64. številka.
V Trstu v soboto 26. avgusta 1893.
„E D I N O 3 TM
akraikajadTt n« teden, vs«k oarsdo In lobota ob 8. ari zjutraj.
„Edinost" stana :
■a ▼■« leto gl. 6. — ; laven Avst. 9.— gl. m pola let* , S.—: „ « 4.50 » it Aetrt let* , 1.50: , , 2.25 , Z „Novliarjsm" vred: za vae i« to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ četrt „ ,175 Posamične številko se dobivajo ▼ pro-lajalnicah tobaka t Tritn po a nov.. * Gorici in ▼ IjdOTifilal po • not. — „Nori far" pa po S nov
EDINOST
Oglasi in oi ca ali a KdMjjj^po 8 no« Tritie* t petitu ; na nBfov* > debelini Arkami se platoje prostor, kolikor bi ga
obaeglo navadnih vrstic. Poslana, Jara* uh ral«, osmrtnioe itd
ie raCaae po pogodbi.
V.i dopisi M pošiljaj« uredaiAtvu Piassa Caaerma it. 1. Ya*ko pisao mora biti frank orano ker aefraakovana ae ne .prejemajo. Rokopisi m rraiajo.
Naročnino, n>kUiaaelje (■ inaerate pre-jema npravnlitvo P laaaa Caaerma It. S Odprte reklamanije - a proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V .tlnoat ]• mait
Ne, nismo še zreli!
V 40. in 46. številki našega tint« priobčili amo dv#i dopisa is Tolmina; M storili nismo tega morda zato, k<r smo •e vjemali s nazori g. dopisnika, ampak zato, da pokažemo svetu, kako absurdne nazore goje ie vedno nekaterniki mej nami Slovenci. Gospod dopisnik Tolminski —• sicer čestitljeva in vsega spoitvanja vredna oseba — dokazni nam je, žal, le prejasno, .da se mej nami ie vedno niso utrdili na* zori, dn še vedno nismo dozoreli p o I i t i i k i. Dokazal nam je g. dopisnik, da še vedno nima jasnih pojmov o nafti narodni bnrbi, o naših konečnih ciljih. Dokazal jo, da ae mu ni utrdilo prepriča-nje o opravičenosti borbe za narodna prava, borbe za jedna kopravnost našega jezika; do* kazal nam je, da se mu niti ne sanja o velikanskih koristih, katerih bi bili mi Slovenci deležni, ako dosežemo to, za kar se borimo. Dokazal pa nam je v prvi vrsti — in t) je ie najbolj žalostno —, da le vedno živi v nas vera, da smo neksko podrejeno pleme, katero potrebuje ptuje pomoči, ako hoče živeti človeka dostojno Jivljenjo in se gibati.
In tako je tudi: mi Slovenci ie vedno nimamo prave vero v svojo ceno, v svoje duievne zmožnosti, zato pa se opotekamo v svojih nazorih liki otrok, ki je komaj počel delati prve korake. V tej nestalnosti \ svojih nazorih, v tej omshljivosti v doae sanju »rojih ciljev menimo, da ne moremo živeti brez ptuje pomoči. Pri ptujcih in .drugorodcih naj iščemo pomoči, sicer poginemo ! — tako nas uče rasni tudi • na rodnjaki. In vender : kako kriv in pogu ben je ta nauk! Kdor tako uči, vara -druge in samega sebe. Pri drugorodoih naj iftćemo pomoči t To kaže, da ni še zamrl mej nami duh suinosti in hlapčevstva! In to je naša nesreča, to je tista ookla, ki nas zadržuje na potu do napredka in —
svobode. Nekaterniki mej nami menijo, da moramo iskati pomoči pri drugorodcih, da poginemo kar v hipu, ako izostane ta »pomoč*. Kako se varajo vender : dočim menijo, da ptujci nas podpirajo, p o d p i * ramo mi njih duievno in gmotno Hi poljubljamo v enomer roko, katera nas tepe; roko, katera le jemlje in nikdar ne daje, proslavljajo nekaterniki mej nami kot roko — dobrotnika. Britka ironija ! In kaj je to drnsega nego duh suinosti, duh hlapčevstva P
Nekaterniki, smo rekli; Bog ne daj, da smo vsi taki, potem ne bi bili vredni, da živimo kot narod. Sedaj pa k stvari.
Naš tolminski dopisnik spoprijel se je z dopisnikom goriike „Soče" radi dvojezičnih napisov, katere je napravilo tolminsko druitvo „za olepševanje". Radi tega druitva se nočemo prepirati, ker ne poznamo razmer, pač pa hočemo nekoliko prerešetati razloge, s katerimi je nai g. dopisnik hotel braniti dvojezične napise na iJ sto slovenski semlji.
„Pristavljamo pa, da nsia mladina naj nikar ne zanemarja učenja tujih jesi-kov" — pravi g. dopisnik. Ali velecenjeni gospod: varovanje slovenskega zna* čaja nai« slovenske semlje nima čisto nič oprat iti s učenjem tujih jezikov. Učimo se le ptujih jezikov — ikodilo nam ne bode nikoli — a pred vsemi drag in mil nsm mora biti nai materini jesik in sato se moremo boriti za njega čast ravno nasproti tujcem s tem, da ga proglasimo kot i z k 1 j u č • nega gospodarja na naiih tleh.
G. dopisnik se sklicuje na „uljudno obnašanje", katero smo dolžni tujcem. Dobro, to „uljudno obnašanje* pa ne zahteva od nas, da bi kar kapitulovali pred tujoi. Nemci, Italijani, Madjari ne poznajo taoega „uljudnega obnašanja", zakaj bi ga morali poznati ravno mi Slo-venoi P I Ako moramo mi spoitovati tujce
PODLISTEK. Pesmi brez imena.
PriobSuje Ivan Fajdiga.
X.
Ob miaku je.
Doli v grajskem drevoredu, ob katerem ee razteza širna senožet, vlada že črna tema; le tu in tam prikrade se skozi drovje, ki spenja svoje veje nad prijetnim ietaiiščem, svit neba, kajti nebo je ie žareče od razgrete atmosfere in ne ugasne morda vso noč. Tudi zvezde že prerivajo nebeški bledi svit ter se prikazujejo mej vejevjem — tajnostno, Čarobno, nepopis-Jjivo. —
Iz-pod drevoreda stopim na ptano, — nekako grozno postaje notri v temoti in aro« hrepeni po neki osvoboditvi dubov, ki se v tacem trenotji tako radi pridružujejo človeku v črni drevesni temi. —
A zunaj, na senožeti, veje mili večerni hlad in dviga se svojimi peroti borno bitje človeško nekam v neznane višave: — — jedino trenetje poletnega dneva, ko se želimo raztopiti v zrak, in objeti se svojitu duhom vob vesoljni svet, vse neizmerno stvarstvo, in nadzemska radost napaja nam srce. Zroč v nebesne daljave
je istotako dolžnost poslednjim spoitovati nas in naš jezik.
Naravnost vnebovpijoč je nastopni odstavek:
— — — „da s tem, da tako sovražno piše (dopisnik „Soče" namreč) o nemSkem jeziku, cepi pri mladini sovraštvo in antipatijo do tega jezika. Nasledek tega pa je, da se slovenskim mladeničem pot zapira k višjemu izobraženju in višjim službam, ki jih zdaj ptujci vživajo zavolj pomanjkanja zmožnih domačinov, in da ao Slovenci v slovenskih mejah navezani le na kmetijstvo in obrtnijo."
