Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Števlka: 2 Leto Vlil 31. marca 1988 PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO 21. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 21. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 21. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Seje bodo v sredo, dne 13. aprila 1988, ob 8. uri in sicer: Zbor združenega dela v veliki sejni dvorani SO Zbor krajevnih skupnosti v mali sejni dvorani SO Družbenopolitični zbor v sejni sobi SO Predsedniki zborov predlagajo naslednji dnevni red: L izvolitev in poročila verifikacijskih komisij; 2. potrditev zapisa skupnega zasedanja vseh treh zborov in zapisov ločenih sej zborov, z dne 10. marca 1988; 3. volitve predsednika in podpredsednika: Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora; 4. volitve predsednika in podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota; 5. informacija o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi ter uresničevanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1987; 6. poročilo o delu začasnega kolegijskega organa DO Platana in gospodarski situaciji v DO Platana; 7. predlog odloka o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Beltinci — ob Panonski ulici; 8. predlog odloka o sprejetju ureditvenega načrta za območje odlagališča komunalnih odpadkov pri Puconcih; 9. osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini M. Sobota ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini M. Sobota za leto 1988; 10. osnutek odloka o registraciji, označevanju in reji psov (skrajšani postopek) 11. osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine M. Sobota za leto 1987 (skrajšani postopek) TOČKE 7, 8,9. 10 in 11 DNEVNEGA REDA BOSTA OBRAVNAVALA SAMO ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI 12. volitve in imenovanja: — imenovanje delegatov v Skupščino sklada skupnih rezerv gospodarstva občine M. Sobota (to točko obravnava samo Zbor združenega dela) 13. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja 14. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. Gradivo za obravnavo 5. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 2., 3., 4., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Informacija k 13. točki bo podana na seji. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJE 2. skupno sejo Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota Seja bo v sredo, dne 13. arpila 1988 v veliki sejni dvorani SO po končanih ločenih sejah zborov občinske skupščine Za sejo predlaga naslednji dnevni red: — Volitve predsednika in člana Predsedstva SR Slovenije Predlog kandidatov za predsednika in člana predsedstva SR Slovenije bo posredovan vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. STRAN 31 VESTNIK, 31. MARCA 1988 INFORMACIJA O GOSPODARSKIH GIBANJIH, OSEBNIH DOHODKIH SKUPNI IN SPLOŠNI PORABI V LETU 1987 TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA V LETU 1987 UVOD Predložena informacija prikazuje gospodarska gibanja, gibanje skupne in splošne porabe ter ocenjuje uresničevanje resolucijskih nalog v letu 1987. Gradivo je sestavljeno na podlagi podatkov, ki jih je posredovala Služba družbenega knjigovodstva, podatkov SIS proračuna občine ter določenih statističnih podatkov občine in republike. 1. OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKIH GIBANJ V LETU 1987 Gospodarstvo občine M. Sobota je v letu 1987 povečalo celotni prihodek za 107,8 %, porabljena sredstva za 104,4 %, dohodek 119,4 % ter čisti dohodek za 114,8 % glede na predhodno leto. Vrednostno so bili doseženi naslednji rezultati: . , _______ . — v tisoč din 1986 1987. Indeks občina regija SR Slov. 1. celotni prihodek 238.459.646 495.400.011 207,8 210,2 207,3 2. porabi j. sredstva 185.353.922 378.783.921 204.4 207,3 207,4 3. material, stroški 95.041.795 216.755.852 228,1 220,6 — 4. amortizacija 5.200.571 15.015.184 288,7 258,8 260,3 5. dohodek 53.156.504 116.616.049 219,4 221.2 207,3 6. čisti dohodek 38.857.218 83.453.394 214,8 214,9 194,9 7. razpor. BOD in skup. por. (brez stan, grad.) 29.372.293 67.673.572 230.4 226,9 221.4 8. Akumulacija 8.793.976 13.620.833 154,0 163.4 136,7 9. sred, za reproduk. 