T •WF - edinost Izhaja dnevno vsaki Torek Srede . četrtek In Petek. UNITY Issued Daily every Tuesday Wednesday Thursday and Friday. GLASILO SLOfBOnGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 79. CHICAGO, ILL., PETEK, 16. MAJA — FRIDAY, MAY, 16, 1924. LETO (Vol.) X. IZ PREMOGARSKE KONVENCIJE. CHICAGO POZDRAVLJA SVOJEGA PRVEGA KARDINALA. i Med premogarji se agitira, da naj odstopijo od delavske federacije. Stroga postava za nadziranje rud-kov. Peoria, 111. — Na konvenciji Illinoiških premogarjev se agitira, da premogarji države Illinois odstopijo od državne delavske federacije. Delegat James Karr iz Peorije je prinesel na dan to zahtevo. Za vzrok navaja v svoji rezolu-ciji, da več uradnikov federacije obenem drži državne politične službe in da so slednji veliko oškodovali delavce, da niso dobili v gotovih slučajih predpisane odškodnine, kakor bi mogli, ker se niso potegnili za delavske koristi. Obenem so radikalni elementi napadli predsednika Farringtona, da ima preveliko oblast in zahtevali, da se mu predsedniško moč omeji. Farrington je na napad premišljeno odgovoril, in volitev je glasovala v prid predsednika z veliko večino. Generalni pravdnik E. J Brundage je naznanil kon venciji, da se v Illinoisu zahteva, da se pred vsakim vhodom premogarskih delavcev v premogokop štiri ure pred Vhodom mora natančno preiskati in pregledati vse prostore ne glede, ako so kdaj kaki znaki plina v premogorovu ali ne. Istotako se mora držati v najboljšem redu tudi stranske izvanredne izhode. Konvencija se razvija zelo viharno in se pričakuje še velikih strankarskih bojev, ker nekateri voditelji se zelo pisano gledajo med seboj. -o- SUHAŠKI AGENTJE RAZBILI VRATA PRI NAPADU. Panika se je polastila natakaric, ko so agentje z revolverji v rokah udrli v prostore. Zvezni agentje prohibicije in policija je na 1537 S. Ked,-zie ave. v Chicagi udrla v prostore McHalle's Sea Food Inn. Po izjavi agentov je bil pred hišo postavljen ogleduh, ka teri je prihod policije takoj naznanil gospodarju, na kar so zaklenili vsa vrata in zlivali pijačo v lijak. Ker niso hoteli odpreti vrata, so morali si priboriti vhod 8 silo, da so razbili vrata in okna. Štiri natakarice so se tresle od strahu, ko so zagledale policaje z revolverji v roki. Ravno isti oddelek agentov policajev je kmalo na to napadel drugi prostor, kjer se pilo prepovedano pijačo, Summit v neki ob cestni hi-s*. katere lastnik je John Scaritia, kjer so zaplenili večje množine vina. 1 --o- i MEMM Italijani tepejo Slovence v jugoslov. teritoriju mm* i J BRUTALNI NAPAD NA SPEČO DRUŽINO V TEMNI NO-Čl. — KRVAVA NASILSTVA V ISTRIJI. — DRUGE VESTI. ,4, i** t* hup S k . T '7 h ' * > i- * * } .... " ' . ž/' ijafc. i, K 1\TCRNAT»ONAC • iP* Zopetni vpad laške soldateske v Hotedršico. Ni še dolgo tega, odkar so Italijani vdrli preko meje v Hotedršico, hoteč odvesti s seboj gostilničarja in posest nika Alojzija Brusa. Kaj ho čejo pravzaprav od njega, sicer še vedno ni jasno, dejstvo pa je, da g. Brus nima miru pred Italijani, odkar je naša država na tej točki soseda Italije. Baje bi radi od njega, da bi jim šel na njihovo ozemlje podpisat razne izjave, kar pa Brus kot zaveden Jugoslovan vedno z vso odločnostjo odkloni. V noči od srede 24. aprila na četrtek so Italijani vnovič na volišče, so posuli žminijški fašisti tlak s kapselni. Do 10 in pol pre je bilo vse mirno. Volilci so mirno prihajali in odhajali. Ko je po 10 in pol uri prihrumelo hrvatsko ljudstvo z Zminj, so pokali kapselni pod nogami seljakov. Iz hiš so skočili fašisti in napadli mirno ljudstvo, češ, da so oni oboroženi in streljajo. Fašisti so vrgli med narod bombo in začeli streljati s puškami in revolverji. Pod udarci batin se je narod razkropil. Streljanju in metanju bomb ni bilo ne konca ne kraja. Starci, kateri niso mogli zbežati, so bili strašno prestrašeni. Izid nasilstev je 5 ranjenih prekoračili našo mejo. To pot in 100 pobitih. Enemu je financarji. Pri Brusovih so že ostala revolverska krogla v Slika kaže delno sprejemno parado, ki je bila največja kar jih je še dosedaj komu priredilo mesto Chicago. V paradi je sodelovalo tudi vojaštvo. Na strani kaže slika kardinala Mundeleina, sedečega na svojem kardinalskem tronu vsi počivali, ko jih prebudi iz ro^i POVODEN NAPRAVILA, DYA MILJONA ŠKODE V YIRGINIJI. mrtve , voda 19 normalno sta- Dve osebe čevljev čez nje. Richmond, W. Va. - James River je dosegla točko 19 čevljev nad normalno stanje, RAZNE YEST1. kakor tudi druge reke so prestopile bregove ter napravile, kjer je izvršil samomor. — Altona, Pa. — John Schwab, oče kralja jekla, je na svojemu domu v Loretto umrl v starosti 84 let. — Chicago. — John Gardener star 60 let nadzornik Illinois Maleable Iron Co. je v hipni blaznosti pridrvil v tovarno ter brez povoda ustrelil dva delavca, na to pa zbežal na drugi konec tovarne, 7- Chicago. — V Blue Ga-:avarni 59 E. Monroe cesti iil ogenj, kateri je dve sto gostov ravil na poplavo, katero še ne pomnijo v Piedmont in Shenandoah dolini. Dve osebe ste zgubile življenje v valovih med tem ko jih je bilo veliko rešenih, ko so se potapljali. Škoda na i metju se ceni na dva miljona. Zemlja, katera meji na Potomac reko je tudi prestopila bregove in poplavila domove stoterih družin. Tukaj zaznamujejo stanje vode kot najvišjo od leta 1889. Družba Baltimore in Ohio železnice poroča, da je proga na nekaterih krajih tri Čevlje pod vodo. Ves tovorni promet okraja Cumberland je vstavljen. -o- TUDI HUGHES OBDOLŽEN Italiji je prodal pamik za veliko manjši avoto, kot je bilo ponudeno od neke tukaj sne tvrdke. Washington. — Državni tajnik Hughes je bil obdolžen pred preiskovalno komisijo da je prisilil ravnateljstvo pa-robrodstva prodati parnik Martha Washington družbi Cosulich line v Trstu za svo-to $60,000 medtem, ko je ponujala neka tukajšna tvrdka za isti parnik $210.000. Parnik je bil cenjen $350.