Kam mislite vender g. dopisnik „Edinosti" P Ravno narobe jeres. Ravno p r o p a g i r a n j e i n iirenje nom-i č i n e je krivo, da se slovenskim mladeničem pot zapira k višjemu izobraženju in višjem službam, ravno to iirjenje nemičine odpira tujcem vrata do višjih služeb 1 Ako pride slovenski jesik do izključne veljave v naši domovini, kakor hočemo in želimo mi, potem ie le zasedejo le domačini vss važna mesta, potem ie le se tujcem sapro vrsta do mastnih služeb mej nami. Hino illae lacrume! [To ravno je glavni vzrok tujcem, da se toli ljuto bore proti pravicam naiega jesika, kar hočejo trgati „beli kruh" domačinom ispred ust. Nemščina in laščina sta ravno tista stesa, po kateri lezejo drugorodoi v našo javno upravo, da jedo tu „beli kruh". A ne le kruh jedo mej nami, ampak ie ssničujejo nss, ki jim v nezavednosti svoji odpiramo vrsta na stežaj, kar se v obili meri dogsja uprav pri vas v Tolminu.
Gosp. dopisnik trdi nadalje, da je „Sočin" dopisnik slab državljan, „ker s iirjenjem sovraštva proti drugim narodom razdira edinost". Gospod dopisnik, to diii jako po tistem denuncijantstvu, s katerim nam sovražni drugorodoi črnijo navzgor ves slovenski nsrod. — Čudni na* zori res to! Ako zahtevamo torej — ka-
slutimo nečesa, ksr spaja nai oddaljeni zemski svet s druzimi stvoritvami v brezda-nji temoti in kakor bi se pričelo neko tajnostno sporazumljenje okoli nas z onimi čarobnimi čudi, bliičočimi se „nad nami*, strmimo tija ven in molćimo . . .
Ko nekaj hipov stojim molčeč in strmeč, zdi se mi najedenkrat, kakor bi bilo nekaj zavričalo v drevoredu, nekako tako, kakor pii ogromnih perot in nehote se obrnem tija, od koder prihaja šum.
Iz teme drevesne pa se čuje zamolklo govorjenje.
.Že tu, gospa P" „Da."
„Od kodi nocoj P" „Iz devetega kroga Ogonitov.* „In česa novega P* „Dovolj ; da, ako bi je razodela, tajnosti, Vašim filozofom, se sramom zakrijo lice svoje in umrjo o nevednosti, ki jih tare.*
„Toraj je ni otetve P* „Da, ali dolgo še utegne trajati, mnogo trpelo bode še Vašo človeštvo po naukih nerednih voditeljev njegovih."
„Ali brez njih ne moremo biti !* „A oni so Vam v kvar, nosrečo !* „Česa storiti, da se jih iznebitno, da se otmemo brez njih P"
kor cahtevsjo vsi drugi savedni in omikani csrodi —, da smo gospodarji na svoji zemlji, potem smo slabi državljani! Svojo državljansko zvestobo dokaza! je narod nai že neštevilnokrati v reaaih in usodnih tre-notkih; temu narodu pač ne treba razobe-beiati te svestobe po nemikih tablicah na slovenskih tleht
Tudi „s I ab k r i a t i j a n", kine pozna božje zapovedi — pravite — je dopisnik „Soče*, ker sovraži bližnjega, ako ni Sloveneo. Ne prijatelj: božja zapoved zahteva pač od nas, da ljubimo svojega bližnjega, nikakor pa ne zahteva od nas, da bi tujcu na ljubo zatrli v sebi oni plemeniti čut, kojeg« je isti Bog. ki ni Bog sovrsštva, ampak Bog ljubezni, posadil v nais srca: čnt ljubezni do svojega rodu in svojega jezika.
Vam se vidi, g. dopisnik, borba za iast in veljavo našega jezika le „prašen prepir*, (40. št. „Edinosti".) S tem svojim izrekom pokazali ste, da niti ne pojmite narodnostnih borb dobe sedsnje, da no posnate pomena te borbe tudi v materijal-nem pogledu in da krivo sodite nje cilje; is kratka : da ne posnate duha sedanjega čass. Vi ste se postavili na krivo staliiče, da le nemičins odpira Slovencem pot do iaobraienja in pi takem do dobrih služeb, dočim nam pravi priprosti nai razum, da nemičina zapira naiim mladeničem pot do dobrih služeb, ker odpira vrata tujcem. To je jasno kot beli dan, ksjti tako nas uči mnogo-in mnogoletna skušnjs.
Nsia borba sa veljavo slovenskega jezika po takem ni nikak „prazen prepir", ampak velevažno vpraianje je to tako glede na narodno, kolikor tudi na materijalno stran. Naša učeča se mladež sred bode mogla v bodočnost slsdkimi nadami še le tedaj, ko se skrči važnost nemškega jesika v nsših deželah do one meje, koja pristoja vsakemu tujemu jeziku.
Rasumete-li sedaj našo borbo sa veljavo slovenskega jezika, razumite-li tisti
„Dvignite se, ne slušajte jih! Vrzite sastarelo šaro njihove otemnele modrosti v propad pozabnosti in učite se sami, — od stvarstva, od prirode. Preoanujte Vaie
življenje--da, do cela preosnovano
mora biti človeštvo, sicer je ni pomoči.'
„Preosnovano — — na kateri pod lagi P*
„Na podlagi dobrote, na podlagi duha, iz čegar izvira vse !*
„A kdo nam pokaže, odkrije ta vir P „Iščite ga vsi, — — a ne zadržujte, ne zabranujte v tem poslu nikogar — nikogar Vam pravim, sicer iščete brezi VBpeha in posledica bode — zmešnjava !"
„Kakor danes P — Dobro. — Kedaj se zopet vidiva, gospa P*
„Kadar bo izpolni z Vami, česar želim." —----
Za tem pa je zopet zavreićalo v vejevji in dozdeva se mi, da je nekaj od-plulo v nadnebesne daljave.
Kdo je bil v drevoredu P — V kolikor sem zamogel razločiti, dvoje nenavadnih bitij, a videl aem samo temne sence in ogromne temne peroti, — jedno od njiju ostalo je na zemlji, tužno zamišljeno sloni ob deblu drevesa in poroti vise mu žalostno nizdol.
Kdaj ju bodem zopet videl združena
oba?
Morda nikoli, — morda se sploh na združita več nikdar P . . .
Gorje Ti človeitvo, ako bi se ne t
XI.
Dospel sem v vrh najvišjega, najstr-mejiega velikana naših gor: — kako je hrepenelo srce po izpolnitvi te želje mojel
Bil je prekrasen dan in Bvet pod ma-noj bliščal in lesketal se je v rajski krasoti dneva in tu sem zares izpoznal, da: Kdor hoče poznati, kak lep je svet, On mora nanj raz višavo zrčt!
Prvi trenotek od prevelicega presenečenja nisem skoro ničeBa videl, — nego svit in veličast stvarjenja, ki se je razširjala v mogočnem sijaju okoli mene ; na to pa se jame odpirati grozovit propad in bajno slikoviti prizori okrog in krog na-gromadonega gorovja, ob ćegar motrenji mo pretresuje sveta groza.