13.994.533 22.957.502 164,0 163,3 — 10. izguba (skupaj) 1.098.740 839.666 76,4 222 9 350,8 11. povpr. št. zap. po del. urah 15.495 15.571 100,5 100,5 101,1 Porabljena sredstva so porasla počasneje kot celotni prihodek, bistveno hitreje pa so porasla sredstva amortizacije in bruto osebnih dohodkov. Zaradi sistemskih sprememb v delitvi celotnega prihodka podatki niso najbolj primerljivi in zato ne dajejo realne slike o kazalcih poslovanja. Primerjava gibanj nekaterih osnovnih finančnih kazalcev kaže, da je gospodarstvo občine nekoliko pod povprečjem regije, vendar z bistveno boljšimi rezultati nad povprečjem SR Slovenije kot celote. Po posameznih dejavnostih so bila dosežena naslednja gibanja: - rast v % Dejavnost Celotni prihodek Porablj. sred. Amortiz. Dohodek Čisti dohod. Poslov, sklad industrija 95,2 89,7 1.92.1 113,2 104,7 -20,2 kmetijstvo 123,5 122,3 193,7 128,5 135,2 103,7 gozdarstvo. 101,2 148,2 159.8 71,0 61.8 -64.3 vodno gospod. 156.8 176,4 227,5 138,7 134.1 141,2 gradbeništvo 133,3 137,3 184,6 121,9 118,2 , 176,4 promet in zveze 126,5 128,6 189,1 125,0 139,9 145,4 trgovina 115,8 114,4 236,8 127,2 ' 123,6 104,4 gostin. in turiz. 112,1 105,5 27,2 124,8 129,2 — obrt 143,8 140,1 252,0 154,2 154,2 197,5 stan. kom. dej. fin. in druge p. stori- 142,1 133.4 209,3 146,8 136,3 15,7 tve 150,0 179,9 175,2 148,0 147,4 86,1 Skupaj gosp. 107,8 104,4 188,7 119,4 114,8 16,1 Počasneje od povprečja gospodarstva v občini sta se povečala tako celotni prihodek kot dohodek v industriji in gozdarstvu, bistveno hitreje pa v vodnem gospodarstvu, finančnih in drugih poslovnih storitvah ter obrti in stanovanjsko-komunalni dejavnosti. Amortizacijska sredstva so močneje porasla v obrti in sicer za 252,0%, trgovini za 236,8 %, in vodnem gospodarstvu za 227,5 %, medtem ko v gostinstvu in turizmu le za 27,2 %. Gospodarstvo občine je razporedilo v poslovni sklad le 16,1 % 2 - DELEGATSKI VESTNIK več sredstev kot v predhodnem letu. Poslovni sklad se je zmanjšal v gozdarstvu za 64,3 % ter v industriji za 20,2 %. V gostinstvu in turizmu je poslovni sklad v primerjavi s preteklim letom 19 krat večji. Hitreje od povprečja v občini je dohodek porasel v naslednjih organizacijah: KZ Panonka za 220 %, Panonija TOZD Kmetijska mehanizacija za 172,8 %, Certus AP za 163,1 %, Tekstil Pletilstvo Prosenjakovci za 160,7%, Agroservis za 158,5 %, Sobota za 144,1 %, Temelj Cankova za 139,7% LIV TOZD Oprema in orodja Rogašovci za 136,1 %, SGP Pomurje za 133,3%, Veterinarska postaja za 132,8%, KG Rakičan za 130,5 %, DO Potrošnik za 130,0 % ter Živinorejsko veterinarski zavod, ki je povečal dohodek za 128,8 %. Gospodarske OZD so v letu 1987 razporedile za 1.906.327 tisoč dinarjev več dohodka kot so ga ustvarile. Dohodek so razporedile za naslednje namene: v tisoč din Ind. Strukt. 1986 1987 v % 1. razporej. dohodek 2. obvezn. za skup, in spl. družb. 54.175.778 118.522.376 218,8 100 100 por. (iz doh. in oseb, doh.) 15.780.734 37.586.760 238,2 29,1 31,7 — za skupno porabo 15.186.609 36.657.233 241,4 28,0 30,9 — za splošno porabo 594.125 929.527 156,5 1,1 0,8 3. Druge obvez, iz doh. 6.932.083 15.004.274 216,4 12,8 12,7 — neodvis. od velik, doh. 4.216.408 8.111.419 192,4 7,8 6,9 ' — odvisne od vel. doh. 4. Cisti OD in skup. por. delavcev V 2.715.487 6.892.609 253,8 5,0 5,8 TOZD — čisti OD in neposr. skupna 22.668.985 52.310.509 230,8 41,9 44,1 poraba , — stanov, in investic. skupna 21.065.108 48.242.663 229.0 38,9 40,7 poraba 1.603.877 4.067.846 253,6 3,0 3,4 5. Akumulacija 8.793.976 13.620.833 154,9 16,2 11,5 Glede na predhodno leto so se v letu 1987 najbolj povečale obveznosti za skupno in splošno porabo (za 138,2 %). To je vplivalo na porast njihovega deleža v strukturi dohodka za 2,6 odstotnih točk. V strukturi se je povečal tudi delež čistih OD in skupne porabe delavcev za 2,2 odstotnih točk, zmanjšal pa delež drugih obveznosti iz dohodka za 0,1 odstotno točko ter akumulacije za 4,7 odstotne točke. Do tako neugodnih strukturnih sprememb v delitvi dohodka prihaja tudi zaradi