Izdajatelj: Zavod »Trilškl vestnik«, Tržič — Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado ErjavSek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Trži«, Cesta JE/V 3. Tel. 255 Številka — računa pri KB 607-705-2-189 — Celoletna naročnina 360 din, posamezna številka 15 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE Za boljše znanje marksizma in leninizma in poznavanje našega socialističnega sistema Občinski komite Zveze komunistov je sklenil ustanoviti večerno politično šolo, ki naj bi slušateljem dala najosnovnejše znatvje marksizma in jih spoznala z našim socialističnim sistemom. Šola bo delovala v okviru Delavske univerze, vendar pa bo imela lastna denarna sredstva. Letos bo sprejela prvih trideset .kandidatov, če pa se bo pokazala potreba pa bodo drugo leto sprejeli več slušateljev. Predavanja bodo trikrat tedensko po tri ure dnevno, obravnavali pa bodo naslednje teme: Osnove znanstvenega socializma Politična ekonomija Zgodovina delavskega gibanja Zavestni činitelji pri izgradnji socializma. Šola. bo trajala, sedem mesecev, začela pa se bo prve dni oktobra. Vodstvo šole si' je že zagotovilo kvaliteten predavateljski kader, ki ga sestavljajo izključno predavatelji iz Tržiča, tako da bodo stroški čimmanjši. Seveda bodo prišli predavatelji tudi iz drugih krajev, če se bo za to pokazala potreba in bi slušatelji potrebovali: poglobljeno znanje določene teme. O namenu šole in o potrebi, da je Tržič to šolo sploh dobil, pravi predsednik ideološke komi- Ustanovljena je večerna politična šola sije pri Občinskem komiteju ZK tov. Viktor Smolej tole: »Vse hitrejši napredek naše industrije in vsega gospodarstva ter progresivni razvoj družbenih odnosov terja tudi primerno' razgledane ljudi, ki bodo pripomogli k še hitrejšemu napredku. Prav tako se vedno bolj krepi vloga neposrednega proizvajalca v celotnem gospodarskem življenju. Vse t« nam je narekovalo, da sme ustanovili večerno politično šolo. Predvsem opažamo, da mladi ljudje, ki od starejših prevzemajo odgovorne funkcije, niso dovolj politično razgledani in jim manjka najosnovnejšega poznavanja marksistične literature, zakonov politične ekonomije in zgodovine delavskega gibanja. Prav gotovo laki vodilni ljudje ne Ibi imeli ugleda pri delavcih in tudi same funkcije terjajo od njih takega znanja. Danes je naš družbeni sistem že tako razvit, da ne potrebujemo več samo ozko specializiranih strokovnjakov, ki bi se bavili Izključno s svojo stroko, ampak potrebujemo strokovnjakov, ki so vsesplošno razgledani. Vsa naša sedanja dogajanja moramo spremljati s trdnim znanjem, če hočemo, da si bomo vse pravilno razlagali in pravilno razumeli. Zavedati se moram« tudi, da imajo vodstva po podjetjih velik politični vpliv in prav zato morajo bili vodilni ljudje dobro politično' izobraženi, ker bodo na ta način ustvarjali v celotnem kolektivu pravo' vzdušje. Letos bomo v šolo sprejeli predvsem mlade kandidate, ki že delajo v organih delavskega samoupravljanja ali v sindikalnih vodstvih podjetij, pa tudi take, ki bodo še sprejeli važne funkcije. Kandidate bodo izbrale osnovne organizacije Zveze komunistov po podjetjih in na terenu. Ko' bodo prvi slušatelji zaključili šolo in prenesli svoje znanje tudi na druge se bo Še bolj izboljšalo naše sedanje stanje in odnosi med ljudmi bodo postali še boljši.