-000 do 800,000 in kolikor se dosedaj ve, je bila najvišja — Lisbon, Portugalsko. — Dom predsednika zavoda Co-imbra je bil močno poškodovan, ko je nekdo podtaknil bombo, ki je eksplodirala ter raznesla velik del hiše. Ra njen ne bil nihče. — Shanghai. — Parnik Le-anoy last Velike Britanije je potopljen 180 milj od Shanghai z tremi luknjami od strani. Moštvo in potniki so rešeni. — Barcelona, Špansko. — spanja močen ropot. Trije italijanski financarji so skočili skozi okno v sobo, kjer je spal Brus s svojo ženo in štiriletno hčerko, več pa jih je bilo skritih še zunaj hiše. Bruso-va žena je z otrokom zbežala in hitela klicat na pomoč, njenega moža pa so med tem I- Popoldne je gospoda iz Žminja hodila po vaseh, kakor da se prej ni nič zgodilo in klicala narod na glasovanje. Nihče se seveda ni odzval neiskrenemu pozivu. bilo rešeno. — Detroit. — Našli so v ne ki hiši v Detroitu tri moške talijani zgrabili za vrat, ga zadušene od plina. Poleg tru- vrgli na tla, suvali z nogami, pel je bila steklenica munšaj- teptali po njem in ga bili s puna in prekucnena plinova peč. škinim kopitom po glavi. Brus ] je obležal nezavesten. Imel je — Dayton, Ohio. — Dva poškodbe na čelu in temenu, sta bila mrtva, ko je delavski na hrbtu in tudi po rokah, vlak družbe Big Four skočil Ker so se med tem bližali na-iz tira blizu Sidney 50 čev-j gj orožniki, so italijanski ju-ljev globoko. Prekucnilo se je zopet naglo zbežali čez sedem vozov. j mejo. Na oknu v Brusovi hiši — London. — Tudi Lloyd i so Pobite šipe in polomljen, o-George je mnenja, da preo- ziroma izruvan Je tudi okvhv brat v Franciji je velikega pomena za uresničenje ideje svetovnega miru. — Lander, Wyo. — Republikanska konvencija države Wyoming je pokazala, da je vse za zopetno izvolitev pre-zidenta Coolidgea. — Des Moines, Ia. — Ker se je bilo bati, da bo mrzlo Zaradi novega vpada v Hotedršico vlada med tamkajšnjim prebivalstvom silno razburjenje. Ljudstvo zahteva z vso odločnostjo, da jih oblasti zaščitijo pred neprestanimi veksacijami s strani Italijanov in da se meja tamkaj zavaruje tako, da bo Lahe enkrat za vselej minulo veselje za ekspedicije čez me i vreme imelo slabe posledice^0 , Osem maskiranih banditov je na sadnjemu drevju, posne-napadlo neko kavarno v Bar-rmamo gedaj- iz poročila, taj- .celom, usmrtili so oba lastni- nika state Horticultural Soka kavarne ter odnesli 100.000 ciety, katero pravi, da ne bo Tolminski občinski svet raz-pušcen. Oblast je razpustila občinski svet v Tolminu in imenovala za komisarja dosedanjega podžupana Mraka, ki je vreden drug Peternela in Band-lja. -o- Hišne preiskave. Tržaška "Edinost" priob-čuje javno opozorilo na tržaškega prefekta zaradi nezakonitih hišnih preiskay, ki^se po vrsti vrše pri osebah slovanske narodnosti. -o- pesetov — Middletown, Ohio. —1 Dva oborožena bandita sta. napadla sela od First Mer-i Hrvatski volilci razgnani od volišča. Istrski kmetje,v okolici Pa-imelo to vreme nikakih posle- zina so v skupinah po 5 do 10 1*1 • 1 • 1 ♦ 1 *v v die na sadnemu drevju. — E1 Paso. — Čez dva ti- volilcev prihajali na volišče. S početka je bilo vse mirno. chants National bank v Mid-! rili d zagtavo generalov dletown, mu iztrgala iz rok; Hernandez in Villa, je odlo-z a vitek z vsebino $17,000 v • i ' , , • _ 1 Ko so se pa zbrale velike mno-soc upornikov, kateri so se bo- ., . , . gotovini ter se brzo odfurala v velikem avto. .— Detroit. — William Stewart, star 65 let odličen advokat v Belize River, Ont. in Edward Munlen, njegov spremljevalec in on sta utonila, ko je avto, v kateremu sta se vozila na mostu čez Little River zdrsnil v vodo ter oba pod sabo pokopal. — Holland, Mich. — John Mulder, star 23 let in Joseph Vanklenk, star 21 let, sta bila usmrčena, ko je njih avto za-ponudba za ta parnik $210.- del v vlak na križišču blizu 000. Ko je Hughes prevzel mesto državnega tajnika je New Groningen. — Rio De Janeiro. — Nor- porabil svoj vpliv, da se je veški parnik _Noko je vozeč parnik prodal omenjeni druž- olje iz South da se tukaj ni dobi- sko, se milj od žilo orožje in se podalo. Vsi so oproščeni in na svobodi. — Milwaukee. —- Triindvajset oseb je bilo ranjenih, med njimi nekaj težko, ko je žice zavednih istrskih volilcev, so sklenili fašisti, da jih z vsemi sredstvi razženejo. Med množico volilcev so vrgli papirnato bombo in započelo je streljanje iz revolverjev. Pred revolverji, tolkači in bombami so se morali umakniti tudi voz poulične železnice zadel hrabri hrvatski volilci. Za nji-v bus na 27. cesti m Grand mi g0 se spustm v dir tudi fa_ avenue. 1 gisti lia tovornih avtomobilih — Chicago. — Anna Co- halane, stara 10 let se je z o-četom sprehajala, ko od nekje prifrči krogi j a, katera usmrti deklico. Policija ne more dognati kedo je streljal. — Martensville, 111. — Trije visokošolci, dva po 16 let ter streljali iz pušk, samokresov in metali bombe. Mnogi volilci so se vrnili v spremstvu orožnikov, ali morali so na novo zbežati, ker so jih ti pustili na volišču na cedilu. Na volišče je prišlo 95 od- in eden sedemnajst, so bili u-; stotkov volilcev, toda glasova smrteni, ko je njih avto bil Io jih je k večjemu 5 odstot-zadet od potniškega vlaka družbe Pennsylvania. Krvavi V Solkanu zgradijo vodovod. V to svrho najamejo posojilo 55.000 lir pri goriškem "Montu." Dotični sklep solkanskega občinskega odbora je pred kratkim potrdil deželni upravni odbor v Vidmu. DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zvea« s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve aa dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka. Naie cene za pošiljke v dinarjih M lirah se bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: S00 — Din.........