sistemskih sprememb in s tem neprimerljivosti podatkov. Ocena Obremenitev gospodarstva za skupno in splošno porabo ter sredstev za osebne dohodke v primerljivem dohodku kaže na ohranjanje deležev iz leta 1986. Za akumulacijo so OZD razporedile 13.620 milionov din. V sklad za manj razvite, skupna vlaganja na manj razvitih območjih in za financiranje družbene infrastrukture so OZD namenile 3.577 milionov din ali 26 % vseh sredstev akumulacije. Konec leta 1987 so znašale skupne zaloge v OZD gospodarstva 66,164.360 tisoč dinarjev in so porasle za 129,9 % v primerjavi z letom prej. Na njihovo hitrejšo rast je vplivala tudi revalorizacija zalog. Po posameznih dejavnostih je bila izkazana naslednja vrednost zalog: Vrednost v 000 din Indeks Struktura v % 1986 1987 1986 1987 Industrija 16.764.540 41,031.759 244,8 58,3 62.0 kmetijstvo 4.552.780 11.121.567 244,3 15,8 16.8 gozdarstvo 53.327 127.498 239,1 0.2 0.2 vodno gospodarstvo 23.301 44.561 191.2 0.1 0.1 gradbeništvo 2.010.403 3.406.099 169.4 6.9 5.1 promet in zveze 285.349 427.309 149.7 1.0 0.6 trgovina 4.577.399 8.810.030 192,5 15.9 13.3 gostinstvo in turiz. 159.555 334.876 209,9 0.5 0.5 obrt in oseb, štor 321.971 811.509 252.0 l.l 1.2 stanov. Kom. dejav. 18.-788 38.305 203.9 0.1 0.1 fin. in druge p. štor. 6.887 10.847. 157.5 0.1 0.1 Gospodar, skupaj 28.774.000 66.164.360 229,9 100,0 100.0 Skupne zaloge so najhitreje porasle v obrti in osebnih storitvah, industriji in kmetijstvu. Nekoliko počasnejša rast zalog je prisotna v prometu in zvezah, gradbeništvu in trgovini. Po podatkih statistike so v letu 1987 znašali povprečni mesečni čisti osebni dohodki delavcev v občini 245.678 din (v SRS 271,063 din) in so bili za 125,3 % višji kot leto poprej. V gospodarstvu so delavci prejeli v povprečju 236.303 din (SRS 261.634 din) mesečno ali za 126,8% več (SRS za 120,2%) in v negospodarstvu 287.364 din (SRS 320.656 din) mesečno oz. za 119,1 % (SRS za 126 %) več kot leta 1986. V združenem delu občine je bilo v letu 1987 po podatkih statistike zaposleno skupno 19.799 delavcev, od tega 16.186 v gospodarstvu in 3.613 v negospodarstvu. Število zaposlenih se je povečalo skupno za 3254 delavcev, oz., za 1,7 %, v gospodarstvu za 1,5 % in v negospodarstvu za 2,6 %. Na hitro rast zaposlovanja v negospodarstvu so vplivale zaposlitve v zdravstvu, zlasti v TOZD Splošna bolnica in TOZ Moravske toplice. V letu 1987 so v občini znašale izgube 832.666 tisoč din, oz. 24% manj kot leta 1986. Z izgubo so zaključile poslovanje TOZD Elektro v višini 537.025.000 din in Slovenijales DO Platana v višini 302.641.000 din. Izguba TOZD Elektro M. Sobota je bila pokrita, medtem ko izgube v DO Platani niso uspeli pokriti. Vzroki za nastalo izgubo v DO Platana so predvsem: izpad prodaje proizvodov zaradi neizpolnjenih obveznosti SOZD-a Slovenijales, manjša proizvodnja pisarniške opreme kot posledica zakona o prepovedi negospodarskih investicij ter povečani stroški ob prehodu serijske proizvodnje pisarniške opreme na individualno. Leta 1987 smo v občini dosegli 1,9% rast industrijske proizvodnje, kar je pod z resolucijo začrtano 3,5 % rastjo. Vzrok temu so skromna investicijska vlaganja, spremenjeni proizvodni programi in neugodne gospodarske razmere. Organizacije združenega dela so se v lanskem letu pri poslovanju srečevale s številnimi težavami zlasti slabo preskrbo z domačimi in uvoženimi surovinami in reprodukcijskim materialom, nepravočasno poravnavanje računov, pomanjkanje sredstev za obratna sredstva, kot tudi s pomanjkanjem naročil na domačem in tujem trgu. Med panogami se je nadpovprečno povečala proizvodnja kamna, gramoza in peska za 28,9 %, proizvodnja gradbenega materiala za 20,5 %, ter zbiranje in predelava industrijskih odpadkov za 11,8 %. Zmanjšala se je proizvodnja končnih lesnih izdelkov za 20,0 %, kovinsko-predelovalna dejavnost za 8,3 % ter grafična dejavnost za 6,2 %. Bistveno so povečale svojo proizvodnjo Cestno podjetje — asfaltna baza Lipovci za 62,4 %, Pletilstvo Prosenjakovci za 31,3 %, SGP Pomurje za 15,1 %, zmanjšale pa DO Platana, ZGEP TOZD Eureco in TOZD Tiskarna. OZD v občini so