« SZDL pobudnik dela na vseh področjih Na zadnji pokongresni konferenci Socialistične zveze, kjer so razpravljali o delu te naše najbolj množične organizacije, se je pokazalo, da je na našem področju nešteto problemov, ki jih bodo morali člani Zveze začeti reševati v jesenskem času, ko je za organizacijsko in politično delo največ časa. Sklepi petega kongresa Socialistične zveze nalagajo občinskim in terenskim organizacijam temeljito in obsežno delo in zalo čaka občinski odbor Socialistične zveze ogromno dela, če bo hotel izpolniti vse sklepe kongresa. Petinsedemdeset let življenja delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice je mimo. Kolektiv z zaupanjem stopa v bodočnost, ker ve, da bo dosegel še večje uspehe Na konferenci so delegati sklenili, da se ukinejo nekatere vaške in terenske organizacije, ker nov sistem dela ne bi imel pravih uspehov pri taki terenski razdeljenosti. Sklep o ukinitvi terenskih organizacij je sprejel tudi občinski odbor in tako imamo sedaj v naši občini le še devet osnovnih organizacij Socialistične zveze, ki so prilagojene stanovanjskim skupnostim ali zaključenim vaškim področjem. Pri občinskem odboru Socialistične zveze pa deluje za uspešno delo tudi več komisij. -Večje potrebe in razgibane j še družbeno in gospodarskok življenje so narekovale ustanovitev teh komisij. — Komisija za družb, upravljanje proučuje načine in sisteme dola naših upravnih organov v podjetjih in ustanovah. Ker se je delavsko samoupravljanje že tako močno razvilo, je (Nadaljevanje na 2. strani) SZDL pobudnik na vseh področjih (Nadaljevanje s 1. strani) prav, da tudi Socialistična zveza aktivno spremlja dogajanja v podjetjih in s predlogi skuša izboljšati in utrditi sistem samoupravljanja. — Komisija za ženska vprašanja spremlja delo ženskih društev in društev za napredek gospodinjstva. — Komisija za prostore družbenih organizacij bo delala predvsem na področju dokončne ureditve problemov zaradi pomanjkanja prostorov za družbene organizacije in razna društva. Mnoge terenske organizacije, ki so aktivne, bi svojo dejavnost še mnogo bolj poživile, če bi imela ustrezne prostore. Zgleda, da bo prav ta ko- Po Jv&tu lffrniwrrEnrHWTT-rnTiTT-B ® Predsednik Tito ,je dal direktorju Tanjuga izjavo o sedanjem položaju v Kongu. V izjavi poudarja, da samo kongoško ljudstvo lahko reši spore in na demokratičen način odloči a svoji nadaljnji usodi. Ta predsednikova izjava je naletela v svetu na zelo širok odmev in so jo komentirale vse večje svetovne agencije, časopisi in radijske postaje. 0 Predsednik republike je sprejel večjo skupino hrvatskih izseljencev, ki se mudijo v naši državi. 0 V soboto se je v Ljubljani začel VI. mednarodni sejem vina in IV. mednarodni sejem embalaže. Ta dva sejma sta si že pridobila svetovni sloves in letos sodeluje na Gospodarskem razstavišču že 155 razstavljavcev. q V Beogradu je mednarodni sejem tehnike in uporabe atomske energije v miirnodobske namene. Sejem je letos zabeležil rekorden obisk in tudi po sklenjenih pogodbah je prekosil vse dosedanje. ■;<% Te dni se je mudil v naši državi predsednik finskega parlamenta Kari Avgust Fagerholm, ki si je ogledal več mest in turističnih zanimivosti. ® Končala se je konferenca neodvisnih afriških držav v Lcopoldvillu. Kongoški premici* Lumumba je pozval sile OZN in enote nacionalne vojske, naj združijo napore za zagotovitev miru v državi, hkrati pa je izjavil, da noben del kongoškega ozemlja ne more ostati izven suverenosti vlade Konga. © Generalni sekretar OZN je protestiral pri Belgijski vladi, ker še ni umaknila svojih čet iz oporišč v Kongu. ® Demokratična republika Nemčija je sklenila zapreti mejo z zahodnimi sektorji Berlina, ker bodo v njih