. Med zastopniki rudarskih organizacij in lastniki rudnikov je bil ob koncu leta 1939 dosežen sporazum, s katerim so bile rudarske mezde povišane in so se rudarji zopet vrnili na delo.
Velik požar je izbruhnil v neki tovarni v Milanu. Škoda znaša okrog I milijon lir.
Splošno delovno dolžnost za moške za vršenje obrambnih del od 18. do 59. let je ivedla holandska vlada.
Češki »Rdeči križ« na Francoskem. Za božične praznike je nabral češki »Rdeči križ« na Francoskem za češke vojake-legijonarje in druge revne češke rodbine znesek 60.000 frankov ter še številne darove v blagu. Na tisoče zavojev so že pred prazniki poslali svojim vojakom, letalcem, prostovoljcem in revnim rodbinam. Tudi iz Jugoslavije so češkoslovaški rojaki poslali znatne prispevke.
ljudska pravica«, ki jo je menda izdajala Zveza delovnega ljudstva.
Samostojni demokrati na Hrvaškem se pritožujejo, da se vodi proti njim politika drugih strank, da bi zmanjšale nje vpliv. »Nova Ri-: ječ« poroča o shodu v Ogulinu, kjer je imela I JRZ konferenco, ki se je je udeležil tudi Dra- j giša Cvetkovič Na tej konferenci so se usilili!. v ospredje prijatelji dr. M. Stojadinoviča. Med njimi so bili tudi trije poslanci, ki so podpisali znano izjavo dr. Stojadinoviča Iz tega sklepamo, da so samostojni demokrati neprijetni gosti. Srbi menijo namreč, da bi srbske interese na Hrvaškem najbolje ščitile srbske meščanske stranke.
gleška blokada.
Težke kazni groze irskim teroristom, ki so organizirali atentate v Angliji in zadnjič ukradli 28 ton streljiva iz nekega skladišča v Dublinu. Irska vlada je izdala proti njim poseben zakon, ker trdi, da so v službi inozemstva.
Trgovinsko pogodbo med Sovjetsko Rusijo in Kitajsko, ki je bila sklenjena že lansko leto. je te dni sovjetska vlada ratificirala.
Na morju zajeti Poljaki. Po zlomu Poljske je veliko Poljakov pobegnilo v baltiške države, zlasti v Litvo, kjer se jih nahaja okrog 45.000. Litvanska vlada je že zaprosila zahodni velesili, da ji pomagata prehranjevati te velike množice beguncev. Zadnji čas je odšlo nekaj transportov Poljakov iz Litve na Švedsko. Par teh ladij, ki so prevažale poljske be-
Ustanovitev demokratske levice. V Beogra- Kunce, so nemške ladje zajele in odvedle s ,	,	...	,	,	,	,	,	Potniki	vred v svoja pristanisca. Litvanska
du so ustanovili v hotelu »London« demo-; y,ada tejaWja> da nima do Poljakov nobenega
kratsko levico. V odboru te nove skupine so | sovraštva, da so rešeni vsi spori, ki jih je
dr. Ribar, dr. Smiljanič, Ceda Pečevič in Živo- imela s Poljsko, odkar je dobila vrnjentu' Vil-
ta Milojkovič. Milojkovič, dasi je bil brez de- .no in da hoče gojiti s Poljsko, ki bo ostala
njena soseda, pa najsi bo obstojala v kakršni-
narja, je prejšnja leta vodil borbo proti konsolidaciji delavskega gibanja. -r.-» > < >»
750.0(10 din kredita je odobril ministrski svet za kritje stroškov za prevoz in spravljanje v skladišče hrane, ki je namenjena za pasivne kraje. V Skoplju so začasno spravili žito v vse šote, ki so radi tega zaprte.
Prepoved osnovanja veleblagovnic na Hrvatskem V nasprotju z uveljavljenjem nared-be o dovoljenju otvarjanja veleblagovnic, ki velja tudi za Slovenijo, je hrvatski ban izdal uredbo o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic. Pač pa smejft nemoteno delovati že obstoječe veleblagovnice.
Seja balkanske zveze. Romunski zunanji minister Gafencu kot sedanji predsednik skln cuje balkansko konferenco na dan 7. februarja 1940. Govorili bodto tudi o razširitvi balkanske zveze.
Nakaznice na živila bodo vpeljali v Italiji
od 15. januarja dalje. Od novega leta naprej se v Italiji debi v kavarnah kava, katere nt bilo dobiti cele štiri mesece.
koli si bodi obliki, najboljše odnošaje.
Za 200 odstotkov so zvišali na Madžarskem davke oz. carino na kavo in čaj.
»Warschauer Zeitung«. češki listi poročajo, da so začeli Nemci izdajati v Varšavi poleg uradnega časopisa v poljščini tudi nemški dnevnik pod gornjim naslovom in še en list kot glasilo vladine stranke v Poznanju. Oba lista izhajata dnevno in pravijo češki listi, da poročata .mnogo zanimivosti o sedanjih spremembah v zasedenem Poljskem.
Zadnje vesti
Izvoz naše pšenice, Donava je docela zamrznila. To pa ne bo škodovalo našemu izvozu v Nemčijo, ker je Prizad že izvozil vseh 16,500 vagonov pšenice, kolikor smo jo sklenili prodati Nemčiji,
Posvetovanje o zvišanju minimalnih mezd sklicuje minister za socialno politiko dr. Budi-savljevič za dan 13. januarja v Beogradu.
4000 bal bombaža za našo tekstilno industrijo je dospelo v Trst.
Prvak v svetovnem drsanju BaSeni je padel v bojih na Finskem,
Progresiven socialni davek namerava vpeljati mestna občina v Zagrebu.
Zane Grey:
53
Mož iz ^ozda
Ko se je zbudila, je bil že svetel dan. Sonce je svetilo skoro neposredno nad njeno glavo. Helen je bila začudena. Bo je ležala v globokem snu, rdečih lic, potnega čela in tudi njeni kostanjevorjavi kodri so bili rosni. Helen je vrgla odejo raz sebe in zbrala ves svoj pogum — kajti imela je občutek, kakor da ima zlomljen hrbet —- ter poskusila sesti. Zaman! Njen duh je bil voljan, toda mišice-so ji odpovedale. Treba je bilo silnega, krčevitega napora; poskusila je z zaprtimi očmi in posrečilo se ji je. Vsa tresoča se je obsedela. Premetavanje odej je vzbudilo Bo in njene modre oči so presenečeno mežikale v sončni svetlobi.
. »Halo — Nel! Ali moram — vstati?«, je vprašaj
zaspano.	'
»Ali moreš?«
»Česa pa jaz ne morem?« Bo se je sedaj docela prebudila in je strmela v svojo sestro.