Vender je bilo vae to, kar je očarova-lo moje Brce po dnevi, zares le nenca proti temu, kar mi je prinesla noč.
Morda se Vam zdi čudno, da celo nerazumno, ostajati samotno v tamni noči vrh groznega pogorja P
A baš to sem najbolj želel — —
naš „rrtdikalisem", ki je t sedanji dobi zmešnjave prišel na indeka ne le pri iz« vestnih krogih t Tolmina, ampak tudi kje drugje P !
Zato pa: zmerjajte nas se intriganti, zmerjajte nas se „slabimi državljani" — temu smo že vajeni —, zmerjajte nas se slabimi kristijani — mi hočemo vender-le vstrajati pri svoji zahtevi, da s 1 o v e n-ski jezik bodi izključni gospodar na slovenski zemlji.
In dokler bodemo imeli lo jednega samega moj sabo, ki bode tako mislil kakor mislite vi in ki bode klanjal hrbet svoj pred malikum nemške oholosti — dotlej mučila nas bode neprestano misel, d a Slovenci če vedno nismo p o 1 i-tiško dozore'1 narod.
DOPISI.
Iz Ljubljane, dne 21. avgusta 1893. (Izv. dop.) „Nič ne dć, ako pogubimo one, ki ne vedo kaj delajo11. Tako piše naš „Slovenec" v nekem dopisu iz Maribora, v katerem ovaja dva velezaslužna in učena slovenska profesorja in enega duhovnika, ki je tudi v državni službi, zaradi nekih govorov, spregovorjenih v privatni družbi o priliki pevske slavnosti v Mariboru.
Kaj tako strašno pregrešnega so pa povodali omenjeni trije gospodje P I Prvi, vseučilišni profesor gospod dr. Gregor Krek je, cikajoč na naSe sedanje strankarske razmere, rekel, da je bil prav dober prijatelj pokojnima Dav. T r a t e n j a k u in Božidaru R a i č u ter da so se v vsakem oziru prav dobro razumeli ; da ne more biti torej tako slab katoličan, češ, saj sta bila pokojnika vendar-le dobra katoličana.
D« ugi, gosp. profesor R u t a r, je pa omenjal v svojem govoru više slovenske dekliške šole, kateri je nag mecen gosp. G o r u p tako velik dar podaril, ako bi se bila osnovala in je ne bi bili vsaj začasno pokopali kranjski konservativni poslanci v zv.-zi z nemškimi liberalci v deželnem zboru kranjskem.
Ttetji, gosp. dr. Senja n, vojaški kapol in, pa je bil, strinjajoč se z g. prof. Rutarjcm, popolnoma tega menenja, da bi ne bila, ako bi se v Ljubljani osnovala višja slovenska dekliška šola, nikakor vera v nevarnosti, pač pa osigurana eksistenca slovenske narodnosti, ako bi bilo naše ženstvo v narodnem duhu vzgojeno.
To so torej tiste blasfemije, zaradi katerih klice „Slovenec" : pogubimo jih, ker ne vedo, kaj delajo I Naš Zveličar je na križu prosil svojega očeta za svoje za-sramovalce, rekoč: Oprosti jim, saj ne vedo,
n o č na skrajnem vrhu najvišjega velikana naših gor !
In bila je noč, katere ne pozabim vse življenje svoje.
Ko zatone solnce v daljnem morji in zablišči njegovo površje za trenotek v čudovitem blesku ondi v nepregledni tamno-višnjevi daljavi, dozdeva so mi, da je »preletela vsu pogorje neka groza in ta groza šinila jo tuJi skozi moje srce. Notri v propadih pa se jo jelo zbujati tajnostno življenje duhov, ki so se prikazali iz bvo-jih dupel, da zaženo nad teminami svoj nočni ples.
Ne meneč se za groze pod manoj in okoli mene, obrnem svoj pogled takoj v nadzemske daljave ondi notri v domovino sorodnih svetov ter ležem vznak na kamenita tla.
Molk nastane, grozen molk in čutim, kakor da se nahajam, ne več na zemlji, marveč v večnosti, da opazujem ondi stvar-jenja tajni krog.
In česa vidi oko tam notri P !
Od svetov, vrtečih se brezštevilno po brozdanji praznoti, razlega se glasno življenje in vršanje pretvarjajoče se njihovo prirode. Od sveta do svetu pa poplava jo jasni zbori duhov in nosijo poročila na poročila — —: vso veže jedna tajna vez, kar je ustvarila mogočna roka Stvarnikova.
kaj delajo ! in nam s tem dal izgled, kako nam je postopati nasproti našim sovražnikom.
A kar vemo, da bi bilo vse nase svarjenje le glas vpijočega v puščavi, ne preostaja nam drugega, nego prositi in moliti za nje pri Bogu, ker „nesciant de quo agatur". Nas pa, o Bog, brani in štiti ter obrani nam edino zveličavno vero Kri-stosovo, vero Sina božjega, ki je v neskončni, nedosegljivi ljubezni izdahnil svojo dušo — v rešenje vesoljnega sveta !
(Oprostite, da smo črtali dobro polovico Vašega dopisa. Morda nam porečete, da smo optimisti, ali v nas se vtrja bolj in bolj prepričanje, da st> nam vremena zjasne v nedaljni bodočnosti. Ured,)
Politični pregled.
Notranja dežele.
Na Dunaju bili so veliki neredi. Delavci ustavili so delo v tovarni Wag-mannovi v okraju Favoriten. Pred tovarno zbralo se je okolu tisoč delavcev, polioija hotela je razgnati demonstrante, toda sprejeli so jo s kamenjem. Bilo je 14 stražarjev ranjenih. Stražarji so na-to udrihali sabljami po delavcih in ranili mnogo njih. Po noči in drugi dan skrbeli so vojaki za mir. Nekatere delavce, ki so zopet začeli delo, varuje policija. — Policijski ravna telj je ojstro pokaral stražarje zaradi njih brezobzirnega postopanja proti delavcem. Ojstro jim ie zabranil streljati na ljudstvo in ukazal, da smejo rabiti orožje le v skrajnem slučaju.
Program za jesensko potovanje Nj. Veličanstva je že ustanovljen. Dnć 2. septembra obišče cesar Jaroslav in dn6 14. vrne se na Dunaj. V ta dan prispč angleški princ Connanght; dne 15. t. m. odide cesar v Kiseg, kamor prideta dnč 17. kralj saksonski in nemški cesar. Zadnji ostane, kakor smo že poročali, gost našega cesarja do 25. septembra.
Ministerski predsednik grof Taaffe se je že vrnil na Dunaj in prevzel vlado. V ministerakem svetu začno sedaj posvetovanja o pričetku državnega zbora. Toliko je že sedaj določeno, da se državni zbor odprć početkom oktobra. —
Te dnij bil je ogrski ministerski predsednik bar. Wekorle pri cesarju v Išlu, kjer so se ustanovile podrobnosti za cesarjevo bivanje v Madjar-alci, kujti sprejel bode mnogo deputacij. O tej priliki predložil je tudi Nj. Veličanstvu — tako trde nekateri — zakonski načrt o civilnom zakonu, da dobi potrebno potrjenje.