$ 6.90 1,000 — Din.........$ 13.45 2,S00 — Din.........S 33.50 * 5.000 — Din.........$ 66.50 10,000 — Din.........$132.00 100 — Lir..................$ 5.20 200 — Lir..................$10.05 500 — Lir..................$24.25 1,000 — Lir..................$47-25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Dia. ia nad 2,000 Lir poseben popust. ' Ker se cena denarja častokr^ menja ,dostikrat docela nepričakova no, je absolutne nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve aa kažejo po cenah onega dne, ka a■ sprejmeme denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICEK PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite VSNSKO BANKO e d in ost (UNITY) ixhaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday. — Published by: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicago, DL __Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjcnc države za celo leto...............$4.00 " Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 ^ Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 __________ Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2-50 SUBSCRIPTION: For United States per year ............".".^oo For United States per half year ..............$200 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 __I__For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at Ottcago. 111., under the act of March *rd iRtq. Pittsburgh in vsa okolica. Ofenziva za razširjanje katoliškega tiska se nadaljuje. Indianapolis, Lorain in zlasti Barberton vse tri naselbine so na naš apel najčastneje odgovorile. Nad 60 novih naročnikov so dale te naselbine. Barberton sam 25 novih naročnikov, kar je zelo častno za tako ne posebno veliko naselbino, ako pomislimo, da je bil že skoro preje v vsaki hiši naš list. Vidite dragi katoliški Slovenci, to je sad katoliškega shoda, ki se je pred nekoliko tedni vršil v Barbertonu. Narod, ki je prebujen s katoliškem shodom, je tudi dovzeten za katoliško stvar. Toda tega preoranega katoliškega polja ne smemo pustiti sedaj kar tako stati. Vrzimo po brazdah žlahtno seme katoliškega prepričanja, da vz-raste iz njega neomajana sila pravega katoliškega značaja. Ogradimo to preorano katoliško polje s katoliškim tiskom; da nam koklje naših nasprotnikov ne razkopajo tega lepega vrta. Zato naprej za katoliški tisk! h- Sedaj si na vrsti ti slovenski Pittsburgh in vsa o-kolica, kot Braddock, Ambridge, Canonsburg, Houston, Johnstown, Moon Run, Burgettstown in še vse druge naselbine. Sedaj se pokažite Vi, koliko je Vam za katoliški tisek. Pittsburška naselbina je bila vedno ena izmed prvih naselbin na vseh poljih. Kadarkoli je ' bilo za storiti kaj koristnega za narod ali kako drugo stvar, pittsburški Slovenci so vedno stopili v ospredje in so rešili svojo čast v polni meri. Zato vemo da se ne motimo, ako ob tej priliki pričakujemo najboljšega rezultata pri agitaciji za nove naročnike na list Edinost od slovenskega Pittsburgha. Te dni bo prišel v Vašo naselbino, ako že ni, naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki bo vodil kampanjo med Vami za list Edinost. Katoliški Slovenci dvignite se te dni z Mr. Mladičem na krepko in živahno agitacijo za katoliško časopisje. Zanesite katoliški list v vsako slovensko hišo Vaše naselbine. Vi veste, kako važno vlogo igra danes tisek med ljudmi, če ne bodo brali dobrega časopisja, brali bodo slabega in čegava bo škoda? Mar ne nas vseh katoličanov? Zato spreglejmo še o pravem času in stopimo vsi na delo za katoliško časopisje. Postavimo na noge katoliški dnevnik, do katerega smo že skoro prišli. Ne na nas, ampak na Vas je odvisno, ali bomo katoliški Slovenci prišli do svojega lastnega dnevnika, ali pa bodo nas 'liberalni in socialistični duhovi pitali s svojimi dnevniki. Tudi pri Vas v Pittsburghu in okolici se bo zidalo te dni obrambeni zid katoliškemu prepričanju. Koliko kamnov, oziroma, kako visoko ga boste zidali bo pokazala ta kampanja za nove naročnike v Vaših naselbinah. Slovenski Pittsburgh in vsa Tvoja okolica sedaj se postavi Ti! Barberton, O. i Na večer dne 5. maja sem dospel v priljubljeno sloven-' sko naselbino Barbertonsko.] Naudušen od lepega uspeha' v Indianapolis in Lorainu sem-se ustavil tukaj, kjer so me že čakali tukajšni naši nau-dušeni možje in žene. Štiri dni smo naudušeno vodili kampanjo, ki je nam1 dala lepo število novih naročnikov. Dasi bolj mala naselbina, se je lista novih naročnikov pomnožila za par deset novih, kar je za tako naselbino vse pohvale vredno. To pa tudi priča, da je v tej naselbini naš narod močno in pretežno katoliško zaveden, sicer bi ne odgovoril tako v kampanji za katoliški list E-dinost. V tej naselbini je res nekaj nergačev, ki ne dela tej naselbini posebne časti. To seveda, kdor bi to naselbino sodil po tem kar pride med svet po-' tom' rdeče Prosvete. Toda, ko pa prideš v to naselbino in obiskuješ tukajšne dobre slovenske rojake, se vračaš izj nje z drugimi utisi, ki ti pričajo, da so