»Torej — vstati.«
»Rada bi vedela zakaj ne,« je odvrnila Bo, med tem ko je tvegala prvi poskus. Eno ramo je spravila pokonci, toda samo toliko, da je v naslednjem trenutku kot pohabljena omahnila nazaj. Pri tem je nepopisno otožno zastokala. »Mrtva sem! Vem...!«
«No, ako že hočeš biti pravo dekle z zapada, potem imej tudi toliko poguma, da se boš pošteno zganila.«
f »O je!« je vzkliknila Bo. Potem se je prevalila, močno stokajoč, in čim je ležala na obrazu, se je
oprla na roke, se obrnila ter vsedla. »Kam pa sta odšla? ... O, Nel, kako krasno! Pravi raj!«
Helen je pogledala naokoli. Ogenj je plapolal. Nikjer ni bilo nobenega človeka. Čudovite barve, ki jih je videla v daljavi so privlačile njeno oko, čim je poskušala, da bi se razgledala v neposredni okolici. Čez noč je nastal lep majhen zelen šotor iz smrekovih vej, podoben baraki. Stvar je imela poševno streho, ki je padala od slemenice enakomerno do zemlje; odprtina na prednji strani je bila do polovice zadelana, prav tako tudi stranske stene.
Smrekove veje so bile položene vse v eno smer, tako da je izgledala streha zelo kompaktno, prav kakor da bi bila vzrastla iz zemlje.
»Te klanice sinoči še ni bilo!« je vzkliknila Bo. »Stavim kaj, da sta jo zgradila za naju... Seveda, najine torbe že leže notri. Vstaniva, — gotovo je že zelo pozno.«
Dekletoma je povzročalo mnogo zabave, pa tudi precej bolečin, predno sta se, podpirajoč druga drugo dvignili in se postavili na trdne noge. KI a nic a iz srtirečja jima je napravila veliko veselje. Stala je s predno stranjo obrnjena proti jasi, neposredno pod obokom daleč naprej štrleče skale. Neznaten odtok studenca je tekel mimo in se peneč in brizgajoč razlival preko nekega kamna v majhno lužo. Tla v tej gozdni koči so bila nastlana z vršički smrekovih vej, ki so ležali skoro čevelj visoko. Tako so bila tla gladka in prožna, v koči pa se je širil tako prijeten duh, da je vdihavanje tega vonja naravnost opajalo. Helen in Bo sta odprli svojo prtljago in se s pomočjo mrzle vode in uporabo krtače in česalnika ter
1	novih bluz uredile kolikor moč dobro, ako upošte-
vamo mučne bolečine v njunih udih. Potem sta šli ven k tabornemu ognju.
Premikajoče se sence v neposredni bližini so pritegnile Helenin pogled; istočasno z Bojinim vzklikom, v katerem se je odražalo prijetno začudenje, je videla Helen priti izpod dreves čudovito lepo srno. Dale je stopal poleg nje.
»Vidve sta pač dolgo spale«, se je glasil pozdrav lovca. »Dozdeva se mi pa, da izgledata mnogo bolje,«
»Dobro jutro. Ali pa je že popoldne? Komaj, komaj se pregibljeva«, je rekla Helen.
»Jaz bi mogla jahati,« je rekla Bo ponosno. »O, Nel, poglej si to srno! K meni gre.«
Srna je nekoliko zaostala ko je Dale dospel do ognja. Bila je siva, sloka, gladka kot svila, velikih temnih oči. Stregla je s svojimi dolgimi uhlji, stala trenutek tiho in potem pricapljala z ljubkimi skoki k Bo ter stegnila svoj ozek gobček proti iztegnjeni Bojini roki. Vse na tej živali, razen njenih blagih oči je razodevalo divjino, in vendar je bila tako krotka kot kakšna mačica; nenadoma pa, ko je Bo ljubkovala njena dolga ušesa, se je zdrznila, iztrgala in odbrzela nazaj pod borovce, dokler ni izginila njenim očem.	j	_
»Kaj le jo je tako prestrašilo?« je vprašala Bo.
Dale je pokazal na rob pod poševno skalnato streho. Tam, kakšnih šest metrov nad zemljo, je ležala skrčena na ozki polici, velika rjavo rumena žival z mačjo glavo.	'
»Toma se boji«, je odvrnil Dale, »V njem vidi pač svojega dednega sovražnika; nikakor ju ne morem spoprijateljiti.«
IDaije prihod*jič.)
naših kcaiet/
LAŠKO
KAKO DVIGNITI PREMOGOVNO PRODUKCIJO?
Premalo dela v boju proti draginji
Vprašanje, ki se tiče rudarjev zlasti v naših revirjih
Državna gospodarska politika in socialna preskrba državljanov je problem, ki potrebuje prav resnega dela. Ni dobro, če se to delo birokratizira z usta-Ker je po^ desetletni^ premogovni^ krizi na- navijanjem neštetih odborov »a, <
« .. .	Gospodarska	in	so-
cialna politika je za državo važen problem, ki se mora iniciativno in po interesih izvajati. Urad tega dela ne more opravljati. Imeli smo nešteto odborov in ustanov, ki so prevzele ta ali oni posel, pa so odrekle. Tudi v sedanjih razmerah se snujejo odbori z ozirom na draginjo, prehrano itd., ali v teh odborih ni ljudi, ki so predvsem interesirani na sedaj aktualnih vprašanjih. Tako delavske organizacije v teh odborih na-
stopila v sedanjih izjemnih trenutkih koniiunk-turna produkcija, je treba nujno razmišljati, kako bo v bodoče, ko bo sedanja produkcija zopet padla na višino prejšnje. Že nekateri dnevniki so med krizo prinašali članke o bodočnosti naših rudnikov. S korenito produkcijsko reformo bi rudniki dosegli večjo in stalno zaposlitev naših rudarjev in večjo možnost prodaje premoga. Večje družbe, kakor je n. pr. TPD, hi pač morale vsaj v počekih reform izvršiti večje investicije, ki bi se pa kmalu izborno rentirale. Pri takih reformah bi morali sodelovati:	družbe, rudarske občine,
pristojne banovine, industrijske zbornice, pristojni tehnični strokovnjaki in pristojna ministrstva ter delavske organizacije. Samo povečanje števila konzumentov z izjemnimi ugodnostmi nikoli ne more rešiti sedanjega stanja. Tu morajo v prvi vrsti pričeti družbe same. Premog sam je dragocen ne toliko kot kurivo, odnosno 'pogonska moč, ampak hrani v sebi še nešteto snovi, ki so za državno gospodarstvo silnega pomena, ne samo v privatni industriji. ampak tudi v obrambnem oziru............................... .	,	-l	i
Iz premoga je mogoče dobiti pri tako zva/ni destilaciji mnoge snovi: katran (katranska lepenka), svetilni plin, koks (za tovarne neob-hodno potreben), bencin, beucol (katranske, odnosno anilinske barve), katranska smola (surogat asfalta, briketi), amonijak, fenol (fotografski preparati), krezol (razna mila), lizol, sanatol, kreozot (sredstvo proti gnitju velikih množin mesa), naftalin, piridint karbolinej (sredstvo proti gnitju lesa), tolnol (iz njega saharin), iz usedlin katrana je mogoče uporabiti mnoge snovi za izdelavo pisalnih in tiskarskih črnil1, firnežev, lakov itd.