In Stvarnik sedi na daljnem krasnem svetu in glas njegov razlega se od kruga do kroga povsem brezkončnem stvarjenji.
A neka neumljiva otožnost polasti ae v tem hipu mojega duha in sicer zato, ker se mi dozdeva, da one duševne zveze, ki združujejo brezštevilne svetove tam izven naše zemlje, pogreša ta zemlja, ta moj rodni svet in bridka tožba vzkipi mi iz srca.
Tedaj pa začujem nekaj nad mojo glavo, kot bi se bližalo iz tamne praznote po perotih nekakovo bitje in bi obatulo poleg mene.
Ob enem pa spregovori in pravi:
„Zemljo tvojo zaklel je Stvarnik, ker so mu je ponesrečilo ustvariti ž njo, kar je želelo njegovo srce. V prugnanstvu, kamor ga je treščila roka Njegova, tava tvoj svet in znak tega pregnanstva je življenje, ki mrgoli v tužni temoti svoji na tem svetu ; in kar še rešiti moro tvoj rod, je jedino, da se obrne njegovo oko nekoliko od zemlje strani v kroge širnega sročnejega stvar jenja." — —
Na to zažari nekaj okoli mene — solnce naše je vzhajalo — — a v Hrci svojem, zroč v daljavo, čutim, da jo resnica, kar mi jo govorilo ono bitje.
Vnanje država.
Ruski car in carica prišla sta včeraj (25. t. m.) v Kodanj. Nekoliko dnij poprej došlo je nekaj tajnih ru*kih policijskih agentov, da pomagajo domačinom varovat javno sigurnost.
I* Belegagrada poročajo, da bod e visoko sodišče, katero ima soditi zatožene bivše ministre, popolnoma nepristransko v razvoju tožbe. — Po srbskem kaz. zak. dobijo zatoženi ministri, ker so točke obtožbe popolnoma dokazane, od 2 do 5 let državnega zapora. K temu pride še, da jih kralj ne sme pomilostiti, ne da bi mu to priporočila skupščina. Sedanja skupščina pa tega prav gotovo ne stori in tako bodo morali gospdda skoraj gotovo malko posedeti.
Ob rusko-nemški meji razvilo se je tihotapstvo vsled carinske vojne na nezaslišan način. Ruska vlada odpošlje za to vojake na mejo, kateri napravijo nepretrgan kordon.
Italijansko ministerstvo zunanjih poslov ugiba, na kateri način bi se moglo ustanoviti v Braziliji nekoliko novih konzulatov, ker se vedno množijo tam italijanske naselbine. Radi bi spojili diplomatska in konzularna opravila, ali kako, to je ravno tisto zamotano vprašanje !
V	Berlinu si vedno ubivajo glave o prihodnjem konklavu in o izvolitvi novega papeža. „Kreuzztg." javlja, da se berolinski merodajni krogi ne nadejajo izvolitve Nemca papežem, temveč mislijo na kacega angles k e g a škofa. Imenujejo Vaughana, nadbiskupa Westmin»ter*kega in Dipansa, nadbiskupa Baltimorskega. — Čudno, da se protestantski Prusi toliko zanimajo za prihodnjega papeža, med tem, ko je še sedanji sv. Oče živ in zdrav!
VFuldi na Nemškem zboruje škofovska konferencija pod predsedništvoin Kolonjskega nadškofa.
Bitke med italijanskimi in francoskimi delavci se vedno še nadaljujejo. Dnč 24. t. m. sprijeli so se delavci pri građenju železniške proge Toul-Pont Sant Vincent v Maronu in S. Etiennu. Francoski delavci obustavili so delo in zahtevajo odpust Italijanov. Iz Nancyja odposlala je vlada štiri brigade orožnikov.
—	Vsled dogodkov v Aigues-Mortes dogajale bo se te dni po vsej Italiji demon-strneje, sovražne Franciji. Posebno so «e odlikovala v tem mesta Rim, Milan, Genova in Florenca. V Milanu in v Florenci pomagali so anarhisti razgrajati ter pobijati okna, v Genovi pa so sežgali demon-strantje na javni ulici tri omnibuse in podrli tri kijoske. Povsod moralo je priti vojaštvu policiji v pomoč, vsled česar bilo jo več ranjenih na obeh staneh. — V Rimu odstavila je vlada zaradi izgredov prefekta, policijskega ravnatelja in nad/.ornika do-tičnega okraja, kjer leži poslopje francoskega poslanstva. Demonstrantje kričali so „Viva Sedan 1", hoteč izzivati Francijo, opominjajoč na zgubljeno bitko pri Sedanu v francosko-nemški vojski.
V	Gothi umrl je dnć 23. t. co. po kratki bolezni vojvoda Ernest Ko-b u r s k i. Bil je 75 let star in jako nadarjen, ljubezniv človek, radi česar tudi zeio priljubljen med nemškim narodom. Odlikoval se je kot pisatelj in skladatelj.
—	Vlado prevzame vojvoda Edinbur&ki.
Pariški „Journal Officiel" objavlja jako strog zakon o bivanju tujcev na Francoskem. Ta zakon se je menda porodil vsled vojsko med italijanskimi in domačimi delavci v Aigues-Morte*.
UpjrnikivArgentinski republiki so se bdi dno 22. t. m. celih šest ur pri Corrientih z vladno vojsko. Raz-gnali so vojake.
Različne vesti.
Himen. Dno 24. t. m. poročil se je gospod Emil Pa ki ž, učitelj v Štorjuh, z gospico Marijo P a j n i č o v o , hčerjo občeznanegu posestnika in trgovca v Trstu. Živela!
t Iv- Nap. Horak. Včeraj popoludne je izdahnil v Ljubljani svojo blago dušo mož, kojega ime ostane zabeleženo zlatimi črkami v knjigi preporoda naroda sloven-venrtkega : odlični rodoljub in vrstnik očeta Bleiweisa, Iv. N e p. Horak, preminul je včeraj v 80 letu dobe svoje. Slava njegovemu spominu !
Le z resnico na dan! Tukajšnji ofi-cijozni in poluofiicijozni listi so poročali, da je bil pri sv. maši v cerkvi sv. Justa dno IS. avgusta — rojstveni dan Njeg. Veličanstva — zastopan tudi mestni zbor. Da, bil je zastopan, ali kako ! Videli smo g. župana, Štiri takozvane „konservativce* in ona dva slovenska svetnika, ki stanujeta v mestu ; od večine, od one večine, katera jedina odločuje v mestnem zboru, — ni bilo nikogar. To treba sa-beležiti na tem mestu, ker druga glasila niso storila tega, kakor bi jim bila velevala njih dolžnost. Kdor pošteno misli govdri — resnico 1
iz oficijelnoga poroCila o VIII. veliki skupSčini družbe sv. Cirila in Metoda-
(Dalje.) O razvoju in gibanju podružnic pravi poročilo: V pretekli dobi je ovenelo le nekoliko vej velikemu drevesu naše družbe, a da je to drevo v svojem jedru zdravo in polno življenske moči, spričujejo nam zelene mladike, ki so na novo vsklile. Lani smo izkazali podružnic 105, letos je poskočilo njih Število v glavnem imeniku na 123. (Tu navaja poročilo imena novoustanovljenih podružnic.) — Iz navedenih imen so čč. skupščinarji že povzeli, da so ženske podružnice v veliki večini. (Slava jim!) To pa je v razvoju naše družbe — da rabim besede slavnega pesnika iz nekega njegovega lista do tajništva — „najlepši vspeh, ker se je vzdramilo in na delo stopilo naše ženstvo, to je za nas največjega pomena, rekel bi zgodovinske važnosti,11 Da, čast in slava Vam, žene slovensko in dekleta! S tem svojim činom ste dokazale ptujemu in domačemu svetu, da uuievate svoj poklic, da imate pri vzgoji slovenske dece tudi ve besedo, da nočete prepuščati nasprotniku nobenega otroka več. (Da, nobenega!) Ve, ki ste po naravi že odločene, da čuvate domače ognjišče, pomagajte po naši družbi zbirati okrog njega mladino, ki jo nasprotnik z mamilom slepi ter vabi v svoje potujčevalne zavode! (Živele!)