v letu 1987 na konvertibilno tržišče izvozile blaga in storitev v vrednosti 26.668 milijonov din ali za 23 % več kot v predhodnem letu. Na takšno rast je vplivalo predvsem povečanje izvoza v DO Muri za 22 %, DO Mesni industriji za 43 %, DO Zunanji trgovini za 37 % ter v Konstruktor Pomurje. S 67 % deležem izvoza je DO Mura še vedno največji izvoznik v občini, na zunanjem tržišču pa se v vedno večji meri uveljavljajo tudi druge organizacije kot npr. KZ Panonka in Konstruktor Pomurje. Glede na predhodno leto pa so zmanjšale izvoz blaga DO Agromerkur in Panonija. Uvoz blaga je znašal 11.322 milijonov din in je porasel za okoli 3 %. 80 % blaga so OZD uvozile s konvertibilnega področja. Glede na leto 1986 seje uvoz s tega področja zmanjšal za 8,5 %, medtem ko se je uvoz s klirinškega področja povečal za 114,3 %• V kmetijstvu je bilo v začetku leta 1987 izpolnjevanje setvenih planov, tako v družbenem sektorju kot v družbenoorganizirani tržni proizvodnji pri KZ Panonka zadovoljivo. Katastrofalna ujma, ki je zajela našo občino v mesecu juliju pa je vplivala na tržno proizvodnjo, ki je bila znatno nižja kot v letu 1986, zlasti v zasebnem sektorju. Tako se je zmanjšal odkup pšenice za II %, rži za 50%, krompirja za 26 %, koruze za 33 % ter koruze za silažo 25 %. Večji so bili le pridelki ječmena, ovsa in sladkorne pese. Prodaja kvalitetnih semen, umetnih gnojil ter zaščitnih sredstev se je v letu 1987 glede na predhodno povečala deloma tudi zaradi toče. Planirana družbeno organizirana proizvodnja v okviru KZ Panonke v glo-balu ni bila uresničena. Povečal se je obseg proizvodnje pšenice, sladkorne pese, višenj in oljne ogrščice, proizvodnja povrtnin in sadja pa seje predvsem zaradi toče izrazito zmanjšala. V živinoreji so kljub upadanju staleža govedi doseženi ugodni rezultati predvsem na področju odkupa mleka ter vzreje in prodaje plemenske živine, zlasti v zasebnem sektorju. Proizvodnja prašičev je porasla v KG Rakičan za 2 %, in v KZ Panonki za 35 %, povečala se je tudi perutninska proizvodnja in sicer za 2 %. V letu 1987 je KZ Panonka v soglasju z živinorejsko poslovno skupnostjo pristopila k formiranju rejskega središča za proizvodnjo reprodukcijskega materiala svinj in merjascev za selekcijsko delo s poudarkom na višji kakovosti in kvaliteti mesa. Kmetijska zemljiška skupnost je v letu 1987 pristopila k izdelavi agrokarte Jer k aktivnostim za najemno dodeljevanje neobdelanih kmetijskih zemljišč zainteresiranim kmetijskim proizvajalcem. V lanskem letu je pričela delovati novoustanovljena Občinska samoupravna interesna skupnost za pospeševanje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe, ki je v veliki meri prispevala k razreševanju težav pri prireji mleka. V okviru Gozdnega in lesnega gospodarstva se je sečnja lesa glede na leto 1986 zmanjšala za okoli 3 %, od tega je v družbenem sektorju porasla, v zasebnem pa se zmanjšala za več kot 10%. Ker se sezona sečnje lesa izteka v marcu 1988 predvidevamo, da bo prišlo do pospravila manj kvalitetnega lesa, ki je bil poškodovan ob neurju lani ter s tem do realizacije plana sečnje v zasebnem sektorju. V letu 1987 so OZD in skupnosti izplačale za investicije v osnovna sredstva skupno 22.138 milijonov din. od tega 65,2 % sredstva za gospodarske naložbe. Med investicijami v gospodarstvu odpade le 21 % na vlaganja v industrijo. Pretežni del sredstev je bil namenjen za posege v kmetijstvu in izgradnjo gospodarske infrastrukture. V lanskem letu je bilo pri SDK na novo prijavljeno 62 investicij v skupni predračunski vrednosti 6.728 milijonov din. Med pomembnejše naložbe v občini štejemo vlaganje usmerjeno v proizvodnjo hrane zlasti izgradnjo kmetijskih DELEGATSKI VESTNIK - 3 objektov kot so gradnja farme nesnic in valilnih jajc v Peskovcih, rekonstrukcijo hlevov v Ižakovcih, obnovo 12 ha sadovnjakov, ureditev 23 ha pašnikov in dokončanje sušilnice za semena na Hodušu, gradnja III. faze silosov in skladišča semenskega krompirja KZ Panonke v Lipovcih ter naložbe v posodobitev proizvodnih procesov in razširitev kapacitet pri predelavi mleka. Investicija Kompasa, ki v Petrovcih