povečini vsi dobri" ljudje, ki jim je katoliško pre-i pričanje pri srcu. V njih hišah najdete samo dobre časopise in nekateri, ki so slučajno zavarovani pri rdeči je-dnoti kaj hitro pospravijo rdeč tisk, kamor spada, kadar pride v njih hiše. V tej naselbini je sedaj za vladalo tudi novo življenje, ddkar je prišel v naselbino! naudušeni duhovnik Rev. Father Ludvik Virant. Rojaki g. župnika zelo ljubijo, ker tu-= di on ljubi resnično slovens-^ ki narod. Preč. g. župnik je velik prijatelj našega lista E-dinosti in Ave Maria. Pri o-beh mašah so priporočali katoliške liste, kar je zelo veliko pomagalo, da je bilo mogoče dobiti toliko novih naročnikov za list Edinost. Zahvale sem tudi dolžan ( našemu zastopniku Mr. J. Lekšanu, ki je veliko pomagal, ko je hodil z menoj na agitacijo za naše liste. Dalje najlepše zahvalim Mr. A. Okoliša za pomoč, ker tudi on je veliko storil te dni za katoliški tisek. Istotako zahvaljujem vse, ki so me tako ljubeznivo sprejeli in se tako radi naročali na naše liste. Vsem plačaj ljubi Bog in ljuba Marija Kraljica Majniška! Dolžnost me veže, da se zahvalim tudi za veliko gostoljubnost, ki mi je bila izkazana vsepovsod posebno pa pri Mr. Lekšanovi, Mr. Oko-liševi, Mr. Mevžekovi in Mr. Kranjčevi družini. Zlasti lepa hvala Mr. Kranjcu, ki me vozil z autojem okrog bolj oddaljenih naročnikov. Zato še enkrat vsem najlepše hvala! Delavske razmere so bolj srednje, kakor po drugih krajih. Omeniti moram še to, da se v Barbertonu zelo pozna, da se je tukaj obdržaval katoliški shod. Narod je nekako prerojen in za katoliške ideje vnet. Rojaki po drugih naselbinah zbudite se in priredite katoliške shode. Zbudite narod in ga prerodite v katoliškem duhu. Drugo življenje bo zavladalo med Vami. To naj bolj jasno potrjuje katoliški shod v Barbertonu. Edino tem potom bomo ka tojiški Slovenci prišli do kakega napredka, drugače bodo vse naše žrtve zastonj. Konečno najlepše pozdravljam vse vrle in za dobro stvar vnete barbertonske Slovence. Bog Vas živi! Leo Mladich, pot. zastopnik. Canonsburg, Pa. Odmerite tudi meni nekoliko prestora v našem vrlem listu Edinosti, da opišem nekoliko obhajanje 30 letnice društva sv. Roka, štev. 15. K. S. K. J. v Pittsburghu, katerega slavja sem se bil udeležil. Slavnost se je otvorila z lepim petjem društva »Preširen z jednotino himno. Drutšvo obstoji z jako izbornih pevcev. Njih glasovi so doneli in vžigali v srcih ljubezen do slovenski pesmi. Da vsa čast temu vrlemu društvu ! Tega slavja se je bil udeležil tudi naš glavni predsed nik Mr. Anton Grdina iz Cle-velanda, O. kar je še toliko bolj povečalo to slavnost. Nikdar preje bi ne bil verjel,' da Pittsburgh premore tako izvrstne kuharice. Toda pre-j more jih, to je priznal vsak-; do, kdor je le sedel za bogate mize, ki so se šibile od okusno pripravljenih prigrizkov Tako izborno prirejenega ban keta še nisem videl, kakor sem ga ravno imel čast v Pittsburghu. Pa okusno vse, tako kar sem pokusil je imelo boljši okus. Zatem so nastopili govor niki. Mr. Anton Grdina je i mel prekrasni v srca segajoč govor. Za njim je govoril pittsburški nreč. g. župnik Rev Father Škur, ki je v lepih besedah čestital društvu in Jed-noti za trideset letnico. Za temi je nastopilo še mnogo govornikov, ki so vsi povdarja-li velike zasluge raznih mož pri društvu in jim zato česti tali. Tudi godbo so imeli jako izvrstno Tamburaše, ki so zelo fino svirali za plesalce in go-N ste. V kratkem bomo pa skušali canonsburčani prirediti kak sestanek in tedaj bomo pokazali, kaj mi znamo. Pozdravljam vse čitatelje tega lista in želim, da bi vsak naročnik tega lepega lista pridobil enega novega naročnika za list Edinost, da bi tako hitreje začel izhajati dnevno. Michael Tomšič. Barberton, O. No, # kaj pa v Barbertonu kaj novega? Skoro bi rekel da nič kaj posebnega, edino, ako hočemo vzeti za novost je, da je tukajšni socijalisti-čni klub priredil na 3. maja zvečer nekaki shod, na katerega prišel je bil kot glavni govornik Karol Pogorelec iz Chicage. Kaj da je govoril si pameten človek vsaki sam lahko predstavlja, umljivo je, da se ni pozabil zaleteti proti katoliškemu časopisju, proti katoliški Jednoti in seveda tudi ob Mr. Anton Grdina, glavnega predsednika K. S. K. J. se je moral spodtakniti, kar pa upamo da se Mr. Anton Grdina, ne bo čutil užaljenega zato, ampak ravno nasprotno, vesel bo, ker to mu je dokaz da je na pravi poti. Kar Coked ale, Colo. Ni moja navada se util v kakoršnekoli proteste, ko sem brala v štev. 73. z di 7. maja v listu Edinosti, de dela otrok in njih starosti,J 1 ne morem, da se ne bi ogla- Y< " sila tudi jaz proti Petru Zga- k gatu in njegovi omejeni razsodnosti. Imam namreč tuu, jaz sina star šele 17 let pa že ' 1 dve leti dela, seveda ne težko delo, ampak njemu pi merno delo, dasiravno zglet _ močan, da bi lahko prijel za vsako delo. Toraj po Zgagato- vi pameti, bi moral on mesto, da bi delal okoli lenariti Še eno celo leto, dočim se mora njegov oče v majni ubijat, da preživi 9 nedorastlih otrok. Kaj bi jaz čez eno leto od njega pričakovala ? Delomržneza in postopača, nikakor pa ne j to, kar je danes. Marsikateri mi reče, da sem lahko ponosna na njega. Zgaga si gotovo ne služi s težkim delom svoj kruh. Kajti ako bi bil na naših mestih, bi bil drugega mnenja in bi ne žagal takih bedastoč. Ker ubogi delavec, ki z veliko muko zasluži kruh sebi in svoji družini, posebno kjer jih je večje število (kar je večinoma pri Slovencih), pač komaj čaka, da dobi, od katerega se tiče vdeležbe na