Tako bi družbe lahko osnovale nov tip slo venske industrije, ki bi bila neka rešitev premogovnikov na splošno. Samo pridelava ka' transke smole, ki ne zaostaja dosti za pri-rodnim asfaltom, je velikanskega pomena za našo državo, ki ima še jako mala tlakovanih cest. Isto je tudi z drugimi snovmi. Produktov destilacije je seveda še več kakor smo jih našteli. Naše strokovnjake še čaka ogromno delo. Dalje moramo opozoriti na naša motorna vozila, katerih pogonska sila je sedaj tbencin. Na^jpilijone denarja gre v tujino za bencin, ki ga pri nas žal ni. Po uradni statistiki ima dravska banovina 1035 tovornih avtomobilov in avtobusov (20 odst. vseh v državi), osebnih avtomobilov 2306	(17 odst.) in motociklov
2706 (32 odstWVsa ta vozila je možno preurediti na po^P z destilati iz premoga. Naši činitelji bi morali na pristojnih mestih izposlovati večje kredite za gradnjo novih železniških prog, kar bi izdatno pripomoglo k večji produkciji premoga tako v lastni porabi kakor konzumu krajev ob novih progah. Država bi morala povsem ukiniti ves uvoz inozemske ga premoga ter se zadovoljiti vsaj z najboljšim domačim. Prav tako bi morala država ukiniti trošarino na premog višaj pri malih konzumentih ali pa uvesti vsaj razliko v- trošarini. Družbe same bi s primernimi cenami odnosno znižanjem lahko potrojile množino sedanje produkcije vsaj • pri malih konzumentih. Država bi morala po enakem ključu nabavljati premog pri svojih lastnih rudnikih, južnih privatnih in naših. Pri vsem tem pa je važno, da pridemo do zenačenja davkov. Mnogo industrij je radi krize sploh propadlo, še več pa se jih je preselilo' na jug države radi nižjih davščin. Vse to katastrofalno vpliva 'na razvoj naše premogovne produkcije. Mnoge občine radi posebnih vzrokov niti ne dopuščajo zidave novih tovarn.
OTOČE PRI PODNARTU
Zgraditev novega mostu čez Savo je vsekakor nujna potreba za vse prebivalce okoliških vasi, če se že ne oziramo na potrebo radi tujskega prometa. Vendar je to vprašanje povzročilo precej polemike v dnevnem časopisju, odkoder z ene strfcni veje pravti srednjeveški duh, ki je reakcijonaren tembolj, ker veje z »napredne« strani. V »Jutru« z dne 24. m. m. dopisnik iz Podnarta trdi, da se zgradba mostu v Otočah tiče samo Brezjanov in romarjev; prebivalci vasi Ljubna pa da imajo itak ves promet — menda že iz same navade?! — usmerjen v Podnart. Ce bi bila v Otočah že enkrat postaja tudi za tovorni promet, potem bi dopisnik »Jutra« lahko videl, da ima Ljubno ves promet usmerjen vi Otoče. V članku se jasno vidi, da dopisnik zagovarja izključno interese posameznikov, ne pa interese sploš-nosti. To dejstvo potrjuje s tem, da mu ne gre v račun niti graditev nove postaje, predvsem pa njena ureditev za tovorni promet. Nad tem člankom so bili gotovo presenečeni tudi gospodje v redakciji »Jutra« in to tembolj, ker so malo Prej objavili članek te Ljub-na, ki je bil čisto nasproten temu in s tem logično stvaren in objektiven. Toda očividno so se bali zamere, pa so priobčili še tega. Dotič-ni dopisnik pač misli, da so okoliške vasi nastale radi Podnarta, ne pa postaja vi PodnarT tu radi okoliških vasi. Toda sodobni promet v okoliških vaseh zahteva novo postajo, v tem primeru v Otočah tudi postajo za tovorni promet, ki brez novega mostu čez Savo ne more služiti v polni meri svojemu namenu. Upamo, da bodo ta vprašanja rešena tako. da se bodo interesi posameznikov podredili interesom splošnosti.
vadno sploh niso zastopane.
Taki odbori se posvetujejo, teoretično razpravljajo in ustvarjajo uradne aparate, ki potem opravljajo svoje posle bolj avtomatično kakor po potrebah in namenu ustrezajoče. Take so zle posledice podobnih ustanov.
Draginjski odbori, odbori za pobijanje draginje itd., bi se morali 'sestavljati iz organizacij interesentov. Med te interesente spadajo organizirani delavci in nameščenci.