gradi objekte je izvozno usmerjena, velikega pomena za razvoj gospodarstva občine pa so tudi investicije OZD v nabavo sodobne opreme, kjer najbolj izstopata DO Mura, Panonija in ZGEP. Pletilstvo Prosenjakovci je v letu 1987 zgradilo prizidek hale za proizvodnjo netkanega tekstila. Gozdno in lesno gospodarstvo je zgradilo nove objekte za žaganje v Mačkov-cih. Veliko je bilo naložb v razvoj prometne infrastrukture in vodnogospodarske objekte, zlasti melioracije zemljišč. Melioracije so bile izvedene pri KZ Panonki na 1003 ha zemljišč ter agromelioracije na 1.193 ha. Zaradi zamud pri projektni dokumentaciji ni bilo izvedeno namakanje 170 ha zemljišč v Fokovcih, Hodošu in Domajincih. Komasirano je bilo 1.343 ha zemljišč. KG Rakičan je melioriral 169 ha zemljišč, zaradi nedodelane projektne dokumentacije se tudi tu namakanje zemljišč na površini 181 ha prenaša v letošnje leto. Med negospodarskimi naložbami so bile pomembnejše dokončanje izgradnje kirurškega bloka, gradnja večnamenske dvorane pri OŠ E. Kardelj in gradnja centra za poskuse v rastlinski proizvodnji pri Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Največji del (70%) predračunske vrednosti vseh investicij v občini še vedno odpade na gradbena dela vendar primerjava s predhodnimi leti kaže, da organizacije namenjajo vedno več sredstev za opremo. Struktura investicij je še manj ugodna v gospodarstvu, kjer je namenjeno 79 % sredstev gradbenim objektom, zlasti zaradi velikih naložb v kmetijstvu, vodnem gospodarstvu ter izgradnje cest in komunalnih objektov. V industriji so OZD vložile 56 % sredstev v objekte. Pri izgradnji gospodarske infrastrukture je bilo v letu 1987 dana prednost izgradnji komunalnih objektov in naprav, vodooskrbi in modernizaciji cest. Dokončan je bil glavni povezovalni vodovodni cevovod od črpališča v Krogu do črpališča v Črnskih mejah, pričelo se je z gradnjo vodovodnega črpališča v Krogu ter opravljena raziskovalna dela za vodooskrbo občine. Samoupravna komunalna skupnost je sofinancirala vodovodno omrežje za naselje Pušča, vodovodno zajetje za naselje Romov v Vadarcih ter kanalizacijo in vodovod v mestu M. Sobota. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zamuja gradnja cevovoda na relaciji Črnske meje—Cankova, k izgradnji cevovoda Moravci — Bogojina pa se zaenkrat ne bo pristopilo, zaradi ugodnih rezultatov opravljenih raziskav na poskusnem vodnjaku v Bogojini, ki bo imel prioriteto. Sprejeti program modernizacije lokalnih cest je bil skoraj v celoti realiziran, razen gradnje mostov preko Ledave v Gančanih in v Krogu zaradi nepravočasno pripravljene tehnične dokumentacije. Preko Ledave v Juriju je bil zgrajeni novi most. Priprave za gradnjo mostu v Martjancih so v zaključni fazi, gradnja pa se bo pričela letos spomladi. Mladinske delovne brigade so v letu 1987 sodelovale pri urejanju cest na odsekih Petanjci—M. Sobota, Šalamenci, Pečarovci—Moščanci, Fikšinci—Ger-linci, Mačkovci—Otovci, Mačkovci—Prosečka vas in Kuštanovci—Moščanci. Območna vodna skupnost je izvajala dodatna dela na regulaciji Ledave I. in II. faze območja Pertoča—Jurij. Načrtovana izgradnja 157 stanovanj v letu 1987 ni bila v celoti realizirana. Pričeta je bila gradnja 28 stanovanj v stanovanjskem kompleksu ob Razlagovi ulici in I. faza poslovno stanovanjskega objekta ob Kocljevi ulici z 24 stanovanji. V G. Petrovcih je bil zgrajen 9 stanovanjski blok. V mestu M. Sobota so sanirali ravne strehe na obstoječih stanovanjskih objektih in z nadzidavo pridobili 6 stanovanj. Zaradi pomanjkanja sredstev soinvestitorjev in zamud pri urejanju stavbnih zemljišč se ni pristopilo k gradnji na Lendavski — sever — jug ter gradnji stanovanjskih blokov na podeželju. V lanskem letu seje tudi pristopilo k poskusnemu ogrevanju stanovanj z geotermalno energijo na Vrtni ulici v M. Soboti. DO za PTT promet je povečala kapaciteto vozelne avtomatske telefonske centrale v Mačkovcih, nabavila VF prenosni sistem na relaciji M. Sobota — Bogojina ter sodelovala pri širitvi krajevnega telefonskega omrežja. Elektro je dokončal gradnjo 10 transformatorskih postaj. Panonija, Blisk in Mura so v letu 1987 investirale v interni razvod plina ter se s tem prilagodili za koriščenje že zgrajenega plinovodnega omrežja. Na področju samostojnega osebnega dela je vidna stagnacija razvoja. To dokazuje tudi podatek o številu obratovalnic v zadnjih dveh letih: Število obratovalnic 31. 