imenova-, pomoč. Mislim, da vsak treznem shodu ni skoro vredno4 no misleč človek lahko vidi, omenjati, ker bila je tako mala, da ako se ne bi bilo vdele- da življenje delavca je z vsakim dnem slabše. Zato sku- zilo nekaj njih sodrugov iz so- šajmo svoje otroke izobraže- sedmh naselbin, sploh Mr. vati, to je jih dati v višje šo- Pogorelec svojega učenega ]e, kdor kolikaj premore, da- (?) za dobrobit delovskega si bodo laglje služili svoj stanu (?) govora ne bi imel kruh, kakor si ga mi. S po-komu držati. | zdravom V rdečemu listu Prosveta je neki pod imenom opazovalec poročal o našem katoiiš- kem shodu, ki se je vršil 23. marca t. 1. da je bilo polovi Antonija Frlan. —a- Sv. Jurij v So. Chicago. Kdo bi mislil, da iz malen- ca udeležencev opazovalcev, kosti nastane resna stvar. U-čudno je, kje so bili dotični o-, čenec Edy P. si je dal pred pazovalči na dan 3. maja zve-j nekaJ dnevi zdreti zob. Nič čer? Na dvorani dr. Domovi- hudega misleč se je takoj na jih ni bilo, ker ako bi bili dan mudil na zraku i- bi bila tam dvorana polna, ne doč v šol°- Mrzel zrak je ta-pa skoro popolnoma prazna.1 m°čno vplival na mesto Kar se tiče delavskih razmer manjka zoba, da je de- ček opasno zbolel. Nujna po- tukaj niso nič kaj najbolje pozna se že sedaj da se bližamo predsedniškem volitvam. Na društvenem polju smo jako delavni, veselice za društva se kar vrstijo ena zadrugo dne 17. t. m. bo imelo tukajšne Slovensko Katol. Dramatično, Pevsko dr. "Danica", svojo prvo veselico v teku svojega obstanka. Pevsko dr. "Danica" sicer še mlado, nam je že parkrat pokazalo, da lahko pričakujemo nekaj od njega, seveda nas vseh dolžnost pa je, da mu pomagamo, da bo moglo svojo izobrazbo v petju nadaljevati da mu pa pokažemo svojo na- moč dveh zdravnikov ga je obvarovala pred hujšim. Nauk in svarilo za druge: Ko si zdraviš zobe, čuj in pazi, da ne pride mrzel zrak do tvojih zob! Okrog župnišča veliki prostor pa zanemarjeni svet se Čedalje bolj marljivo obdeluje. Samostanski brat K. G. in Mr. J. K. skrbno kopljeta zemljo, jo zravnavata, sejeta in sadita ter pripravljata cvetlične kroge — rundelne, da bo vrt okrog župnišča zares lepo izgledal. Tako se bo slovenska naselbina pred drugimi tudi v tem oziru po- Dr. W. M. MacGovern. Preoblečen v prepovedani Tibet (Dalje.) O tibetskih možganih naj povem še tole dogodbico: Dva moža sta hotela iti čez zamrznjeno vodo in sta se vdrla. Mraz ju je bil tako omrtvil, da sta brez moči padla nazaj in sta utonila. Gledalci so ves prizor mirno motrili, in še na misel jim ni prišlo, da bi jima pomagali. Spomnil sem se, kako sem se bil sam kopal in sem se kar zdrznil. Kakor sem že omenil, smo bili zapustili Brahmaputro in smo bili šli ob reki Rong navzgor do jezera Yamdu. Nekoliko Časa smo hodili ob tem jezeru, smo zavili potem proti severovzhodu in smo prekoračili prelaz Kampa. Ta prelaz je meja med pokrajinama Tsang in Dbugz. Prenoči- li smo pod prelazom v Kampa-Bartze. O "tujem vragu" so govorili že povsod, stari in mladi, in tudi oskrbnica prenočišča v tem kraju nas je vprašala, če nismo videli med potjo nekega belega moža, ki hoče v Lhazo. Sicer nam je pa zatrjevala, da bosta čuječ-nost uradnikov in duševna moč Njegove Svetosti Dalai-lame radovednega vrinjenca kmalu izsledili, razkrinkali in poslali nazaj v Indijo. Lhaza. Še eno mulo smo izgubili in ostali sta nam dve živinčeti, malo vredni. Nikakor nisem mogel upati, da bomo zadnjih 35 milj do Lhaze mogli napraviti v enem dnevu. 35 milj je 56 km. Več kakor en dan si pa skoraj nisem upal zamu- im. . . A . ■ ' i 'k ; diti, čuječnost na potu je bila le prevelika. Iz zadrege me je rešil Satan. Iztaknil je kmeta, ki nam je zamenjal konja za naši dve muli. Bilo je to 15. februarja. Sicer je bila pa ta konjska kupčija prva v mojem življenju, ki se je obnesla. Kajti brž ko je bila sklenjena, že je ena mula crknila. Konj mi je kaj prav prišel; moje prehlajenje se je bilo namreč tako poslabšalo, da nisem mogel več hoditi. Popoldne smo prišli mimo samostana Drapun (Sven He-dinova karta: Drephung), e~ nega od treh velikih samostanov blizu Lhaze, in da so ti menihi najbolj divji in naj bolj nemirni ljudje vsega Tibeta. Kmalu nato smo zagle dali tudi obrise Lhaze same. Ta trenutek je porabil konj ki sem ga bil dobil zjutraj v zameno, in je crknil. Zanj velja v resnici beseda: Lhazo videti in umreti. Diogenes in konjar sta ostala tam, da sta se natovorila, jaz sem pa z drugima dvema korakal naprej proti mestu. Ob šesti smo prišli v mesto, skozi ozka "Sveta vrata", edini vhod. Sli smo proti griču Potala — Bu-dovi gori — na katerem je prestolnica Dalai-lame, in smo prišli v vas Potala, naslonjeno na vznožje Svete palače. A še nismo bili rešeni. Že ves dan smo bili prehitevali ljudi, ko so šli v Lhazo; kajti drugi dan je bilo tibetsko novo leto, in tedaj se zbere- v svetem mestu na tisoče in tisoče ljudi, zlasti menihov, da se udeležijo novoletnih svečanosti. Ljudstva je bilo po vsod nabito polno, in nisme mogli dobiti nobenega prostor čka. Prav isto je bilo v Lhazi sami, eno miljo oddaljeni od Potale. Več kot dve uri smo letali okoli, pa nismo mogli nič dobiti. Ceste so bile polne pijancev in razgrajačev, zla sti tam; tresel sem se ob mi sli da me dobijo, posledice bi bile lahko zelo neprijetne. Že klonjenost imamo lepo prilo- našala. žnost na 17 maja zvečer v Tudi župnija sv. Jurija je dvorani dr. Domovina. Zato hotela biti zastopana pri slav-upamo da ga ne bo nobenega! nostnem sprejemu Eminence, zavednega Slovenca iz Bar- kardinala George