Odbori interesentov bi te probleme reševali bolje, bolj idealno in bolj realno, ker poznajo praktično življenje bolj, kakor morda teoretiki u t*H ' t Ii
MARIBOR
Staro mestno pokopališče je od novega leta dalje zaprto. Če bo pokopališče ostalo dokončno zaprto, ni znano, ker se je to vprašanje razpravljalo v tajni seji mestnega občinskega sveta. Dosedanji pokopališki odbor se je razšel, novi pa še ni bil imenovan, pravtako je poteklo tudi službeno razmerje čuvaju pokopališča. Zadnje dni je bilo na tem pokopališču zelo živahno in so- zlasti trgovci s starim že
Mila bo zmanjkalo! Pred dobrim ineseseffi še se je ta vest širila od ust do ust. Ljudje so drli v trgovine po milo in ker ga trgovci niso mogli sproti dovažati, so se začeli ljudje obračati naravnost na tovarne in ga naročali po cele zaboje. Manj kot zalboj ga ni vzel nihče, ki je imel količkaj denarja. Tovarne za milo so odpoklicale vse svoje potnike, ker niso zmogle niti onih naročil, katera so1 prihajala
lezom rušili železne ograje in spomenike ter i sama od sebe. Kaj le sedaj počno ljudje s ti-
jih odvažali. V zvezi z vprašanjem tega pokopališča, je med drugim priobčil »Slovenski Narod« tudi naslednje: »Še nekaj vlažnega je, kar kliče po javnem razjasnjenju. Namreč obračun za vzdrževanje pokopališča. -Svojčas (1. 1929) je mestna občina (kot bi bila ona gospodar tega zemljišča) izplačala 40.000 din za popravilo zidu in notranjščine (odsitranjenje grmovja, ki je že preraslo grobove itd.) Dočim se je notranjščina največ s pomočjo novega čuvaja in mestnimi delavci že v par mesecih 1. 1929 res očedila, se ni na popravilu obzidja — vsaj kolikor je znano — ves čas nič storilo (razen ob Slomškovi slavnosti, kar pa je šlo seveda na drug račun). Poleg tega velikodušnega prispevka mestne občine pa se je za vzdrževanje pokopališča ^ pobirala posebna podpora, ki se je nalagala v Marib. kreditnem zavodu. Iz teh prispevkov se je vzdrževal pokopališki čuvaj s skromno plačo 400 din mesečno. — Ker je težko verjetno, da bi bili vsi ti prispevki izčrpani, in bi bil morebitni preostanek pri likvidaciji zelo dobrodošel, je pričakovati, da pride poleg razglasa o podaljšanem roku tudi do javne položitve tega obračuna. Pokopališče kliče po — gospodarju!«
V knjižnici Delavske zbornice v Mariboru so se zadnje čase izvršile velike spremembe osebja. Bivša upraviteljica knjižnice s. Krištof Rezka je bila že pred meseci odstavljena in nato premeščena h knjižnici D. Z. v Celju, kjer je, kakor smo že poročali, hudo zbolela in se je , morala podvreči že dvema operacijama. Posle knjižnice je ob svio-ji premestitvi morala izročiti ge. Reberšek, ki je nato. vo^ dila knjižnico sam. Pred enim mesecem pa je bil za vodjo knjižnice nastavljen nek trgovski pomočnik s podeželja, ki je takoj ob prihodu prevzel tudi vodstvo knjižnice. Z 31. decembrom 1939 pa je morala izstopiti tudi ga. Reberšek in je sedaj nekaj dni opravljal posle v knjižnici novi vodja knjižnice sam. Pod takimi razmerami sevedla knjižnica, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi služila izobrazbi delavstva, .ne more uspevati, kajti delo knjižničarja ne obstoja samo v tem, da izdaja knjige, ampak mora poznati literaturo, kakor tudi obiskovalce, da jim lahko Prav svetuje in postreže z odgovarjajočimi knjigami. Za*tako usposobljenost pa je sevedia potrebna dolgoletna praksa v knjižnici, i .	■
Število ločitev zakonov je minulo leto znat-
stimi zaboji pralnega mila? Poleig drugega so se vrgli tudi na nakupovanje toaletnega mila. Za te vrste mila smo čuli,'kdor je hotel po slušati, da ga bo prav gotovo zmanjkalo. — Trgovci so naročali ogromne zaloge, toda več kot gotovo je, da so jim sedaj te zaloge ostale. Tovarne mila, ki doslej niso mogle zmagovati naročil, bod:o kmalu prišle v »krizo«, ker ne bo več odjemalcev za milo, ki ga tbo nakopičenega po vsej državi kdo ve koliko. Prizadeti 'bodo seveda delavci in nameščenci, ako bo treba reducirati obrat. Brezmiselno nakupovanje je imelo :za posledico dvig cen surovinam1. Tovarne so morale naročati znatno večje množine maščob (olja in masti). Veliko povpraševanje pa povzroči, da cene skačejo. Olje, ki ga kupujejo tovarne v Dalmaciji, je n. pr. notiralo danes din 8 za kg, komaj dva dni pozneje je ista tvrdka, pri istem dobavitelju morala plačati isto kvaliteto že din <12 do din 13 za kg Tako je vsled nediscipliniranosti in brezglavo sti konzumentov naraščala draginja. Konzu-menti so s svojim početjem naravnost napelja-vali vodo na mlin raznimi špekulantom. Še več! Nekateri konzumenti so se dali vpreči v voz raznih manjših špekulantov, pa so za njihov račun nakupovali po raznih trgovinah blago, ki ga je grozilo zmanjkati. In tako blago so potem špekulanti prodajali z ogromnim dobičkom naprej. Na take in slične pojave je treba opozarjati, da se bomo prihodnjič izognili na pakam, ki sedaj najbolj tepejo konzumente same.
3411 radijskih aparatov je bilo registriranih ob zaključku minulega leta pri mariborski pošti.
Na področju mariborskega okrajnega sodišča
je bilo leta 1939- rojenih 610 nezakonskih otrok. Število rojstev nezakonskih otrok je napram letu 1938 nekoliko porastlo.
Mariborski akademiki so si postavili nad Ribnico na Poh. svoje planinsko okrevališče, ki pa še ni opremljeno in popolnoma dokon čano.
Mestni avtobusi so pričeli voziti te dni na progi Maribor—Ptuj. Odhod iz Maribora Glavni trg dnevno ob 6.45, 13. in 18.30 uri, iz Ptuja pa ob 6.35, 11.35 in 18.30 uri. Koncesijo za prevoz potnikov na tej progi pa je izgubilo podjetje Lininger.
S polnim vozom sodov je nek voznik zadel
Iz svobodnega strokovnega gibanja
SKLEPI CENTRALNE UPRAVE SMRJ V BEOGRADU
Na seji centralne uprave SMRJ ob novem letu so bili napravljeni naslednji sklepi: Za centralnega tajnika je bil imenovan s. Milan Šovljanski (doslej oblastni tajnik v Ljubljani) ter kooptiran v centralno upravo: razreši se. oblastna podzveza v Zagrebu zaradi neizvrš-ljivih sklepov. S posli se poveri s. Milan Str-mota; obvezni so strokovni listi za srbske člane »Radničke Nevine«, za hrvaške »Slo-bodna Riječ«, v Sloveniji »Delavec« in »Ljudski glas«. Članstvo je dolžno, da obvezno plačuje poleg prispevka tudi prispevek za tisk. Podrobna navodila Pošlje podružnicam centrala sama.
siov Izstop Iz centralnega tajništva delavskih zbornic
Nenaravni razvoj v upravah delavskih zbornic je povzročil razkroj tudi v centralnem tajništvu delavskih zbornic v Beogradu. Najprej je. izstopila iz tajništva zagrebška delavska zbornica in sedaj se ji je pridružila še splitska.
Razkroj delavstvu ne more biti v prid. Sporazum med Hrvati in Srbi bi notorično* moral okrepiti sodelovanje delavskih organizacij in socialnopolitičnih ustanov. Godi se pa obratno, čeprav je moč delavstva in njih ustanov navezana na njih solidarnost. ...	*
no narastlo napram letu 1938, ko je bilo na i v hišo na vogalu Mlinske in Kneza Koclja uli-
Področju mariborskih sodišč le 74 ločitev, dočim jih je bilo v letu 1939 113. To število pa ni narastlo radi tega, ker so bili morda lansko leto zakonci bolj prepirljivi, temveč je bilo veliko število zakonov ločenih, ker so bili siklenjeni po staro-katoliških obredih, po večini med ločenci, ki so že poprej bili poročeni po rimsko-katoliškem obredu, i .	. ti
1745 inozemcev, ki so povečini uslužbenci in »strokovnjaki« v raznih tukajšnjih tovarnah, je dobilo lansko Jeto dovoljenje za bivanje pri tukajšnji mestni policiji.