zborovanja nemških rtevanšistov in mililarislov. misija imela mnogo težkega in nehvaležnega dela. — Komisija za društva bo pregledala delo naših društev, predvsem pa se bo trudila, da bi ustanovili v Tržiču enotno športno društvo, ki bi vključevalo vse sekcije in klube, ki sedaj brez zadostnih denarnih sredstev životarijo vsaka zase. — Komisija za vzgojno in politično delo pa bo tesno sodelovala s šolskimi vodstvi, z Delavsko univerzo in z mladinsko organizacijo, da bi tako čimbolj razgibala politično in vzgojno delo. Občinski odbor Socialistične zveze bo sklical vse predsedni- ke terenskih organizacij in jih seznanil z nalogami in problemi, ki naj jih obravnavajo. — Raznih problemov, ki se pojavljajo na določenih terenih, ne bodo več , obravnavali na množičnih sestankih, kakor do sedaj, ampak bodo ustanovili ta-koirnenovane sekcije, ki bodo obstojalo samo toliko časa dokler ne bodo rešile nekega problema. Ta način reševanja važnih vprašanj bo vsekakor pritegnil več ljudi in tudi uspehi bodo večji. V oktobru pa bo že zasedal plenum, ki bo pretresal material, ki mu ga bodo pripravile komisije. J Že več let. uspešno dela Center za napredek gospodinjstva. Mnogo žena je tod že dobilo koristne nasvete in se seznanilo s sodobnim gospodinjstvom. Delo v "Centru« se je do sedaj odvijalo predvsem v štiri do pettedenskih tečajih za dekleta, kjer so se tečajnice praktično in teoretično seznanile s sodobno pripravo hrane in prehrano, z opremo in čiščenjem stanovanj s sodobnimi električnimi pripomočki in še z mnogimi koristnimi stvarmi. Zelo priljubljena oblika dela z ženami SO bili »pomenki ob sredah«, kjer je gospodinjska učiteljica odgovarjala ženam na razna vprašanja in jih seznanjala z novejšimi pridobitvami in novostmi v gospodinjstvu. — Pomenki ob sredah so postali zelo priljubljeni in dobro obiskani, vendar so med počitnicami s to obliko dela v Centru za napredek gospodinjstva prenehali, nadaljevali pa bodo od septembra dalje. Ker pa je prostora malo in tudi učiteljica težko sprejme veliko gospodinj — prosijo v Centru, da se prej prijavite tovarišici Dragi Koreno-vi, ali pa kar v Centru za napredek gospodinjstva v Partizanski ulici. Poleg pomenkov bodo žene delale sadne sokove s sokovnikom, vkuhavale sadje in pripravljale zelenjavo za zimo. Prvi tak »pomenek v sredo« bo 14. septembra. Ne imejte pomislekov, prijavite sc! Zaželene so žene vseh poklicev in starosti. Center za napredek gospodinjstva bi vas rad seznanil s sodobno prehrano! V ^Centru« si lahko izposodite sokovnike, sesalce za prah in druge sodobne gospodinjske pripomočke proti majhni odškodnini. Upravni odbor »Centra« želi tesnega sodelovanja s stanovanjskimi skupnostmi, ker bi tako sodelovanje prav gotovo rodilo dobre uspehe. MOJ STRIC Bilo je leta 1942. Komaj se je pričelo daniti, ko sta prišla Murn in Fajdiga. Zelo se jima je mudilo. Čeprav je bilo v Železnikih veliko nemških vojakov, sta šla skozi gornji konec trga. Zvedela sta, da Nemci pripravljajo veliko bitko, pa bi rada pravočasno obvestila svojo četo. Toda ni se jima posrečilo. Komaj sta prišla v gozd, so ju Nemci iz zasede ustrelili. Murn je bil takoj mrtev. Mojega strica, Fajdigo, pa so zelo mučili. Ker niso mogli nič izvedeti, so ga ustrelili. Ljudje, ki so jih Nemci vzeli s seboj, so domačim povedali, kje so ga ustrelili in kaj so z njim počeli. Šele nekaj dni po veliki bitki so ga domači pokopali. Čeprav skrivaj, so grob večkrat okrasili. — Na smreko, pod katero je ležal, pa so napisali njegovo ime in dan smrti. Kmalu po