Mundelei-bertona in okolice, da se ne j na, četudi je iz So. Chicage bi vdeležil njih prve veselice daljna pot in nekaj nepriličen na 17. maja. dohod v mesto. Zbrali so se farani pred cerkvijo v lepem sem šel h gospodarju in sem se mu predstavil. Ubogi So-nam se je tako prestrašil, kakor menda še nikdar v življenju ne; saj je prav on največ vedel o meni, ker je bil poslal navodila na vse oblasti ob poti. A kmalu se je zavedel in se je na vso moč potrudil, da se mi je dobro godilo. Moral sem iti v njegovo lastno sobo, on sam se je pa umaknil v malo sobico zraven. Tam sem stanoval ves čas svojega bivanja v Lhazi. V enem oziru je Lhaza zelo moderna, da imajo namreč samo najbogatejši svojo lastno hišo. Manjši uradniki morajo stanovati v številnih velikih poslopjih, najamejo si pet do šest sob. Naša hiša je bila ena največjih stanovanjskih hiš v Lhazi; Sonam je imel stanovanje peterih sob smo hoteli na cesti vleči se, ko je šel Satan v neko hišo v sredi mesta, v kateri so stanovali večinoma uradniki. Drugemu za drugim je tožil, da smo sikkimski božjepotniki, pravkar prišli, in da nimamo nobene strehe. Slednjič se ga je usmilila dobra duša, dobil je majhno sobico, in mi je ves srečen in zmagoslaven prišel naznanit veselo novico. Bil sem pa tako oslabel, da so me morali sluge nesti po stopnicah gor. V sobici so me položili na tla in sem spal tri ure. Ko sem se zbudil, sem vprašal, kako je našemu gospodarju ime. Bil je vladni uradnik in Sonam mu je bilo ime, nadzoroval je poštno zvezo med Indijo in Tibetom. Ker sem hotel vladi naznaniti svoj prihod, se tudi pred gospodarjem nisem hotel dolgo skrivati in sem mu ho tel še isti večer povedati, kdo sem. Kolikor sem mogel, sem se v naglici spet prelevil v Evropejca, tudi umil sem se, • — Kopri dobiš novega ročnika na katoliški Ust, loži« s lu in so se skupno odpeljali na odkazano mesto v Chicago t. j. na 28. in 29. Michigan boulevard. V četrtek 8. maja je bila skupna seja raznih društev naselbine. Trajala je seja celi dve uri. Marsikaj se je ukrenilo na tej seji za napredek slovenske naselbine. Razvnel se je bil živahen razgovor, ko se je sprožila misel, da hočemo letos tudi pri nas prirediti Cameval. Šlo bode tudi to, ker so mlade, navdušene in praktične osebe sprejele zadevo v svojo oskrbo. 2elimo obilo sreče in vs-peha pri dobro gtvari. Poročevalec. -o- Sheboygan, Wis. V naši naselbini ga mi Jo-"šeti najbolj pihnemo. Nekateri pravijo, da smo biksarji, drugi zopet, da smo fantje od fare. Med seboj imamo skrivno društvo, v katero ne sprejmemo nikogar, še celo Pepe-tov ne, temveč samo Jožete Saj nimamo nikoli, vendar kadarkoli kateri izmed nas stori kaj posebnega za našo naselbino, smo vsi Jožeti deležni pripoznanja. Pred kakimi tremi tedni me sreča rojak in za pozdrav mi reče: Jože, Tone je pa vas Jožete sfiksal v cajtengah. Iz žepa potegne Prokleto in zares tam je Tone izrazil svoje mnenje. Začel sem se zanimati za nas Jožete in zato zadevo.^ Zvedel sem, da je eden naših Jožetov pošteno dregnil v gnezdo naših rdečih ri mast, da mu vsi obrekovalci ne morejo najmanj škodovati. Njegov ugled med tuje-rod ci velja le toliko časa dokler je rdeča fanca v žepu. Samo farbco ven in tudi slava bo ven. Zares trda jim prede. V Prosveti prosi pomoči, pri našemu župniku, da bi Jožete sfiksali. Pamet! Tone, mi Jožeti Ti ne želimo ničesar slabega. Vedi pa, da naš slov. narod ni tako tu-mast, da bi se dal za nos vleči kakor Prosvetarji delajo z Kristanovimi podrepniki. Narod zna sam soditi in dobro zasnovani ve z kakimi sodrugi se vi paj-j dašite. Ali Vam je Vaša "bar-| va" bolj pri srcu, kakor Vaša obrt, to razsodite sami. Naša župnija lepo napreduje odkar smo imeli veliki bazar od $9000.00 pri katerem je sodelovalo celo mesto Sheboygan t. j. katoličani in ne katoličani. Tudi imamo svojo slov. šolo — smo ponosni. Mi Jožeti nameravamo kupiti svojemu patronu sv. Jožefu za god lepi stranski oltar. Pozdravljam vse Jožete po celi Ameriki in v stari domovini. Vaš zvesti Jože. (namreč kapitalisti) nimajo Zagorc $1.00; Maks Berdinsk pravice do delavskega denar- $1.00; Ivan Mahovlič $1.00* ja, izvzet je seveda samo Kri- Martin Stepič $1.00; Joseph stan. i Ivančič $1.00; Jakob Stefan- Glavni namen tega shoda je čič $1.00; Joseph Lesjak seveda bila zabava v salonu, $1.00; Franc Pire $1.00* Mar-katero smo nadaljevali do šti- ko Malešič $1.00; Filip Bra- -o- Sheboygan. Wis. Cenjeni gospod urednik : — Kaj mislite se je pri nas zgo- rih zjutraj. Tam smo marsikatero modro uganili in dosti pametnih razdrli predno smo se razšli. Upam, da nam bo klub 7 napravil še kakšno zabavo. — Pozdrav Črni Kos. -o—-— E. Pittsburg, Pa. Gospod urednik: — Prosim da objavite v listu Edinosti darovalce, kakor tudi svoto darovano za Božjakovske zvonove, kakor sledi: Izkaz darov za Božjakovske zvonove. DAROVALI SO: — Anton Kozjan $5.00; Anton Nemanič $5.00; Martin Ba-juk $5.00; John Bajuk $3.00; Štefan Petrina $3.00; Jure Šimčič $3.00; Anton Nemanič mladi $2.00; Marko Simčič $2.00; Joseph Šimčič $2.00; Anton Jurejevčič $2.00; Martin Golobič $2.00; Marko Ma-levič $2.00; Marko Bajuk $2.00; Miko Ivaniš $2.00; Matija Culig $2.00; Martin Kozjan $2.00; Mihael Katunič $2.00; Peter Relič $1.00; Jure Coholič $1.00; Martin Ra- var nepričakovanega. Tresle so se gore, trepetale so doline, bilo je mogočno bobnanje na vse strani. In čemu vse to? Socialistični klub, ki šteje ravno 7 članov je sklical javni tenpikarjev, ker se Tone in shod. Iz Chicage je prilezel njegovi sodrugi niso