NOVA TOPLARNA V ŠIŠKI
Z naglim razvojem Ljubljane rastejo tudi potrebe po toplotni energiji. Predvsem izredno naglo narašča potreba po daljinskem ogrevanju mesta, ki je že danes takšna, da jo pred leti zgrajena toplarna v Mostah ne more več v celoti zadovoljiti. Zato je bilo nujno pričeti z gradnjo nove toplarne v Siški, ki bo oskrbovala s toplotno energijo severozahodni del mesta Ljubljana.
Kako so v zadnjih l^tih nara-ščale potrebe po daljinskem ogrevanju iz toplarne nam ka-žejo naslednji podatki: v letu 1961, ko je bila za daljinsko ogrevanje preurejena zastarela ljubljanska termoelektrarna v Slomškovi ulici, je znašala ma-ksimalna poraba toplote - pri-ključena moč odjemalcev le 1,6 Gcal/h. Ti odjemalci so bili pri-ključeni na takrat dograjenih prvih 1500 m • daljinskega omrežja. Če bi to priključno moč zaradi lažjepredstave re-ducirali na stanovanjske enote stanovanjske površine ok. 60 m2, bi ta zadoščala za po-trebe ok. 170 stanovanj. Leta 1965 je znašala priključna moč že 25,4 Gcal/h ter bi ta stano-vanjski ekvivalent znašal že ok. 4.000 stanovanj. V letu 1967, ko je začela obratovati nova to-plarna v Mostah s priključno močjo 100 Gcal/h, je znašala priključna   moč   potrošnikov
42,3 Gcal/h oz. 6.500 stano-vanj. V letu 1971 pa znaša pri-ključna moč že 180 Gcal/h, kar bi zadoščalo za okoli 30.000 stanovanj površine ok. 60 m2.
V zvezi z onesnaženjem ozračja so zelo poučni izsledki raziskav, ki jih je opravil hidro-meteoroški zavod Slovenije. Ti izsledki namreč kažejo, da po-vzroča 50 individualnih kotlarn na težko kurilno olje kapacitete po 1 Gcal/h do 10-krat večje koncentracije žveplenega dio-ksida kot centralna toplarna enake moči z dimiukom višine 80-100 m. Lahko si torej pred-stavljamo, kako bi se dodatno podabšalo ozračje v Ljubljani, če daljinskega ogrevanja v Ljub-ljani sploh ne bi bilo in bi na-mesto tega povsod gradili indi-vidualne centralne kurjave ali celo individualne peči.
Nova toplarna v Šiški je plin-ska kotlarna. Ob motnjah pri
oskrbi s plinom pa je možno uporabiti tudi drugo energetsko gorivo.
V I. fazi gradnje bosta zgra-jena dva vročevodna kotla ka-pacitete po 50 Gcal/h za skup-no moč 100 Gcla/h ter dva parna kotla po 10 ton pare na uro za skupno moč 20 t/h paie. V naslednji fazi gradnje bosta zgrajena še dva vroče-vodna kotla enake ali večje ka-pacitete. Za primerjavo lahko ponovimo, da ima obstoječa to-plarna v Mostah za ogrevalne namene kapaciteto lOOGcal/h, za odjemalce pare pa kapaciteto 80 t/h pare.
Novo toplarno gradijo v in-dustrijski coni med kamniško progo in Litostrojem. Lokacija je bila predvidena že v general-nem urbanističnem načrtu Ljubijane. Gradnja poteka raz-meroma hitro, saj je bilo po-trebno le nekaj več kot leto dni za izdelavo glavnih projektov, za pridobitev potrebnfli soglasij in dovoljenj za gradnjo, oddajo vseh gradbenih del, dobavo do-mače in uvožene opreme ter za graditev objektov. Ob koncu novembra leta 1970jebila skle-njena pogodba za dobavo in montažo elektrostrojne opre-me. Z gradbenimi deli so pričeli spomladi leta 1971, ko je inve-stitor dobl vsa potrebna gTad-bena dovoljenja. Do konca leta
1971 je bila skoraj povsem do-končana večina gradbenih objektov, dobavljene in monti-rane so bfle strojne in elektro naprave, dalje nova transfoi-matorska postaja, dva parna kotla, od katerih eden že po-skusno obratuje, naprave zake-mično in tennično pripravo vode in vodočrpalnica za po-trebe omrežja. V končni fazi montaže sta oba vodogrelna kotla. V tem času je bilo zgra-¦jeno tudi vročevodno omrežje, ki povezuje novo toplarno z obstoječim toplotnim omrežjem v Siški, grade pa tudi še magi-stralno vročevodno omrežje, ki bo p vezalo toplarno s porab-niki toplote za Bežigradom.
V industrijski coni, kjer stoji nova toplama, je tteba zgtaditi tudi kanalizacijo, vodovod, električno in telefonsko omrež-je ter ceste, za kar je bil po po-oblastilu sklada za urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška investitor podjetja Stan-dard-Invest. Del teh gradenj je v teku, del pa je že opravljen, kot npr. električni priključek za razdelilno transformatorsko postajo v Šiški.
Ljubljana bo tako kmalu dobila nov toplotni energetski vir, ki bo veliko prispevalk ure-ditvi komunalnega standarda v mestu.
dipl. inž. VLADIMIR VEDENIK