12. 1986 31. 12. 1987 razlika Ind. proizv, štor, dejavnost 456 441 - 15 96,7 gostinska dejavnost 121 127 6 105.0 avtoprevozniška dejavnost 135 139 4 103.0 redna obrtna dejavnost 712 707 - 5 99,3 Število obrtnih obratovalnic je v letu 1987 upadlo za skoraj I %, v tem število proizvodnih in storitvenih obratovalnic za 3,3 %. Še vedno narašča število avtoprevoznikov (za 3 %) in gostinskih obratovalnic (za 5 %). Obrtnozdruženje je pripravilo delovno gradivo za izdelavo programa nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva s konkretnimi nalogami in nosilci. V programu je obdelana samo zasebna obrt zato bi bilo potrebno vanj vključiti tudi združeno delo. V začetku leta sta začela veljati nov odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini M. Sobota in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine M. Sobota. V novih predpisih je dan velik poudarek predvsem inovacijam v obrti, deficitarnim dejavnostim in dejavnostim, ki izdelujejo izdelke za izvoz. Nosilci t«h obrtnih dejavnosti lahko dobijo kredite za investiranje v dejavnost pod ugodnejšimi kreditnimi pogoji, pri davku pa so jim priznane določene olajšave. Za skladiščno-obrtno cono ob Markišavski cesti v M. Soboti je sprejet zazidalni načrt in narejeni projekti za izgradnjo infrastrukture. Obrtno združenje je nabavilo računalniško opremo za delovanje poslovno-informacijskega centra drobnega gospodarstva, kjer bodo zbrane informacije o ponudbah in povpraševanju, zlasti proizvodni programi, ki jih bodo OZD opuščale in se bodo ponudili drobnemu gospodarstvu. Oživljanju domače obrti se posveča stalna skrb. V občini imamo registriranih deset oseb, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo (lončarji, izdelava lesenih spominkov, poslikava predmetov, vezenje in kvačkanje prtičkov ipd.), veliko pa je še občanov, ki se z domačo obrtjo ukvarjajo, pa dejavnosti niso prijavili. V letu 1987 se je po posebni prispevni stopnji 0,40% od BOD iz dohodka OZD gospodarstva zbralo 204.655.704 din za financiranje dopolnilnih programov krajevnih skupnosti. Za razvoj manj razvitih KS je bilo razporejeno 40 % zbranih sredstev. Pretežni del sredstev je bil namenjen za vzdrževanje vaških cest, sofinanciranje modernizacije občinskih cest in izboljšanje vodooskrbe. Pri skrbi za varstvo okolja so bili doseženi določeni premiki. Mesna industrija je s sanacijo kafilerije nekoliko ublažila negativne vplive predelave na okolje. KG Rakičan si prizadeva najti trajnejšo in učinkovitejšo rešitev. V ta namen so naročili idejni projekt za uvedbo tehnološkega procesa čiščenja gnojevke. Krajinske zasnove s prikazom vplivov elektrarn na prostor niso bile izdelane, ker elektrogospodarstvo še ni predložili ustrezne primerjalne študije izgradnje elektrarn. Zaradi pomanjkanja sredstev v elektrogospodarstvu Slovenije se z aktivnostmi za izgradnjo elektrarn na reki Muri zamuja. 2. SKUPNA PORABA a) SIS družbenih dejavnosti Skupni prihodki SIS družbenih dejavnosti za leto 1987 so znašali 24.599 milijonov din, kar je za 134,9 % več kot leta 1986. Od tega je bilo po prispevni stopnji združeno 80,3 % vseh sredstev, iz solidarnosti 16 % in iz drugih virov 3,7 % vseh sredstev. V strukturi prihodkov so se glede na leto 1986 zmanjšala sredstva združevana po prispevni stopnji (v okviru teh tudi sredstva namenjena za dejavnost občine) ter sredstva iz drugih virov, medtem ko so se sredstva iz solidarnosti povečala. Gibanje in struktura prihodkov je razvidna iz naslednje tabele: — v 000 din Indeks Struktura PRIHODKI 1987' 87/86 87 ' 87 1. združeno po prisp. stop. 19.761.123 230 82,1 ' 80,3 •s- za dejav. občine 17.615.602 226 90.8 89,1 — za skup. — vzaj. prog. SR Sl. 453.773 267 6,3 7.4 — za solid. SRS 448.699 306 1,7 2,3 — za investicije 243.049 233 1,2 1.2 2. iz solidarnosti 3.936.818 280 13,4 16.0 