Predelava mestnih avtobusov na pogon s podzemskim plinom. Ker so z dobavo nafte za velike mestne avtobuse vedno večje težkoče, se je uprava mestnega avtobusnega podjetja odločila, da bo avtobuse preuredila za pogon podzemskim plinom, ki ga je v Jugoslaviji dovolj. Izkoriščajo ga pa malo, ker primanjkuje jeklenk, v katere se polni tak plin.
Nad 22.000 zavojev različnih jestvin je meseca decembra mariborska pošta odpremila v inozemstvo. Skupno vrednost teh pošiljk cenijo nad 2 milijona dinarjev. Odslej je dovoljeno pošiljati le zavoje, ki tehtajo do 1 kg, vrednost pošiljke pa ne sme znašati nad din 50. Največ pošiljk je bilo oddanih pred božičnimi prazniki, ko je pošta dnevno odpremila okrog 2000 paketov in vizorcev brez vrednosti.
Redni občni zbor Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev bo v nedeljo, dne 14. januarja ob 9. uri dopoldne v prostorih Delavske zbornice (II. nadstropje) v Sodni ulici. Dolžnost vsakega strojnika in kurjača je, da se občnega zbora sigurnoi udeleži! — Odbor.
ce. Več sodov je popadalo na tla, k sreči pa rti bilo na cesti nikogar, ker bi se bila sicer lahko zgodila težka nesreča.
Narodno gledališče. Ponedeljek, 8. jan.: zaprto. Torek, 9. jan. ob 20. uri: »Konto X«. Red A. Sredo, 10. jan.: zaprto. Četrtek, 11. jan. ob 20. uri: »Zaroka na Jadranu«. Red C.' Petek, 12. jan. gostovanje v1 Celju ob 20. uri: »Via Mala«.
CELJE
Gostovanje mariborskega gledališča. V petek, dne 12. jan. bo v Celju gostovalo mariborsko gledališče v »Via Mala«. Začetek ob 20. liri.
KRANJ
Zahteva po zvišanju plač občinskim delavcem., Na zadnji občinski seji je delavski zastopnik iznesel zahtevo, da naj občinska uprava radi draginje zviša plače občinskim delav-cfem. O. župan jefabljubil, da bo uprava o tem razpravljala im na Prvi seji -predložila odboru konkretne predloge.
SELNICA OB DRAVI
O delavski zaščiti In uredbi o pobijanju draginje bosta v nedeljo, dne 14. t. m. govorila ss. dr. Reisman in Eržen Viktor na predavanju, ki se bo vršilo s pričetkom ob pol 9. uri dopoldne v, gostilni Lipar. Delavke in delavci, udeležite se tega važnega predavanja v čim večjem številu. — Sklicatelj.
Iz Ceike
Sodrug F, Hampl izpuščen. Češka vlada je izročila protektorju von Neurathu predstavko, da bi izpustil iz zaporov in koncentracijskih taborov razne češke voditelje, češ, da bi drugače ne mogla javnosti pomiriti. Na ta .lačin so bili zadnji čas izipuščeni bivši predsednik socialno demokratske stranke s. Fr. Hampl, predsednik agrarcev Beran in drugi.
Cehi v vojni. »Prager Zeitungsdienst«: »Danes stojimo Nemci v vojni proti Angliji in njenemu francoskemu zavezniku. A tudi Cehi preživljajo to vojno dnevno in vsako uro. Seveda so Cehi v smislu obljube vodje in nasprotno od stare Avstrije oproščeni vojaške službe. Nemoteno se lahko posvetijo na domači zemlji svojemu dnevnemu delu. Toda gospodarske in socijalne ukrepe, ki jih je prinesla vojna doba. morajo vzeti tudi oni na sebe v skupnem interesu Nemčije za končno zmago Nemčije. Vendar je to manjša žrtev, kot one, ki jih mora nositi prebivalstvo nevtralnih držav.«
Enotna moka. V zbirki zakonov z dne 28. decembra je bil izdan razglas predsednika vlade o izdelavi kruha. Razglasi dovoljuje izdelavo kruha vi obrti samo iz žitne moke, ali s primešanjem največ 20 odst. pšenične krušne moke. Moka se sme mešati šele v obrtnem prostoru in mora imeti vsak hleb kruha, ki ga izdela pekovska obrt, vpečen pečat Peka. Izjema je dovoljena samo za dietični kruh.
Omejitev klanja svinj. Predsednik vlade je odredil, da smejo konzumenti za svojo potrebo zaklati svinje le, če imajo vsaj 100 kg žive teže. Sicer se smejo svinlje klati le z najmanj 80 kg žive teže.
Majhno zanimanje za plese. Praški listi javljajo, da je bilo doslej vloženo le malo prošenj za dovoljenje plesa. Izgleda baje, da maškarad sploh ne bo. Kakor znano, se mora na Ce-. škem za plesne in druge zabave vložiti vsaj 14 dni poprej prošnja v petih izvodih, od tega trije izvodi v nemščini.
Čez 100.000 delavcev v Nemčiji, število čeških delavcev, ki so morali oditi na delo ,v Nemčijo, presega že 100.000. i, .i .	._..l
Nemška predmestja v Pragi. Nemški podžupan v Pragi dr. Pfitzner, ki ima po najnovejši naredbi enake pravice, kot češki župan — Primator, je izdelal načrt, da se pretvorita dva okraja Prage, Holešovice in Bobeneč, v nemška predmestja Prage.
Napisi v Zlinu. V Moravskem mestu Zlinu, kjer so Bafove tovarne, so bili doslej Še samo češki napisi. Protektor je odredil, da morajo imeti tudi tam povsod nemško-češke napise, *T1	*	(T*’1'*
Trgovine morajo biti odprte. Deželna vlada Protektorata je odredila, da morajo biti trgovine ves čas odpiralnega časa odprte, četudi trgovci nimajo blaga. V tem slučaju morajo razobesiti napis, da je količina blaga za ta dan razprodana.
Vlaki v Prago. Akcija za obisk češkega glavnega mesta Prage z dežele se vztrajno nadaljuje. Časopisi v Brnu poročajo o programu takšnega izleta z brzovlakom iz Brna v Prago, ki se odpelje iz Brna v soboto popoldne in se vrača v nedeljo zvečer. Voznina, vštevši prehrano in prenočišče v hotelu, stane skupno le 99 kron. Vodstvo pa preskrbi tudS vstopnice za gledališče, razstave in krožno vožnjo po Pragi.
Jklavska Politika* t%t dobiva HofauU su&uchcii, zato pa-cavnai Mtcihiho tako{!
POVERJENIKOM CANKARJEVE DRUŽBE!
Knjige »Cankarjeve družbe« za L 1940 so nam popolnoma pošle in ne moremo zadostiti naknadnim naročilom, katere Se vedno prejemamo. Prosimo poverjenike, ki so naročili večje Število knjig, da nam event. preostale garniture takoj vrnejo, da jih bomo lahko poslali onim, ki jih še sedaj zahtevajo.