spodob- "Zajček," da se tukaj postavi Ti A rv I v^ rtnn 1« «s Z 1__i. _ 1 * v 1 • _ ___ dilo? Nekaj silnega — nekaj' doš $100; Miko Grdun $1.00; no obnašali pri katoliškem pogrebu pokojnega sobrata S. N. P. J. in to v hiši žalosti kakor tudi v cerkvi. Prav radi tega niso sorodniki naročili nagrobnega križa pri slov. kamnoseku Tonetu. To je lep pušelc No. 1. Njegov dopis pa jaz mem takole: Nespametno je hvaliti in priporočati svojo obrt — križe v Prosveti, ker Prosvetarji priporočajo peči za mrliče se-žigati, kot biznesman je To ne že sam od sebe toliko tu- Matija Gradčan $1.00; Maria Gradčan $1.00; Franc Hus travski $1.00; Arso Nikolich $1.00; Klement Silan $1.00; Miko Križe $1.00; Mihael Li-kovič $1.00; Matija Mušič $1.00; Joseph Novosel $1.00; Štefan Lukač $1.00; Pavelf cm m00; Mihae! Šegina $1.00; Joseph Rudman $1.00; John Matičevič $1.00; Franc Habich $1.00; Ljubomir Cje-tovič$l.00; Andrej Miletič $1.00; Jure Kroteč $1.00; Matija Kozan $1.00; Alois Hro-vat $1.00; Jure Novak $1.00; Joseph Bačič $1.00; Drago-tin Bukovac $1.00; John Slane $1.00; Franc Bukovac $1.00; Miko Basa $1.00; Štefan Co-lanč $1.00; Mihael Cunko $1.00; John Ritmanič $1.00; Miko Borkovič $1.00; Peter Kuretič $1.00; Tomaž Cindrič $1.00; Joseph MulvehiU $1.00 John Horvath $1.00; Aleks Barbič $1.00; Barbara Dome-nčič $1.00; Ivan Kralevič $1.00; Imbro Antolovič $1.00; Jure Penitto $1.00; Joseph Lukač $1.00; Fnanc Poljak $1.00; Martin Gornik $1.00; Joseph Salupek $1.00. Po 50c. so darovali: Suzana Savor, Mihael Br-darov, Miko Jutič, John Mule, Franc Marvat, Ivan Vinski, John Žabkar, John Vukovič, Joseph Kučič, Peter Malek, Mihael Verderbar, Josip Pav-lakovič, Fabian Kulič, Jure Bučar, Jernej Brozovič, Magdalena Stihavič, Alouis Dalj, Miko Tačkovič, Alouis Jug, Peter Totter. Po 25c. so darovali: Mihael Golob, Martin Hu-dale, Terezija Hudale, Joseph Hudale, Joseph Rogina, Anton Kucii. Skupna svota $113.50. Srčna hvala vsem darovalcem in dobrotnikom za vaš velikodušni dar Bog Vam plačaj in Bog vas živi! Denar smo poslali na županstvo Božjakovo. Nabiralca: Anton Kozjan in Anton Nemanič, 1556 Oak ave. E. Pittsburg, Pa. LOWS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — prem*f — !•» — in vse kar spada v prevajalno obrt. Pokliči*« ga po telefonu! P bone Roosevelt: 8221 Mazilo velikega slovesa. Za obolele sklepe ln mISice Zoper bolečine v prsih in hrbtu. Ce spravi revmatizem vaSe mi- Sice v klopčič. Za pomirjenje bolestnih, skeletih zbodljajev nevraJgije. Za izpahke in odrgnenja. Zoper bolesU In bolečine. Vdrgnite ga ~ prepodite bolečino. Imejte prt rokah steklenico — nikdar ne veste, kdaj jo boste rabili. 85 in 70c. steklenica v lekarnah F. AD. RICHTER & CO. ^"So 4U,S^BrooklynJ^Y_ Grdina in Sinovi PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU 1053 East 62. Street. Telefone: RANDOLPH 1881 na zadnje noge. Napovedan je bil sicer tudi neki drugi govornik, ki pa se je še pravo-j £| časno skujal. Dvorana se je trla "prosvitljenega" občinstva. Mogočno ploskanje je grmelo, roka je udarjala ob roko, včasih tudi ob glavo, razu-t najbolj seveda tedaj, ko je govornki izrekel priporočilo, da "rojaliji pošiljajte otroke v šole, da bodo enkrat bolj izobraženi kot ste danes vi!" Živijo! Pogrel je tudi staro frazo o izkoriščanju delavcev od kapitalistov, ter da oni Za gospodinje. I NAZNANILO IN ZAHVALA S potrtim in tužnim srcem naznanjamo, da je naš preljub-Ijeni oče in soprog Anton Meglen previden s sv. zakramenti za ubirajoče piirno v Gospodu zaspal dne 1. maja po kratki šest dnevni mučni bolezni pljučnici. Ranji je bil doma iz Selc iz Hinjske fare na Dolenjskem. Tu v Ameriki je bil 32. let, dokler ga ni iztrgala nam kruta smrt po tako kratki bolezni. V prvi vrsti se imamo najlepše zahvaliti vsem, ki so ga v tako obilnem številu obiskali v bolezni in potem prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru. Hvala vsem, ki so prihajali molit rožni venec za pokojnega, zlasti Fathru Inocenciju in Ani Princ, ki so glasno molili rožni venec za pokojnega. — Prisrčna zahvala vsem, ki so na toliko tolažili ob tej žalostni uri in nam skazali svoje sožalje in ko so prečuli cele noči ob mrtvaškem odru. Zlasti se imam zahvaliti John Maglenu in John IJer-nadu, ki so prišli iz Leadville na pogreb in skazeli zadnjo čas ranjkemu na zadnji poti na pokopališče. — Istotako iskreno zahvaljujemo vse, ki so darovali tako lepe cvetlice in vence za na krsto pokojnega. Lepa hvala Mrs. Frances Hočevar za darovani venec in 2. sv. maše. Bog naj Vam povrne! Lepa hvala tudi Rozaliji Papež in Mary Pugel, ki so se potrudile, da so nabrale za lepi vene^ od naših prijateljev in sosedov. In sploh nailepša hvala vsem, ki so kaj darovali, kakor družine za vence družini Prelesnik, Petkovšek, Kogovšek, Hegler«. Anžič, Steel Works, Radovič, Boltezer, Papeš, Stanko in Lajbe. Hvala tudi društvu Zapadne Zveze. Ogulin A. R. G. Girls. — Mrs. Holly, Mrs. Henry, Sodality, Slapnik, Goršič, Colo. Laundry Girls in vsem drupim. Prisrčno zahvaljujemo vse tiste, ki so nam kaj pomagali v tej težki uri preizkušnje, kakor družini Bebič in vsem prijateljem. Pogreb se je^vršil iz hiše žalosti 3, maja ob 9. uri iz cerkve Matere Božje. Lepo se zahvaljujemo Rev. Fathru Cirilu Zupanu. O .S. B. za lepi govor v cerkvi ob rakvi in pa društvu Preširen. katero mu je zapelo žalostinko v zadnji pozdrav. Le-Pa hvala John Germu in John Butkoviču in vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali v tej preveliki izgubi, ki je nas zadela. Ti pa nam nepozabljeni