3. iz drugih virov 901.689 193 4,5 3.7 SKUPAJ: 24.599.630 235 100 100 Skupni odhodki so bili realizirani v višini 25.045 milijonov din in so za 445.124 tisoč din višji od skupnih prihodkov. Izvajalskim organizacijam so bile v svobodni menjavi priznane rasti kalkulativnih elementov v okviru dovoljenega priliva sredstev v skupnostih, porabljena sredstva pa so višja predvsem zaradi uskladitve osebnih dohodkov z gospodarstvom (na podlagi nove analize), širitve pravic na področju socialne varnosti ter novih zaposlitev. Iz tabele o gibanju in strukturi odhodkov SIS družbenih dejavnosti je razvidno, da so skupni odhodki porasli za 143 %, v okviru teh pa je prisotna višja rast odhodkov za skupni vzajemni program ter za solidarnost. — v 000 din Indeks Struktura ODHODKI 1987 87/86 86 87 1. Dejavnost 24.801.705 243 99,0 99,0 — osnovna dej. 22.899.233 241 93,2 92.3 e- skupni — vzaj. progr. 1.453.773 267 5,3 5,9 — solidarnost 448.699 306 1,4 1,8 2. Investicije 243.049 233 1,0 1,0 SKUPAJ: 25.044.754 243 100,0 100,0 Prihodki in odhodki po posameznih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti so bili naslednji: v 000 din PRIHODKI ODHODKI 1987 Indeks 87/86 1987 Indeks 87/86 1. Skupno otr. varstvo 3.973.803 262 3.937.877 258 2. Izobraž. skupnost 6.096.919 235 6.043.941 229 3. Kulturna skupnost 440.253 193 439.817 215 4. Telesnokult. skupn. 203.156 199 201.635 212 5. Skupn. social, skrb. 1.122.692 239 1.120.827 243 6. Zdrav, skupnost 12.287.546 229 12.850.729 246 7. Skupn. za zaposl. 398.013 251 384.624 274 8. Raziskov. skupn. 77.248 308 65.304 305 SKUPAJ: 24.599.630 235 25.044.754 243 Na višino in rast odhodkov je po posameznih interesnih skupnostih vplivalo: - v skupnosti otroškega varstva višja izplačila denarnih nadomestil za čas porodniškega dopusta ter večje število upravičencev in tekoča valorizacija otroškega dodatka; 4 - DELEGATSKI VESTNIK — v občinski izobraževalni skupnosti je bilo potrebno za uskladitev osebnih dohodkov po novi analizi zagotoviti 147.676.000 din dodatnih sredstev, porasla pa so tudi sredstva za štipendije za 281 %; — v občinski skupnosti socialnega skrbstva večje število otrok v vzgojnih zavodih in zavodih za usposabljanje, večje število oskrbovancev v domovih ter višje cene v vseh teh ustanovah izven naše regije; — v občinski zdravstveni skupnosti je na 564.183.331 din nekritih odhodkov vplival zlasti porast stroškov za zdravstveno varstvo izven naše regije (višje so za 183,1 %), porast števila zaposlenih (za 31 novih zaposlitev 214.033.000 din) ter zagotovitev 105.975.000 din sredstev za uskladitev osebnih dohodkov z gospodarstvom; — v skupnosti za zaposlovanje se je močno povečalo število upravičencev do denarnih nadomestil in pomoči, porasli pa so tudi odhodki za usposablanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Z resolucijo so bile za leto 1987 opredeljene določene naloge po posameznih področjih družbenih dejavnosti. V informacijah o realizaciji programov samoupravnih interesnih skupnosti, ki so jih pripravili v strokovnih službah je razviden podroben pregled realizacije programov. Iz poročil SIS izhaja, da so resolucijske naloge po posameznih področjih družbenih dejavnosti različno uresničene. V zdravstvu je bila večina investicijskih sredstev in aktivnosti usmerjena v dograditev kirurškega bloka, del sredstev pa je bil namenjen tudi razširitvi in posodobitvi osnovne zdravstvene dejavnosti. V zdravstvu je bilo na novo zaposlenih 80 delavcev, od tega 19 v Zdravstvenem domu, kar delno prispeva k razreševanju problema deficita zdravstvenega osebja v osnovnem zdravstvu. V globalu se nivo zdravstvenih storitev v letu 1987 ni znižal in kljub zaostrenim razmeram pri financiranju programov ni prišlo do omejevanja pravic uporabnikov zdravstvenih storitev. V osnovnem šolstvu je bila dana prioriteta izvajanju zagotovljenega programa. Fakultativni pouk se izvaja v polovici vseh šol. Z določenimi manjšimi investicijami so bili posodobljeni učni prostori in nabavljena nova učna oprema, kar vpliva na izboljšanje kvalitete izvajanja učno-vzgojnega programa v osnovnem šolstvu. Na področju