Ako privzauieiuo šo poznejše ženske podružnice k letošnjim, štejemo jih vseh 22 z nad 3000 družbenicami — torej lepa ženska armada. (Navdušeni živele- in slava-klici, ploskanje.) •
Če prištejemo člane novoustanovljenih podružnic lani iskazanim, dobimo čez 10.000 članov. (Dobro ')
Kakor jo vodstvo ponosno na krepko ao razvijajoče ženske podružnice, tako s radostnim zadovoljstvom beleži zopet lep broj novih pokroviteljev, iu kakor smo lani veselo konstatovali stotino podružnic, tako letos že nazujamo prvo stotino pokroviteljev. Letos je pristopilo namreč BI novih pokroviteljev, katerih število zuaša sedaj 115. Mej novimi pokrovitelji so tudi: Slovanska Čitalnica v Trstu pri možki podružnici. „Pivška podružnica" v Šumpetru na Kru-u. Julij Rozina, trgovec v Pudobu pii Lužu. Ženska podružnica v Postojini. Slovenski bogoslovoi v Gorici 1. 1893. pri goriški možki podružnici. Bralno društvo pri Sv. Ivanu poleg Trsta pri svetoivanBki podružnici. Ivan Valeučič, posestnik in trgovec v Truovem pri II. Bistrioi. Fran Jurca, trgovec v Postojini.
iz Podgrada bo nam poroča: V minulem tednu potoval je po našem okraju državni poslanec, gosp. prof. S p i u č i č. Sprejet bil je povsod najprijaznejšo in navdušeno.
Gospod profesor nam jo dober znanec še iz časov, ko je z ono marljivostjo, ki mu je prirojena, nadzoroval in razumno uredoval naše šole. A navdušenost zanj narasla jo, ko je kot naš poslanec dokazal, da je pripravljati vso žrtvovati, samo da očuva narodu, kar jo narodovega.
V posameznih vaneh zbirali so se
možaki, da vidijo ljubljenca svojega, da ga pozdravijo, da Ž njim govore, da se mu potožijo, kakor se potožiti morejo samo najboljemu prijatelju svojemu.
Posebno sijajen bil je sprejem na Munah, kjer so inteligentni kmetski junaki pozdravljali ga v dovršenih lepih govorih in tudi smodnika ne štedili, da tem vele-Častneje pokažejo, kako cenijo značajnoga, požrtvovalnega velmoža.
Radujemo se tem pojavu razsodnosti, prepričani, da pokaže naš narod ob vsaki priliki zdravo svoje mišljonje. Živio naš Spinčič !
iz Sv. Krila nam piftejo : Neštevilno-krati smo že govorili o čudnih razmerah svetokrižkih, kajti naši nasprotniki nam nikakor nočejo dati miru, da bi nas le spravili s pravega puta.
Minnlo nedeljo je bil pri nas ples na občinskem prostoru. Godba je bila nasprotne stranke, a zn našo domačo godbo ni bilo tam prostora ; domačini so se morali umakniti, a ptujci so bili slovesno sprejeti. Naš gospod načelnik meni, da jo absoluten gospodar in da mu nihče ne more ukazati. Isto tako bi hotel naš načelnik zrušiti naše pevsko društvo „Skala". Toda moti so: „Skala" ostane res skala, ako Bog da.
Tudi to moramo oznaniti obžalovaje, da je neki tukajšnji mladenič-pevovodja zapustil našo stran in prestopil na nasprotno ter poučuje sedaj tam blizu Trsta neki laški pevski zbor. Res težko jo pri sedanjih žalostnih razmerah ostati zvestim svojemu rodu; zato pa moramo neprestano vspod-bujati vse tiste, ki so bolj mlačni, da ne opešajo. Delajmo torej, rojaki, in vtrjujmo se za težki boj! Posnemajmo naše okoli-čanske brate, ki se pogumno bore za svoje pravice ! In pa hvaležni jim moramo biti, da so ohranili v svojih srcih zvestobo do domovine in naroda. Tako moramo delati tudi mi: bojevati se brez strahu pred .našimi nasprotniki. Ako storimo tako, hvaležna nam bode vsa domovina slovenska, kajti, kar storimo ob mejah, to bode služilo Vsej domovini. Vzajemnosti nam treba in vsi moramo delati za slovensko — vzajemnost.
Prepovedan Izlet. „Goriški Sokol" je nameroval prirediti izlet v Orehovljo se zastavo in v društveni obleki, a goriško o. kr. okrajno glavarstvo jo prepovedalo ta izlet z odlokom št. 16.480 z dne 22. t. m. Mesto uamorovanega izleta priredi odbor „Goriškega Sokola" dne 27. t. ui. izlet ravno tja z nastopnim vsporedom: Pozdrav staroste; streljanje za stavo in s tremi dobitki, petje, umetaljni ognji, godba, ples.
Italijanska čistoba. Pod zaglavjero ; „Se fossero Slavi P Apriti cielo I" prinaša „II Riunovainento" v poslednji svoji številki dopis, katerega jo prinesel divni naš „Indipendente" dno 18. t. m. iz Napolja. Ta dopis slika prav krasno in živo napo-letanske razmero in nam predočuje „brat-Bko" prebivalstvo, toli ponosno na svojo „avito coituro". Oujmo, kaj pravi dopisnik najivneinu „ Indipendenteju" :
„Naj le zračijo mesto ; ljudstvo kar naravnost no tuara iti v nova, lepa in zračna stauovanja ; privajeno jo blatu: v b 1 a t u živi, raste, ho množi in m rje. V nekaterih kletih, v kakoršne v vas no marajo niti podgane, natlačene so po celo rodbine, obstoječe od šestih, deseterih, dvajseterib oseb ; vsi leže v široki, zakonski postelji brez obzira na starog in spol. Tako ginova čut nravnosti, poleg tega pa trpi zdravju ; pogostoma vidiju se na pol zrele deklice že zastarelo in razdejane 7. b o k o e n r u v n e g a življenja. Uboštvo teh nesrečnežov jo nepopisno. Tako rekoč niti ne poznajo mesu, kajti žive ob makaronih ua vodi, zelenjavi, sadju in pomorski gomazni.