končani vojni pa so Murna in Fajdigo skupaj pokopali na pokopališču. Ferllc Anica, Kaj je moj oče preživel v partizanih Moj oče je Srb iz Kragujevca in je šel v partizane leta 1944. On in njegovi tovariši so se z Nemci, ustaši in četniki borili na ozemlju od Kragujevca skozi ves zahodni del Srbije, vzhodni in srednji del Bosne ter Slavonije. Nato so šli skozi Hrvatsko na Štajersko in prišli do Dravograda. Najtežje borbe so bile za mesto Cačak, kjer so partizani skakali v nemške strelske jarke in se borili z Nemci na nož. Nato so prebredli Drino. Tam so jih pričakali Nemci, četniki in ustaši, s katerimi je bila huda borba. V bosanskem mestu Bjelina so bili partizani, šest dni in šest noči v snegu brez hrane. V šestih dneh šo dobili le enkrat toplo hrano. Morali so pretrpeti veliko lakoto. Vsako noč so jurišali trikrat do štirikrat na Nemce. Hude borbe so bile tudi v ostalih krajih Bosne. Ko je bila Bosna osvobojena, so šli čez Savo v Slavonijo. V Slavoniji, kakor tudi na Hrvatskem so bile hude borbe. Sredi aprila 1945. leta so prišli v Rogaško Slatino in se borili do Dravograda. Med Slo-venjgradcem in Dravogradom so zajeli veliko število Nemcev, ustašev, četnikov in belogardistov. Pavlović Miloš, Kovor Pavii%an8ha %godba Stara mati mi je nekoč povedala zanimivo zgodbo, pa sem se odločil, da jo bom napisal. Bilo je v letih 1942-43. Nekega dne so bili v hiši ravno partizani. Jedli so močnik in krompir. Teta je prala zunaj pri vodnjaku in je zaslišala neko pokanje. Kakor neumna je pritekla v hišo in naznanila partizanom, da so se umaknili. Trije so se skrili na podstrešje, dva pa sta se umaknila, v bližnji grm. Ko so prišli Italijani, so preiskali vso hišo, a tistih treh partizanov niso našli. Ti so se namreč skrili pod desko. Nanje je stara mati nametala še stare cunje, papir, smeti, po vrhu pa je dala še staro zbito posteljo. Ko so Italijani odšli iz hiše po travniku, sta se onadva splazila Iz grma in z brzostrelko kar kosila Italijane. Ti so vpili na pomoč, a je niso našli. Zvečer je prišlo veliko število partizanov. Prišel je tudi komandant. Iz hiše je bilo slišati pesem: »Nabrusimo kose, že klas dozoreva . . . Pesem se je razlegala v noč. Ko je bila ura polnoč, so partizani odšli, domači pa so tudi odšli spat. Tomaži e Janez, Vajeniška šola Hudo je bilo Rodil sem se za. časa druge svetovne vojne, leta 1943. Štirinajst dni po mojem rojstvu je odšel v partizane oče. Najprej je odšel na Primorsko — tam so delali večje in manjše akcije. Zato so Nemci naredili hajko, partizane so presenetili KAJ JE IN ČESA NI POKAZALA OBČINSKA REVIJA »SVOBOD" Dramska sekcija Detavsko-prosvetnega društva »Svobode« v Tržiču se je z dramo »DNEVNIK ANE FRANK« udeležila tekmovanja na občinski reviji. Ni naš namen, da bi tokrat kritično razpravljali o izvedbi tega dramskega dela, temveč čutimo le potrebo, da zapišemo, da je tudi dramska sekcija ena tistih aktivnih sekcij, ki lahko nudi našemu delovnemu ljudstvu dokaj kvalitetna dramska in ostala odrska dela in s tem tudi kulturno izobražuje naš delavski proletariat. Kot »Glas Gorenjske«, tako je tudi naš lokalni časopis »Tržiški vestnik« že 10. septembra je bil v Pod-gori ustanovljen I. mornariški odred. — Dan jugoslovanske vojne mornarice. 16. septembra so bili Istra in deli Slovenskega primorja priključeni k .iugosl Ivi j i. 23. septembra je izbruhnil upor proti monarhofaš1 stični vladi generala Cankova. Uprli so se mu bolgarski revolucionarji. — 1933 se je začel leipziški proces proti Georgi-jiu Dimitroi\'u. 24. septembra so v Beogradu ustanovili medzvezni sindikalni odbor Jugoslavije, ustanovljeni so bili neodvisni sindikati — 1941 je bilo osvobojeno mesto Užice in postalo središče osvobojenega ozemlja. 