soprog in oce spavaj mirno in po-ciyaj po Tvojem trudapolnem delu tu na zemlji, kjer si se mnogo trudil in odkjer te je Bog poklical k sebi za nas mnogo prezgodaj. Naj Ti sveti večna luč, dokler se ne snidemo nad zvezdami, kakor nam to govori sv. križ! Žalujoči ostali: Josephina Meglen soproga, Anto-nette, Mimi, Francis, Anthony, Joe, otroci. Vsaka dobra gospodinja si čez poletje nabavi |jy §j zalogo konserviranega sadja in zelenjave, da ima po fl§[ zimi vedno kaj dati na mizo, ko pridejo obiski. Vsa- m ko sadje in zelenjava je v svoji sezoni zelo poceni in ss varčna gospodinja zna uporabiti priliko, da prihra- H ni denar. Domače konservirano (vkuhano) sadje in nji zelenjava je okusneje in ceneje, nego kupljeno v Is baksah! Hj Ker pa nobena izmed nas ni bila rojena, kuha- |g| ^ rica, se je treba tega priučiti. Iz angleških knjig na- (JU || še gospodinje ne morejo veliko posneti, ker veči- Nji noma jezika ne razumejo dovolj. Tu pa jim jako Igj prav pride slovenska knjiga, "Sadje v gospodinj- |l| stvu," katero je spisal M. Humek, višji sadjarski j|j| isana preprosto, l!M nadzornik v Ljubljani. Knjiga je pisana in razumljivo in jo našim gospodinjam toplo priporočamo. Knjiga ima tudi 13 barvanih in 42 navadnih slik. Cena 75c. Naroča se v KNJIGARNI EDINOST 1849 West 22nd Street. I mm/h Chicago, 111. Za splošno kuho priporočamo: Malo ali Varčno kuharico, cena................$1.00 Veliko ali Slovensko kuharico cena............$4.00 Društvo Slov. postaja št. 16211 M. W. of A. PRAZNUJE SVOJO DESETLETNICO OBSTOJA V nedeljo, 18. maja 1924. V ČEŠKI-AMERIŠKI DVORANI, na 1436-1440 W. 18th Street, Chicago, 111. Cenjeno občinstvo Chicage in okolice se uljudno vabi, da se polno številno udeleži te naše slavnosti. Program bo zelo bogat. Vstopnice so v pred prod a ji 50c., na vratih 75c. Za lep red, dobro zabavo in uljudno postrežbo bo skrbel za to izbrani ODBOR. Igrala bo Zaiček Orchestra. Torej na veselo svidenje dne 18. maja! (5.-9—5.-16.) Obleke za fante in može bio, Colo., dne 8. maja 1924. mummm Slovencem v Chicago in okolici se naznanja, da priredi Slovensko Samostojno Mla-de^niško dr. "Danica" basket piknik 25. maja na Kochs farmi v Lemont, 111. Ker bo na tem pikniku mnogo raznovrstne zabave se vabi vse slovensko občinstvo, da se tega piknika v naj obilnejšem številu udeleži. Naj nobenega Slovenca(ke) ne manjka na določenem prostoru v nedeljo dne 25. maja. Imeli bomo dobro hladno pijačo in dober prigrizek. O pa kaj še! ? "Muziko — Muziko !" To bo najboljše za vse plesaželjne. Zatorej kdor se hoče udeležiti tega izleta ali piknika naj se gotovo naznani do 23. maja pri bratu John Štajerju, 1952 West 22nd Place, ali pri bratu tajniku Anton Zupančiču, 1832 West 22nd Street, ali pa pri bratu Martinu Koščak, 1818 West '22nd Street. Phone Canal 6027. Zbirali se bomo ob 8:30 zjutraj pri John Ste-jarju. Za dobro postrežbo in obilno zabave jamči (5—23) VESELICNI ODBOR. ODKRITOSRČNOST IN PA SCHAFFNER-JEVE NOVE OBLEKE STI DVE STVARI ZA * SPOMLAD! V zalogi imamo velike izbere najboljših oblek, plave, sive in v drugih različnih barvah, kot tudi lepo pisane. Naše obleke so narejeni da Vam prijajo kot ulite, to slavo nosijo Schaffnerjeve oble-tfj že odnekdaj. Odjemalci J. F. HARRASTA ki so navajeni na te dobre obleke so vedno zadovoljni z našimi cenami in pred vsem z našimi oblekami Z DVOJMI HLAČAMI PO $ 35.00 2141 W. 22nd STREET, blizu LEAVITT CESTE CHICAGO Nasa trgovina je odprta:—Ponedeljek, Torek, Četrtek 9:00 ure zvečer. V soboto do 10:00 ure zvečer. | V sredo do 6:00 ure zvečer. _ W1' m Zjutraj in zvečer je prekrižala dečka, in ko je k molitvi sklenila deklici roki, je položila dečkovi mali peščici drugo vrh druge. Henrik ji je pustil. "Čas bo vse pojasnil," si je dejal. 18. V šolskem času. « Deček je doraščal in z njim vred je prihajalo zemeljsko blagostanje. Obrt se je vedno bolj večala.. Sosednja lu-trovska občina je naročila po pastorjevem posredovanju nov zvon proti nevihtam pri Henriku. Za njo so sledile še druge občine. Henrik je nosil doma glavo pokonci. Mojster Rudnik ni imel veliko veselja nad to pridobitvijo. Neumevno se mu je zdelo, kako je mogel prej tako težiti za to častjo. Imeli so za življenje dovolj dohodkov brez "tega odplačila za dečkov krst," kakor je sam imenoval zasmehovaje ta novi prirastek v obrti. Rad bi se bil odrekel vseh lutrovskih zvonov, če bi bil vnuk katoliško krščen in hči veselejšega obraza. Videl je, kako mu otrok hira, dela brez veselja ves; dan, ki ga pričenja z objokanimi, zardelimi očmi. Bila je pač nežnejša v svojih občutkih, nego je mislil; mrtva mati je živela tudi v njeni krvi. Trpela je na domotožju po eni veri in eni molitvi. Noči starega moža so postajale nemirne, skrbi polne in tesne . Ničesar se Henriku ni dalo očitati in ničesar Roziki. Nista se prepirala, ljubila, častila in spoštovala sta drug drugega. Odnehavala sta drug drugemu, kolikor jima je največ dopuščalo njihovo naziranje. A veselje v družini je bilo — ubito. - - Temni oblak razdvojenosti jima je zastiral solnčne žarke, ki sta jih napravljala otroka. "Da bo tako daleč prišlo med njima, si nisem mislil. To je gorje brez konca," je tarnal stari mož v svoji samotni sobici. Njegov sin Jožef pa tega ni tako globoko občutil. Bil je še mlad in njegovega mišljenja še nista očistili in poglobili nesreča in izkušnja. Vesel je bil vsakega povečanja obrti še bolj za to, ker je bila njegova Ana življenja polna in vesela družica. Pol desetletja je možem izginilo v blagoslovljenem delu. R