Ljubljana, Miklošičeva c. 22-A/I, »CANKARJEVA DRUŽBA«
Predavanje pri Sv. Lovrencu na Pohorlu
KOVAČI, KAMNOSEKI IN ŽAGARJI ZA SVOJE PRAVICE
Sv. Lovrenc na Ponorju je že stara rdeča postojanka. S tem pravimo, da živi tam razredno zavedno socijalistično delavstvo, ki se zaveda svoje pravice do enakopravnosti v življenju. To so naši ljudje pokazali zlasti vsikdar, kadar smo v zadnjih letih prirejali naša predavanja o socijalni zakonodaji.
Tudi v nedeljo je bila obširna dvorana gostilne g. Urbanca polna kovačev in ostalih delavcev iz tovarne kos in srpov, kamnosekov, ki morajo delati tudi sedaj v tem najhujšem mrazu na prositem v kamnolomu tvrdke Ehrlich iz Zagreba ter žagarjev in drugih lesnih delavcev, katerih je Polna lepa dolina okrog Sv. Lovrenca in visoko nad njim vi gozdovih zasneženega Pohorja.
Predavanje je otvoril predsednik podružnice SMRJ s. Slatine k, ter pozdravil došla predavatelja iz Maribora s. Reismana in Jelena, nakar je naš poverjenik »Delavske Politike« s. Pernauzel pozval navzoče sodruge in sodružice, da krepko stojijo za našim delavskim tiskom in v znak solidarnosti vsak po svoji možnosti prispevajo za tiskovni sklad', za katerega so res na to zložili v Pernauzlov klobuk din 72.
S. dr. Avg. R e i s ni a n je potem predaval o zakonski zaščiti delavskih zaupnikov, kateri se bodo kmalu zopet volili v obratih, o določilih obrtnega zakona glede orožnih vaj, za-
ščiti vi bolezni in drugem, naredbi glede draginje, kar vse se po nekaterih podjetjih v Sv. Lovrencu ne upošteva in delavci ne dobivajo svojih plačil, kakor jim jih je zagotovila država s posebnimi zakoni. Govornik je spregovoril tudi o potrebi delavske izobrazbe, ki je predpogoj vsakega zboljšanja položaja delavstva in je ravno delavski časopis v tej borbi dandanes poleg organizacije in dela v kulturnem društvu edino možno borbeno sredstvo.
S. Adolf Jelen se je obširneje pečal z zakonitimi določili okrog pravic delavca, da si brani svoje življenje, mezdo in vso ostalo zaščito v strokovni organizaciji. Navzoči so z razumevanjem sledili tudi njegovim izvajanjem o potrebi čistega značaja v vrstah poštenih ljudi in o zavrženosti ovaduhov, ki se vtihotapljajo na delavska zborovanja, da bi škodovali edinosti in borbeni sili organizacij.
Ves čas predavanja, ki je trajalo polni dve uri, je vladalo najboljše razpoloženje, ljudje se kar niso hoteli raziti, ter enodušno zahtevali. da bi se podobno predavanje vršilo čimpreje zopet.
Za»Delavsko Politiko« se je priglasilo 14 novih naročnikov. Navzoči pa so tudi izjavili, da bodo zahtevali tudi od vseh onih obrtnikov, ki žive od delavcev, da imajo v svojih lokalih »Delavsko Politiko«, po gostilnah, trgovinah in drugih obrtih.
NaSi delavci v Franciji konino dosegli svojo enakopravnost s francoskimi delavci
Podpis socialno političnega dogovora med Jugoslavijo in Francijo,
Francoski parlament je dne 8. decembra 1939 ratificiral konvencijo z Jugoslavijo o delu in pomoči. V Jugoslaviji je bila ta konvencija ratificirana že 17. novembra 1933. Z ratifikacijo preneha-
gel priti pred francoski parlament. — Zlasti se je stvar zavlekla po Blumovem odstopu.
Moramo pa reči, da so se francoske svobodne strokovne organizacije zelo
jo takse za francoske vizume, delovni zavzemale za rešitev tega vprašanja, pogoji se izboljšajo, ker so izseljenci1 domačini, odškodnine
izenačeni z domačini, odškodnine za nesreče se izplačujejo tudi izven Francije, če se izseljenec izseli domov ali drugam. Enakopravnost velja tudi za podpore za nezaposlene in v socialnem zavarovanju.
Gornji dogovor je pripravila že Blu-mova vlada. Neprestane velike trzavice v domači in svetovni politiki pa so povzročile, da dogovor ni mogel in ni mo-
44 smrtnih obsodb |e bilo izvršenih v Nemčiji po. poročilu »Rote Erdc« iz Dortmunda v času od 2. db 24. decembra.
Milica Stupan:
H&tCUU s
Delavske kuhinje
(Konec)
'A kg krist. sladkorja a 13.50 din
‘A kg soli a 1.50 din
zmlet cimt in stolčeni klinčki
Din 38.65 : 50 = din 0.77.
Kisla repa s krompirjem in	testeninami	
Za 50 oseb rabimo:		
4 kg kisle repe a 2 din	din	8,—
11 kg krompirja a 1.25 din	din	13.75
2 kg testenin (makaronovi),	polž-	
kov ali špagetov) a 7 din	din	14,—
lU kg masti a 20 din	din	5,—
Vi kg moke OOg a 3 30 din	din	0.85
Vi kg čebule a 2.50 din	din	0.65
15 dkg soli a 1.50 din	din	0.25
česen, lovor, timijan, kumina,		
poper	din	2.—
	din 44.50	
din
din
din
6.25
0.40
L—
din 38.65
.	i t v. i	ju uavcžii Ir IIUH.
Nemci »grade le eno obrambno 6rto kaadi	Reisnage! je
40 do 50 kilometrov od Sieglnedove v teku zime, če ne pride prej do odkrite vojne na sedanji froniti.
Otvoritev skupnih kuhinj v Nemčiji. V Berlinu so otvorili skupno kuhinjo, v kateri se hrani 30.000 oseb, na Dunaju pa bodo ustanovili tako kuhinjo za 36.000 oseb.
Celoian namesto črev za izdelovanje klobas.
V Nemčiji uporabljajo namesto črev celofan za izdelovanje klobas. /	.n •	*•*
Tirišica za jeklarskim magnatom Thyssenom.
Med meceni nacizma pred letom 1933 je bil tudi jeklarski magnat Thyssen. Sodeloval je daljšo dobo tudi z nacistično vlado. Šele v zadnjih mesecih je moralo priti nekaj navzkriž, ker jo je Thyssen kar natihoma .popihal iz Nemčije v Švico in končno na Portugalsko, ker se je bal, da bi ga nemški teroristi odvlekli zopet v Nemčijo. Nemške oblasti so sedaj izdale proti Fricu Thyssenu tiralico zaradi, tihotapstva valute.	.............