26. septembra je bilo posvetovanje vodstva NOB v Stolicah. 28. septembra 1834 je bila v Londonu ustanovljena I. In-ternaeionala. V. svoječasno objavil kratko poročilo v obliki recenzije o izvedbi te drame. Vsekakor je pohvalno, da je to delo lepo izpadlo, kar je bila pač zasluga požrtvovalne režiserke tov. Jelke Za-garjeve, okr. režiserja tov. Mirka Cegnarja in igralcev. Na drugi strani, pa je menda še bolj razveseljivo dejstvo, da je v tej igri sodelovalo precej mladih igralcev, ki so svoje vloge lepo kreirali in nam tako predstavili dokaj pristne like dramatičnega doživljanja. To delo je bilo uprizorjeno štirikrat, kar dokazuje, da je igra pomembno odrsko delo, polno realističnega ambienta, v večni spomenik in opomin ljudstvu, da do takšnih dejanj ne sme več priti, kot jih je izvajala Hitlerjeva soldateska s svojo rasno demagogijo o takozvanom liku germanskega »nadčloveka« in nasproti temu negermanske-ga »podčloveka«. Zal pa dramska sekcija ni mogla s to igro konkurirati na okrajni reviji, to pa v glavnem iz razloga, ker bi morala imeti pripravljeni vsaj dve odrski deli za tekmovanje. Tu pa je tisti trn v peti, ki tare dramsko sekcijo že leta in leta! Delovni pogoji! V sedanjih pogojih je kaj več nemogoče storiti. Dramska sekcija nima primernega stalnega prostora, kjer bi lahko vadila na odru. Kino podjetje odstopi prostor samo za nastope in eventuel.no za generalko. Vse ostale vaje, pa se morajo izvesti na utesnjenem prostoru, torej ne na odru, ki je edina možnost in zanesljiva opora igralcu, da se privadi prostora, ki ga mora obvladati. Tako pa mora dramska sekcija iskati usluge po raznih drugih mestih, med njimi malo dvorano glasbene šole ali pa še celo privatna stanovanja! Marsikdo bi rekel, saj imamo dvorano DPD Velika gasilska vaja v tovarni Peko V tovarni Peko je gasilska četa pred nedavnim organizirala gasilsko vajo. V lopi s kartonom so< zažgali »petarde«, ki so dobro zadimile okolico in s tem ustvarile videz, da je res Izbruhnil požar. Gasilci so hitro posredovali in »pogasili« požar. Vaja je imela namen, preizkusiti sposobnost tovarniških gasilcev in partizani so se morali umakniti. Oče se je znašel sam na vrhu nekega pobočja, ogledal se je naokrog in ne daleč od sebe Zagledal nemško kolono. Hitro je skočil v strmino, v sneg, toda bila je taka strmina, da se ni mogel ustaviti. — Nemci so užgali za njim, a ga niso zadeli. Mislili so si, da se bo ubil na skalah, toda oče jo je srečno izvozil. Kmalu po tej hajki je odšel s svojo četo na Koroško. Med potjo so naleteli na nemško zasedo, ki je užgala po partizanih. Oče je bil ranjen v ro- ko, tovariš, ki je hodil poleg njega, pa v ramo. Potem sta drug drugemu pomagala in prišla iz" bojnega meteža. Tovariši so ju odnesli v partizansko bolnišnico. Tam se je očetu rana zelo poslabšala, mislil je, da mu bodo roko odrezali. Po nekaj tednih pa se je rana začela dobro celiti in kmalu se je popolnoma zacelila. Nato se je spet vrnil na Primorsko, kjer je ostal do konca vojne. Domov se je vrnil takoj po osvoboditvi. Slatnar Maks, Vajeniška šola Svobode. Vsakemu ožjemu poznavalcu te dvorane pa je znano, da je ta oder dokaj majhen in zato za kakšno večjo izvedbo dramskkega dela ne more služiti zadovoljivo svojemu namenu, zlasti še ako nastopajo večje igralskek skupine. Za sedaj je kinodvorana