Sosebno pri Sv. Luciji opažate lahko, kako ljudstvo požira tako zvanu „cano-licclii calamari", poii{,0, naložene na dolgih vrstah stolov, mod tem ko 8«j zbirajo nasproti, ob pomorskem ozidju, čolniči, napolnjeni s takimi morskimi proizvodi, ble-
ščečimi se v mavričnih burvah, zlasti pa rdečkasto in rumeno od velikih pomorskih uši. — Otroci, goli od glave do nog in umazani, tekajo mej tem, so smejejo, poskakujejo, žvečejo surova zlata jabolka (Pomidoro), razne olupke in indiške fige v toliki meri, d a bi na njih obolel vol. Potem se čudijo ljudje, da kolera najde tam dobra tla in pobira to ljudstvo !"
„Indipendetejev" dopisnik pripoveduje zatem nek Blučaj, kateremu je osebno prisustvovah Odpeljali so namreč za kolero umrlega otroka v dotičnem vosu. Neumno ljudstvo napadlo je voz in voznike, preklinjajoč mestno upravo, ki širi kolero, in zdravnike, in že so hteli vreči vqi z mrličem vred v morje, ko so prihiteli stražniki v pomoč.
Zatem se vpraša „II Rinnovamento* ; „Ako bi bila ta človeška bitja, katera so privajena blatu, ki v blatu ž i ? 6, rastejo, se množijo in m rjo, ki stanujejo v kletih, katerih se ogibajo cel6 podgane, ki žvečejo surova zlata jabolka in olupke, čegar deklice so razdejane vsled nenravnega življenja in kjer hodijo dečki goli od glave do nog, ako bi ta bitja, pouav-ljamo, bila slučajno Slovani, namesto Italijani, oj potem bi videli, kakšen hrup bi vzdignilo židovsko-iredentarsko časopisje na Primorskem! O tacih Slovanih reklo bi se, da so barbariški, divjaki, bitja, ki ne pripadajo Človeštvu, novredna svobode in napredka, marveč dobra samo k služenju in pokorščini. Toda Napoletani so Italijani, razumite, in zaradi tega so vzor-narod temu, italijanstvu prijaznemu časopisju našega Primorja, ki vidi edino le onkraj Judrije bodoči pozemeljski raj".
Izlet druitva „Pravnika* v Ljubljani. Društvo „Pravnik" v Ljubljani priredi v nedeljo dne 3. septembra t. I. izlet na Blod. Udeležniki odpeljejo se ta dan ob 7. uri 14 minut zjutraj z državnega kolodvora ljubljanskega v Lesce in od tod na pripravljenih vozovih na Bled. O po-ludne bode skupen obed v hotelu „Luji-zina kopel". Kuvert (brez pijače) voljni bode 8 gld. Da se bode vedelo naročiti zadostno število vozov in obed, prosi odbor, naj blagovole udeležniki oglasiti najkasneje do dne 28. t. m. svoj prihod društvenemu tajniku, dru. M. Pivcu v Ljubljani. Kakor čujemo, je zanimanje za ta izlet na Bledu in v Ljubljani jako veliko in je torej želeti prav mnogobrojne udeležbo.
Vabilo k veselici s plesom, katero priredi povsko društvo „Nabrežina" v Na-brežini v nedeljo dno 27. avgusta 1893. leta, pod vodstvom svojega pevovodje g. Jos. Čerin-a na vrtu gospoda Silvestra Caharijc. Začetek ob pol 6. uri popoldne. V s p o r o d : 1. Pozdrav. 2. a) Vek. Vau-potič: „Slovensko geslo", moški zbor. b) Hr. Volarič : „Slovenski svet, ti si krasan!", moški zbor. 3. Slavnostni govor ; govori gosp. A. Gabršček. 4. D. Jenko: „Što čutiš, Srbine jadni Pu ruoški zbor. 5. A. Nedved : „Ljubezen in pomlad", moški ibor s tenor-solo ; poje g. Josip Cahariju.
6.	Hr. Volarič: „Naš spev", moški zbor.
7.	A. Nedved : „Pozdravljam te, gorenjska stran", moški zbor z barilou-solo; pojo gosp. Filip Pertot. 8 a) Dr. B. Ipavic: „Mrak", moški zbor. b) A. Ilajdrih : „Jadransko morje", moški zbor. — Ples in proata zabava. — Med točkami vspo-reda in pri plesu svira slavna godba iz Mavhinj. — Vstopnina k koncertu za osebo 20 kr. K obilni udeležbi vabi Od bo i.
Vabilo k I. občnemu zboru moško podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani, dne 28. avgustu 1893 ob 6. uri popoludne v gostilni gosp. R. Mahorčiču. Dnevni red : 1. Poročilo o dosedanjem delovanji zač. odbora. 2. Vpisovanje udov. 3. Volitev načeluištva. 4. Morebitni predlogi. K obilni udeležbi vabi Začasni odbor.
Povodom veselice „Delalskega podpornega društva v Trstu" so darovali
temu društvu: gg. M V. Živic in Fran Dolenc po 2 gl.; N. N. 1 gl. 40 kr. ; Kariž 1 gl. 10 kr. ; Bartl 8., Turk, Pre-log, Truden, Mankoč, Počkaj Ant. in N. N. po 1 gl.; dr. Gregorin in dr. Pretner po 80 kr.; Vatovec I. M. 60 kr.; gg. Vrabec Ant., N. N. in N. N. po 50 kr.; gg. Kobal in N. N. po 40 kr.; 2 gospode po 30 kr.; sedem gospodov po 20 kr.; 2 gospoda po 10 kr. Vsem tem blagim darovateljem se društveni odbor v imenu društva presrčno zahvaljuje.
Na oglas novo tovarne surogatov za kavo Antona F. Carlinija in dr. opozarjamo posebnopvse slavno občinstvo. Vsakdo naj poskusi, da se prepriča o dobroti te kave.
Književnost.
„Slovanski Svet'. Št. 16. ima nastopno vsebino : Veliki smo v malenkostih, in pa narodna jednakopravnost. — O Obodski proslavi. (Dalje.) — Slovenska pesem. — Skupščina na Lovčenu. (Dalje.) — Biseri i Alemovi. — Kraljevič Marko i orao. — Ruska pesem. — Dobre voljice. (Pesem).
—	Iz Krčeviii8kih potočnic. (Elegija.) — Malo kritike. (Konec.) — Dopisi („Iz Rusije" in „Iz Švice"). — Ruske drobtinice.
—	Ogled po slovanskem svetu. — Književnost. — Oglasi na zavitku.
„Slovansko knjižnico* izdajala bode novoustanovljena „Goriška tiskarna". „Slovanska knjižnioa* bo prinašala v prvi vrsti prevode dobrih pripovednih in poučnih spisov iz raznih slovanskih jezikov, zlasti iz češkega, poljskega in ruskega, pa tudi hrvaškega sli srbskega, bolgarskega, slovaškega, itd.; tudi izvirne spise bo izdajala, kolikor jih bo mogla pridobiti.