Ječa za poslušanje tuje radiopostaje. (DNB.)
Posebno sodišče v Triemui i® obsodilo 45-let-nega Teodorja Hergesa iz Bernkastela- na ječo 15 mesecev, ker je od 7. septembra do aretacije dne 1. novembra neprestano poslušal tuje radio postaje.
Spor med Nemčijo in Argentinijo. Nemška vlada je protestirala v Argentiniji, ker je ta posadko 1039 mož potopljene križarke »Admiral v on Spee« internirala. Po poročilih iz Buenos Airesa namerava argentinska vlada nemški protest kot neosnovan zavrniti.
Nemika petrolejska ladja »Tacoma« internirana. Neimška petrolejska ladja »Tacoma«, ki se je nahajala v luki v .Montevideu, je bila pomožna ladja potopljene nemške križarke »Graf Spee« in je zalagala to križarko s oetro-lejem na odprtem rotorju. Urugvajska vlada je sedaj to ugotovila in pozvala »Tacome«, da v 24. urah zapusti .pristanišče v Montevideu. Pred tem pristaniščem pa so .pričakovale »Tacomo« angleške vojne ladje, zato se je ladja pustila raje internirati.
Mariborsko gledališče
»Konto X«
Dva avtorja, Bemauer in Oesterreicher, sta napisala to zabavno, lahkotno veseloigro, ki ne zasleduje nobenih višjih ciljev, ki ji ne gre za najvažnejšo nalogo umetnosti, iz življenja dvigati resnico im ji dati neposredno vplivajočo vsebino, ki je napisana samo zato, da prijetno izpolni lehak gledališki večer. V zamisli in izvedbi je zgodba presenetljivo preprosta. Vse dogajanje se opira na glavno osebo pisarniškega vodje Reisnagla, s. katerim stoji in pade vsa igra. Pri nas je bila poverjena g. Gorinšku, ki je igro tudi prevedel in jo osvežil z mnogimi sočnimi domisleku Nje-biJ že na zunaj, v maski in nastopu odlično izdelan lik. Podan je bil s pravim poljudnim humorjem, ki ni nikoli segel do burke, a bil kljub temu tako sugestiven, d.a ni vplival samo na občinstvo, ampak celo na soigralce. G. Nakrst in ga. Starčeva sta posrečeno podala dvoje mladih ljudi, dočim sta ostala lika ge. Gorinškove in g. Cmobo-rija precej medla, seveda bolj po avtorjevi nego po njuni krivdi. Krepko in izrazito je poudaril g. Košuta bankirja, okvir celotne igre so še pa dobro izpopolnili g. Kosič, ga. Savinova in g. Verdonik. — Igro je posrečeno izdelal g. Kosič, ki je .vlil delu pravo mero živahnosti in lahkotnosti in je tudi prizorišče prav skladno opremil.	S.
Din 44.50 : 50 = din 0.89.
Krožnik te jedi stane torej pri današnjih cenah 89 par. Samo kisla repa s krompirjem je premalo, izdatna, zato dodatno testenine, da je jed bolj izdatna in tudi bolj okusna. — Priprava: Krompir olupimo, narežemo na rezine ali krhlje in ga pristavimo v velikem loncu. Kislo repo skuhamo posebej in ji dodamo tri stroke drobno stolčenega česna, lovorjeve lističe, timijan, kumino in poper. Testenine vržemo v vrelo vodo, pustimo dve minuti vreti, odlijemo to prvo vodo in nalijemo na makarone spet vrelo. vodo. V tej pustimo makarone vreti, da so mehki', nato odstavimo in pustimo makarone v vodi pokrite ob robu štedilnika. Ko je krompir mehek, primešamo kislo repo in makarone, oboje z vodo vred, v kateri se je kuhalo, in dodamo sol. čebulo opražimo na masti svetlorumeno, potresemo z rno-kos ki jo pustimo zarumeneti, damo. y veliki lonec, dolijemo potrebno vodo in pustimo vse skupaj še enkrat prevreti. — Še bolj okusna je ta jed, če dodamo 1 kg mastnega svinjskega mesa, zato pa vzamemo 2 kg krompirja manj. Seveda pa je potem jed precej dražja.
Segedinskl golaž s krompirjem
Za 50 oseb rabimo:
' 1 kg mastne svinjetine a 14 din 3 kg kislega zelja a 3.50 din 15 kg krompirja a 1.25 din 'A kg čebule a 2.50 din 10 dkg masti, a 20 din V« kg moke OOg a 3.30 din 15 dkg soli a 1.50 din paprika, timijan, česen, lovor
din	14,—
din	10.50
din	18.75
din	1.25
din	2.—
din	0.85
din	0.25
din	2.—
din	49.60
Krožnik te jedi stane torej 77 par. Tudi ta jed bo tvorila v delavski kuhinji bolj izjemno
te juhe je pa prav prijeten. Če imamo več jabolk, jih lahko seveda več dodamo. - Priprava: Ješprenjček snažno operemo, ga vkuhamo v vrelo vodo v velikem loncu, solimo in skuhamo do mehkega. Posebej skuhamo jabolka s sladkorjem, cimtom in klinčki. Ko je oboje mehko, zmešamo, dolijemo potrebno vodo in pustimo vse skupaj še enkrat zavreti.
S tem je končana vrsta teh jedilnikov, ki so vsi preizkušeni. Vsak od njih da 50 krožnikov goste, tečne juhe. Vsi so namenjeni za množinsko kuhinjbl in je troškovnik -sestavljen tako, da ne stane krožnik nobene jedi (brez stroškov za delo in kurjavo) več kakor 1 dinar, nekateri še precej manj, da torej delavcu, ki ne more opoldne domov, pa bi vseeno rad dobil krožnik tople jedi, ne bi bilo treba drago plačati tako jed v. privatni kuhinji, — En sam krožnik te jedi sicer delavca pri njegovem trdem delu ne bo nasitil, a vendar bo lažje zdržal do konca dela, ko se bo lahko doima najedel. Ravno tako kakor za delavske kuhinje so \si ti jedilniki primerni tudi za otroške (šolske) kuhinje. — Pripominjam še, da lahko tako poceni kuhamo samo pri množinskem (skupnem) kuhanju in da torej teh troškovnikov ne smemo polagati na domača gospodinjstva. Krožnik jedi, ki stane 1 dinar v skupni kuhinji, kjer kuhajo za. 50 oseb, stane v domačem gospodinjstvu, kjer kuhajo samo za 5 oseb, najmanj dva do trikrat toliko. Čim manjše je gospodinjstvo, tem dražje je.