primeren prostor za takšne odrske prireditve. Upajmo, da se bodo v bližnji bodočnosti uresničile želje ljubiteljev dramskih prireditev, da bo z zgraditvijo nove kino-dvorane lahko sedanja kinodvorana res služila samo kul-turno-pi osvetnim namenom. -Tako bo tudi tržiška kultura lahko zaživela bolj aktivno življenje, ki ji koncem koncev mora pripadati tisto mesto, ki ji v naši socialistični družbi gre! POSREDOVANJA MUZEJSKO DKUŠTVO V TRŽIČU JU IZDALO DRUGO KNJIGO IVANA MOUOIIIČA ZGODOVINA OIJRTI IN INDUSTRIJE V TRŽIČU. KNJIGO DOBITE V MUZEJU, KJER JE ZE ODPRT TEKSTILNI ODDELEK VSAK DAN OD Iti.—IS. URE Prodam kuhinjsko opravo. Ogris Štefanija, Ravne 20. Zo pomoč v gospodinjstvu nujno potrebujem starejšo žensko. Stanovanje in hrana zagotovljena. Meglic Jakob, Lesc 7 Streljanje tatcen Po cesti se je pomikal kamion nemških vojakov. Nato streli in mrtva trupla in kamion je zdr-vel naprej. Na cesti je obležal oficir gestapa in nekaj vojakov. Drugi dan pa ni prišel samo eden, pač pa več okupatorjevih kamionov z vojaki in zvezanimi možmi. Dva tovornjaka sta obstala s talci izven vasi, eden pa je zdrvel po nove žrtve, ker teh dvajset še ni bilo dovolj za krvi žejne naciste. Kmalu se je vrnil. Nato so jih med psovanjem in s kletvami postavili v vrsto ob robu ceste. Sledilo je zasliševanje. Ničesar niso zvedeli, če- prav je večina vedela, kje so tisti, ki so prejšnji dan napadli kamion. Stali so ob bregu in prezirljivo zrli srditim Prusom v oči. Nacist je dal povelje in smrtnonosne cevi so se naperile v njih neustrašene prsi. Nato streli in udar mrtvih trupel ob zasužnjena tla. Oduren krohot nemških krvo-lokov se je razlegal čez globel, ki je terjala novo žrtev trideset talcev — borcev za svobodo vseh nas. Mareun Franc, Vajeniška šola " ■ V naši občini se kmetijstvo razvija v smeri gozdarstva in živinoreje. Ovčjereja pri nas ni razvita, vendar pa kmetje čez poletje priženo v planine kar precej ovac. Na sliki so ovce na paši na pobočju pod Velikim vrhom spori • 6i/uyct • spori i uspeh nogometašev Minula sezona je ljubitelje nogometa, večkrat razočarala, kot razveselila. Mogoče so bili neuspehi posledica neuspelega starta v kvalifikacijah za slovensko consko ligo, bolj verjetno' pa je, da so bile krive neurejene notranje razmere v klubu. Šele novi upravni odbor je začel bolje delati in iztrebil še zadnje gnile in zastarele misli ter se ob mnogo obetajočih načrtih napotil k novim uspehom. Prav kot senzacija je v okviru športnih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku odjeknila vest o zmagi Tržiča nad ligaško enajstorico člana zahodne skupine II. zvezne lige, ljubljanskega Odreda.. Ljubljančani so tokrat nastopili v naslednji postavi: Novak, Alibegovič, Eltrin, Plavšič (Li-mo), Berginc, Klanšičar (Mitič), Brezigar, Velkavrh, Oblak. Vi- rant, Haligalič (Jašovec); naši nogometaši pa so nastopili v sestavu: A. Markič, M. Zupan, N. Zupan, Custoič, Jagodic, Iva-novski, M. Markič, Mežek, Bari un, Štucin, Vuikovie. Zmaga 3:2 (2:1) predstavlja največji uspeh tržiških nogometašev v zadnjem času. Za Tržič so bili uspešni desno krilo Markič v 5. in 82. minuti ter Mežek v 20. minuti. Srečanje je pred okrog 300 gledalci uspešno vodil Gros iz Kranja. Domačini so tokrat zaigrali res dobro in bi težko' našteli najboljše, vendar je bil najboljši Markič. Zmagi nad ljubljanskim Odredom je sledila še zmaga nad članom slovenske conske lige Triglavom iz Kranja. Za zmagovalce sta bila ponovno uspešna M. Markič in Mežek, za Kranjčane pa S. Brezar. I. V. ZAHVALA