„Slovanska knjižnica* bo izhajala redno vsakih 14 dnij, torej na leto 26 snopičev, za 2 gld. 60 kr. letne naročnine ali le po 10 kr. snopič; posamični snopiči se bodo prodajali pa po 12 kr. — Vsak snopič bo obsegal 3 do 5 tisk. pol v mali 8.ki; papir bo lep in trden, tisek razločen in za oči neškodljiv. Razna taka podjetja drugih narodov imajo navadno slab papir in droben tisek, kar je za oči prav Blabo. Ker pa bo (u tisek očitnejši, bo zategadei oblika nekoliko večja, da ostane enako veliko berila, kolikor bi ga podajali z drobnojši tiskom na manjšem prostoru. Žrtvo vati hoče torej založništvo več papirja in dela telesnemu zdravju svojih p. u. gg. čitateljev.
„Slovanska knjižnica" začne izhajati meseca oktobra, morebiti pa še prej, ako se do tjo oglasi zadostno število naročnikov. Prvi snopič izide v prvi polovici septembra iu se razpoSlje bolj znanim rodoljubom na ogled. — Naročnina naj se pošilja pod naslovom „Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici.
I Ceauiti e V edu/cazionc della gioventu nella JJaltnazia. Per Peroslav Starigradski ex-alunno del seminario Zmajevič in Žara e del seminario Diocesano in Ragusa. (Ui-stampato dal „Diritto Croato", coll'agiunta di altri capitoli e note.) Zagabria 1893. (A. spese doli' autore. — Riservati tutti i diritti.) Tipografia per azioni. — Cena je knjigi 3B nč. a s poštom 40 nč. Dobiva se u knjižari Dioničke tiskarne i u knjižari Lav Hartmana u Zagrebu.
Zahvali.
Podpisanemu predsedniAivu je Pust zahvaliti sa tem potem „Slovanskemu pevskamu druitTu" in telovadnemu društvu „TržaSki Sokol" na blagohotnem sodelovanju pri veselici. Ob enem se zahvaljuje vsoin povkinjam, pevcem in telovadcem posebej, da no pripomogli do sijajnega vspeha.
Trst, dne 25. avgusta 1893.
Prsdsednlštvo „Del. podp. druitva".
Podpisani zahvaljuje se h tem vsem dotičnim gospodom članom „Tr2aAk<>ga podp. in bralnega druStva*, koji so ga podpirali skozi 4 leta v njegovem delovanju kot uradniku istega društva ter se ga spominjali simpatično, ko se jo prostovoljno odpovedal isti Pasti.
Trst, dne 25. avgu-ta 18(43.
Jo*ij> Krm pot ir.
.Alla Citta di Vienna" ~Pia/"
Gostilna „«„« ».	, 1MHrm.
(zraven Tiskarno Dolenc) prodaja najboljša kraška in iaterska vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhin ja sprejenlje naročila t url i /a kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 nč. in najboljša istarska vina po 23 nč. — '/.<i obila naroČila se priporoča Ant. Brovedani. 101-1
Podpisani priporoča svojo v via Nuova it. 27 ležečo
trgovino
z manifakturnim blagom
(prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volnenti blago, kakor tudi iidane in volnene robce 52-1»	M. Milič.
Kwizdlna
restitucijska tekočina
P'alna voda za k<>njo Cena steklenici nvNtr. velj. gld. 1.40.
Rabi ro 30 'ot v dvornih hlevih, v večjih vojaških in zaHebnili hlevih kot krep-eilo pred težkim delmn in po težkih delih, proti poditvam, izvin,(enjem, otrp-nelopti kit itd. ter dnjo konjem posebno moć za brzo tekanje.
Dobiv i se v drogerijah
lekarnah in Avstro-Ogr.
GLAVNA ZALOGA: Fran Iv. Kwizda
c. in kr. avstrijski in kr. rumnnski dvorni založnik, okrožni lekar v Korntrburyu pri f>unqjn.
Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati je izrcc.no:
Kuvizdino
la—9
restitucijsko tekočino.
Poznani
prašek za zobe
prof dra. Haiderja
jo najbolje sredstvo v obvarvanjo robov prod nesnago, ki jih čisti brez da bo d»teknu njih «to-klunine. — S kutijicu po 30 in 50 uvč, se dob»-vajo izključno v odlikovani
lekarni Praxmarer
(„Ai duo Mori")
mestna palača — Trst.
Jak. Klemene
TRST
pmr Via S. A uto n i o št. 1. -T&tf
priporoča	36
veliko zalogo iiiHniifuktnrnog.t blaga uprav prispelega /a letno sezono in »icer: perkale, sukna iz volne zu /enake in možke; okrasiiike, trake, čipke, podstave za žeII-k" in rnežke obleke, židaiie rute, koiičeiiiuo in pluteniiio, nogo« vice z n /.enako in možke ; maje in k^nca ill volne zu žefisko in tn> žke, srajce Zft ženske in možk", ovratnike, zapestnice iu zavratnike, srajce za turiste m bicikliste, narokvice za žmi*ke iz Švedskega konca in židane, k ukor tudi blas?0 nalašč za zastave in traki v narodnih barvali garantirane kakovosti — vho po jaki nizki ceni.

ODVETNIK
Dr. MATEJ PRETNER
v Trstu
je preložil svojo pisarno
v Via Dogana št. 6, I. nadstr.
RPliMMJIl?	Najbolje vrste, odlikovan v 2 razstavah,
IS U i II J^J <£ J	razpošilja v vsakoršnih množinah nad 1 liter Aillvll
T]rčj/i v St. Vidu nad Vipavo. Tržaškemu prebi-Ul Dlu valstvu dostavi tudi na dom. Cene primerne.
iiMiira,
ira Tržaška tovarna
surogatov za kavo
ANTONA F." CARLINI-ja in dr.
via del Konco št. 4.
Kava Carlini je posebno analizovanu in poskuSena ne samo po najslavnejših zdravnikih, ampak tudi po Dunajski fakulteti.
Kava Carlini je označena kot nedosegljiva v zdravstvenem obziru zbok njenih izvrstnih posebnih lastnosti.
Kava Carlini pomešana z prekomorsko kavo v razmerju 50% je najukusnejSa in najtečnejŠa pijača.
Kava Carlini ne bi smela manjkati v nobeni družini, kajti ž njo doseže so največo prištednjo sladkorja.
Kava Carlini je neobhodno potrebna vsakemu, je najzdravejSa in varčnejša.	4—1
jj Škropilnice in žvepljalke za trte v
J	inžlnirja Živica,	8 |
J mlini in stiskalnice za vino, j
t* sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste 9
in pipe, motori (ali stroji za gonitev drugih strojev) na par A
® in s petrolejem, kakor tudi raznovrstne druge stroje x in vse za stroje potrebno	&
V	se dobiva smiraj v zalogi tvrdke
| Scl^iT7-itz Sz Oorrxp>. §
9	(Živio in družb.)	§
$	V TRSTU - via Zonta 5 - v TRSTU.	$
D ROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corso, Piazza detle Legna 1. Odlikovana tovarna Sopičev.
Velika zaloga oljnatih Jbr.rv, lastni izdelek. Lak za kofcije z AngleSki-ga. iz Francije. Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Le«k za parkate in pode.