Književnost
Češki pesnik J. Hora o čitanju knjig. Ob priliki velikopotezne češke propagandne akcije »Mesec češke knjige«, je spregovoril tudi najboljši sedanji češki pesnik Josef Hora, ki je bil predlanskim v Ljubljani in Mariboru, sledeče o knjigi: »Nismo zastonj izbrali' mesec december, ko nas vabijo dolgi večeri k čitanju, premišljevanju in zbiranju misli. Ta mesec češke knjige nas opozarja, da čitanje ni samo zabava, ampak tudi veselje. Ne samo radost, ampak tudi korist. V številkah morda te koristi ni mogoče izraziti, ampak kdo ve, kaj je notranje življenje, bo hitro razumel. S pomočjo knjige postanemo občutljivejši za lepoto in nežnost, ojačimo si pa tudi samozavest. S pomočjo knjige čutimo tudi to, kar sami le slutimo. Knjiga nas uči, da je poleg materije tudi duh. Seveda premore to samo dobra knjiga, nesebična knjiga, ki uči ljubiti človeštvo,, pravico in narod. Poezija, ipesnis-štvo, ni samo igra besed, samo vfcdihovanje sanjačev. V pesmi, ki nas vodi k lepoti besed, je ravno toliko razuma, kakor v poklicih, ki jim pravimo, da so praktični. Mi vendar nočemo biti samo močni in zdravi, ampak tudi nežni, da moremo razumeti vse, ki so nam dragi in ljubi po duši.«
Din 49.60 : 50 = din 0.99.
Krožnik tega segedinskega golaža stane torej samo 99 par. Ker vzamemo 1 kg mastne svinjetine, vzamemo zato samo 10 dkg masti, samo toliko, da lahko opražimo meso. — Priprava: Krompir olupimo, narežemo na rezine ali krhlje, solimo in pristavimo v velikem loncu. Kislo zelje skuhamo posebej in mu dodamo tri stroke na drobno stolčenega česna, ktfvorjeve lističe in timijan. Ko.je oboje, krompir in kislo zelje že mehko, primešamo zelje krompirju v veliki lonec. Medtem razbelimo kozici mast, dodamo čebulo, ki jo pustimo zarumeneti nato pa na koščke narezano svi-njetino in jo dušimo do mehkega. Nato jo potresemo z moko, ki jo pustimo .zarumeneti in damo vse skupaj v veliki lonec.'Dodamo žlico sladke paprike, potrebno vodo in pustimo vse skupaj zavreti.
Mlečna kaša
Za 50 oseb rabimo:
4 kg‘prosene kaše	a 4 din	din	16.—
12 1 mleka a 2 din	din	24.—
20 dkg soli a 1.50 din	djn	0.30
1 zav. cimta	din	1.—
Delavski pravni svetovalec
Izstavitev od dela (KočeVJe)
Vprašanje: Pred meseci me je skupno z več drugimi delavci poslalo vodstvo lesnega industrijskega podjetja na brezplačen dopust, češ, da nima dela. Toda do sedaj je isto podjetje ostale delavce sprejelo zopet na delo in celo zaposlilo nove delavce, le mene stalno odbija. Moja delavska knjižica leži še vedno v pisarni tega podjetja. Kakšne pravice imam?
Odgovor: Kot navajate, ste bili protizakonito izstavljeni od dela. Podjetje Vam mora plačati redno dospelo mezdo za ues čas neupravičene izstavitve, če ste bili zaposleni
kot sitalen delavec. Vsako stalno službeno razmerje se more razvezati, če ni zakonitih pogojev za takojšen odpust iz službe, po predhodni 14 dnevni odpovedi. Tega pa navedeno podjetje ni storilo in se zato mora smatrati da ste ostali v službi toliko čfsa, dokler Vam podjetje po zakonu službe ne odpove. Zgolj okolnost, da je Vaša delavska knjižica še vedno vi 'Pisarni podjetja, sama še ničesar ne dokazuje. — Če ste torej bili pri podjetju stalno zaposleni in Vam ni služba pravilno odpove dana, odnosno se Vas ni upravičeno odpustilo iz službe, se obrnite na sodišče in zahtevajte plačilo redno dospele mezde za ves čas zatr jevane izstavitve od dela.
Esperanto
Kljub zamotanim političnim dogodkom po svetu so esperantisti skoraj vseh držav — četudi imajo težave — aktivno na delu razsipanje esperantske ideje, kot nošiteljice miru in sporazuma med narodi. Tudi jugoslovanski esperantisti ne zaostajajo in se v mnogih krajih vrše novi tečaji esperantškega jezika. Zato je priporočati, da se teh udeležujem naši delaivci(ke), kjerkoli se jim nudi za to priložnost. Za samouke je pa izdana itak lahko umljiva slovnica, ki se dobi v knjigarnah ali se naroča pri esperantskem društvu v Mariboru ali pri obnovljenem esperantekemi klubu, v Ljubljani.
•t
din 41 30
Din 41.30 : 50 = din 0.82.
Krožnik mlečne kaše stane torej 82 par. Ker je mlečna kaša precej »lačna« jed, za delavske kuhinje običajno ne pridie v Poštev, samo v izjemnem slučaju, če bi dobilai kuhinja slučajno mleko ali kašo podarjeno. — Priprava: Kašo snažno operemo, odstranimo vsako črno zrnce, ki napravi kašo grenko, vkuhamo kašo v mleko, dodamo cimt in dolijemo vode, kolikor je še manjka. — Prav tako pripravimo mlečni riž, ki je pa danes, ko je riž tako drag, mnogo predraga jed.
Ješprenjčkova juha z jabolkami Za 50 oseb rabimo:
3 kg ješprenjčka št. 4 a 7 din din 21.— 5 kg jabolk a 2 din	din	10.—
Med Nemčijo in Moskvo je bila po poročilu »Havasa« podpisana nova konvencija o zračnem prometu, s katero bo uvedena dnevna letalska služba med Berlinom in _Moskvo.
Komunistična zarota v Braziliji? Italijanski listi poročajo iz Rio de Janeiro, da je bilo tam aretiranih nad sto komunistov, ki so bili baje zapleteni v tajno protidržavno zaroto.
LJUDSKA
SAMOPOMOČ
v Mariboru, rog. pom. blagajna
znana domača zavarovalna uita-nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje 2e od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti.
Zavarujo sa pograbnlno zdrave
osebe obeh spolov od 1-7. do 70. leta do največ din 10.000*— in
sa doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000 — plačljiva ob dovršenem 21. letu.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
Hranilno In posojilno društvo delavcev v Mariboru
reg zadruga z omejeno zavezo
Frankopanova ul. 37 (v lastni Ulil) - Telaf. 26-35
Račun pri Poštni hranilnici št. 131.43 Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 % odn-5 °/0 proti odpovedi. Daje posojila po ugodnih pogojih na menico in vknjižbo. Zadružni delež znaša Din 200*— Uradne ure vsaki dan od 17. do 19. ure
Za kentoreH izdala in ureMe Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.