Mineralne vode
iz najb"lj znanih vrelcev,
kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanje trt. 104-3
jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Joiaf Carn« Piazza della Castraa it. 1 (shod Via Shega).	ci.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod
„RED STEARN LINIE" iz Antverpena
direktno v
New M & Philadelfijo
konoesijonovana ćrta, od o. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja to6no : kon-cesijonovani zastop 50—25
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt-Bureau & coratuercieler Correspon-dent der k. k. Oasterr. Staatsbahnen in Innsbruck.
t „SLAVIJA" $
V VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI J?
zavaruje
človeško življenje
X>o vseh kombinaoij ah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Členi banke „Slavijo" imajo bvai posebnega pHplaćla pravico dO dividenda, katera jo doslej iznašala po 10"/„, 20"/ ,
2» "jedno letooelo 48%.
Za škode izplačala jo doslej „Hlavija" čez dvajaet milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se nn:riti z vsako drugo zavarovalnico. — Kako koristno ln potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje
primere s
1.	Miha Dolničar iz Št. Vida nad Ljubljano zavaroval se Je dne 15. oktobra 1873. in Je umrl dna 11. avRnata 1874. Uptaftal Je 3o glđ. fiO kT.; dediči njegovi pa bo prejeli od banke „Slavile* 1000 goldinarjev.
2.	Josip Zanoskar, ileželni oflcijal v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. aprila 1874. Do svojo smrti dne 22. februvarja 1376 uplačal Ju 125 gld. 28 kr., banka „Slavija pa Je dedičem njegovim Izplačala 1000 gld.
3.	Henrik grof U'urmbraađ v Kpnjicah zavaroval se Je dne 15. marcija 187% ter le do svoje smrti dne 15. maruija 1877 uplačal 1188 gld.; dediči njegovi pa so od banke „Slavije" prejeli flOOOgld
4.	Anton Ahčin, župnik v Begunjah, zavaroval ae Je dne 1. avgusta 1870. Po smrti njegov dne 17. julija 1881 izplačala je banka „Slavija" kapital 1000 gld., dani je bilo vplačane zavarovalnine le 3B4 gld. 98 kr.
5.	Janez Verbič, načelnik postaje na iiakeku, zavaroval se je dne 5. aprila 1878; umrl na Je dne 25. novembra 1883. V tej dobi uplačal je 174 gld. 96 kr; banka „Slavka« pa je ieptučala dedičem njegovim 1000 gld.
6* Luka Sabec, t rgovec ie posestni v Št. Petru na Notranjskem, zavaroval se Je dne 30 januvarja 1882 za 1900 gld. Do svojo amrti dne 17. junija 1884 uplačal J« 215 gld. 52 kr. in banka .Slavija" izplačala je rodbini njegovi ves zavarovalni kapital.
7.	Dr. Ivan Pitamic, odvetnik v Postojni, zavaroval se Je dne 10. novembra 1882. Do svoje smrti dne 9. oktobra 1891 uplačal je 3159 gld.; banka „Slavija" pa le dedičem njegovim izplačala fiOOO goldinarjev.
8.	Simon Matejčič, župnik v Starem Pazinu, zavaroval ae je dne 10. januvarja 1892 in je umrl že dne 25. februvarjn istega leta. Dasi je uplačal le 7 gld. 49 kr., izplačala je banka -Slavlja" njegovim dedičem 1000 gld.
9.	Petar Bogovič, župnik v Lunu na otoku Rabu, zavarovul je dne 15. maja 1889 svojim trem nečakinjam. Milici, Brni in Andjeliji Milet Ide vini, po 600 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svoje smrti dne 28. februvarja 1891 lfi8 gld 88 kr.; banka „Slavija" pa bode raakej imeuovanih deklie, ko doživi 18 leto, izplačala »O cld., tedaj .vsem trem 1500 gld.
10.	Josip Perko, učitelj v Smihelu pri Žužemberku, zavaroval Je svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal je 25 gld. 53 kr kr.; banka „Slavija" pa bode sinu njegovemu ko doseže 50. leto Bvoje starosti, izplačala 1000 gld.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno:
Zaloga Dunajske tovarne
pohištva
IGNAC KRON k COMP.
Y TRSTU Via Canal grande, vogal nllce S. Nicold
priporoča	13 — 8
svojo velikansko zalogo pohištva najsolidnejše kakovosti v najmodernejših modelih po tovarniški ceni.
Pismeno jamčenje !
Velika zaloga pohištva iz železa vsakovrstne kakovosti zmiraj popolnoma vrejena. ^^^
Da zamore p. n. občinstvo tudi zunaj Trsta zbrati si solidno pohištvo v raznovrstnem stilu, razpošiljam moj novi cenik na zahtevo v katerikoli kraj gratis in franko.
urar, Corso štv. 39. 73-104
Prodaja in |iopravI]u uro.
generalni zastop banke „Slav i je" t Ljubljani ^
v lastni hiši. Gospodske ulice št. 12.	12 V*
jflU
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER) se prireja v Riehterjevi lekarni ▼ Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxmarnr t Trstn, P. Grande) obče poznano bolečine ublažujoče drgajanje, dobiva se po večini lekarn v steklenicnh po gld. 1.20, J. 70 in 40 kr. Pii kupovanju treba } __ biti previdnim in je vtiprejeti le take steklenice kot pristne, ki so
previden.! z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljal niča:
Richter's Apotheke z. Goldenen Lftwen.
Prag.	43 - 23
Znatno znižane cene.
Stiskalnice za vino sadje in oljke.
Izviren fabrikat
najnovejše in izvrstne konstrukcije z neprestano delujočo dvoj nato silo. Zajamčena je naj veča delavnost do 20% veča nego pri katerih si bodi druzih stiskalnicah Pni vseh razstavah z prvimi nagradami odlikovani mlini za sadj e, ^rozdj e in oljke, stroji za sušenje sadja, kakor tudi vseh drugih pridelkov iz rastlinstva, živalstva in rudninstva, stiskalnice sena, slamo itd. na roko, stroji za treb^jei\|e koruze, za £lft£enje žita. Najnovejše avtnmatitične in patentovane „SYPHONIA" škropilnice.
Izdeligejejo jedino le tovarnarji:
10—9
PH. M AY F A R T & C:
tovarna za {gospodarske in vinarske stroje
DUNAJ, II., T a b o r s t r a s s e št. 76.
Kataloge pazpoillja zaatonj. — Vsprejema zastopnik« Opominja ae vaakdo, da pazi na ponarejanj a.
hru Papir za cigarete
m
CLUB
Jjg	PATENT
[M S, X>. Modiano
lHl v Trstu.
Papir za cigarete^^l
H
„CLUB
PATENT
m
S. D. Modiano itJ
v Trstu. M
Permanentno razpečevanj e. Spričevalo analize.
Podpirani profesor pri kemiCnom laboratoriju trg(»vin«ke in nautične akademije izjavlja b toin, da je podvrgel miltroskopićni preiskavi papir za cigareto tvidke D. Modiano ter je spoznal, da je isti sestavljen iz Čistega lana; pri liadaljnem preiskovanju ne jo prepričal tudi, da je popolnoma brez glicerine in da jeden kvadratni metor tehta le 9-284 gramov. — Izjavlja torej, da je papir za cigareto tvrdko 8. D. Modiano jeden najboljših in da je isti popolnoma brez zdravlju škodljivih tvarij.	24 — 12
Trst, 1». aprila 1893.	Pr0f Ava. Vierthaler.
Lastnik pol. društvo „Edinost*
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotlč.
Tiskarna Dolenc v Trstu.