srednjega- usmerjenega izobraževanja so si v vseh sredinah prizadevali za ohranitev dosedanjega obsega vzgojnoizobraževalnih programov na V. zahtevnostni stopnji. V otroškem varstvu je bila namenjena posebna pozornost uresničevanju nalog varstva matere in novorojenca. Program priprave otrok na šolo je obiskovalo 1043 otrok od tega 598 otrok v okviru dnevnega varstva in 445 otrok s skrajšano obliko priprave na šolo v obsegu 350 ur. Zaradi pomanjkanja kadra v Centru za socialno delo naloge glede razvoja preventivnih oblik dela in dajanju prioritete svetovalnemu delu na področju socialnega skrbstva niso realizirane. Prostovoljno delo na terenu obstaja, vendar ne v organizirani obliki, pa tudi sbsedska pomoč ni zaživela. V letu 1987 niso rešene prostorske težave delavnic pod posebnimi pogoji. H gradnji III. faze doma oskrbovancev v Rakičanu se ni pristopilo, ker je bila po sklepu republiške skupnosti investicija prenesena v občino Lendava. V kulturni skupnosti so si kljub omejenim materialnim možnostim prizadevali slediti resolucijskim usmeritvam. Prioritete kvalitetnim programom ni bilo možno izvajati, saj so morali v prvi vrsti pokrivati svobodno menjavo dela. Preureditev osnovne šole v Motvarjevcih za potrebe KUD je v teku. Ugotovljeno je bilo, da zaradi šibke nosilnosti stropov v soboškem gradu ni možna preselitev študijskega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice v te prostore. Na telesnokulturnem področju so bile vse aktivno-*: ' zadovoljivem obsegu. Uspešno so bile realizirane številne športnorekreaci oblike, dobro potekajo akcije športnih značk, uvedene pa so tudi nove oblike organiziranosti in združevanja ter športno-rekreativne akcije. Raziskovalna skupnost je dajala prednost pri sofinanciranju raziskovalnih nalog, ki bi naj prispevale k iskanju novih proizvodnih programov, energije in varstva okolja. Kljub skupnim prizadevanjem občinske skupnosti, Medobčinske gospodarske zbornice in Občinskega sindikalnega sveta, vzpodbujanje množične inventivne dejavnosti tudi v letu 1987 ni dalo pozitivnih rezultatov. Poleg sofinanciranja raziskovalnega dela mladih je raziskovalna skupnost z raznimi oblikami uspešno vzpodbujala delo krožkov v osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja. Zaposlovanju in kadrovski politiki je bil v resoluciji dan poseben poudarek. Zaradi slabših gospodarskih razmer in manjše investicijske aktivnosti OZD so bile tudi možnosti zaposlovanja v letu 1987 omejene, kar je vplivalo na porast števila iskalcev zaposlitve. Na skupnosti za zaposlovanje je bilo ob koncu leta prijavljeno 1480 iskalcev, od tega je bilo na novo evidentiranih 1374 iskalcev. Zaposlitev je dobilo 234 pripravnikov, še vedno pa 137 pripravnikov pretežno s končano V. zahtevnostno stopnjo čaka na zaposlitev. Zaposlovanje invalidnih oseb je omejeno s prostorskimi pogoji. Organizacije združenega dela iz občine so v šolskem letu 1987/88 razpisale 336 kadrovskih štipendij in jih zaradi premajhnega zanimanja zlasti za šolanje na IV. in VII. zahtevnostni stopnji izobraževanja, podelile samo 220 oz. za 10 % več kot leto poprej. V lanskem letu je bilo na novo podeljeno skupno 1363 štipendij. Razmerje med štipendijami iz združenih sredstev in kadrovskimi štipendijami je 72:28 in je glede na povprečje v SR Sloveniji zelo slabo. Kadrovski politiki dajemo v vseh sredinah še vedno premalo pozornosti. b. SIS MATERIALNE PROIZVODNJE V samoupravnih interesnih skupnostih s področja gospodarstva so v letu 1987 znašali skupni prihodki 10.485 milionov din oz. 118 % več kot leta 1986 ter bili za 1.204.897.000 din večji od obsega porabljenih sredstev. Višina in rast prihodkov ter odhodkov po posameznih skupnostih je razvidna iz naslednje tabele: . AAA ril« - v 000 din Prihodki 1987 Indeks 87 86 Odhodki 1987 Indeks 87 86 L Stanovanj, skupnost 2.393.688 236 1.824.510 193 2. Cestna skupnost 1.914.178 257 1.794.929 241 3, Komunalna skupnost 1.320.414 171 1.211.694 158 4. Skupn. za posp. kmet. 694.179 220 611.898 230 5. Kmet, zemlj. skupn. 134.183 336 91.558 353 6. Območna vodna skup. 3.651.094 208 3.387.989 210 7. SIS za PTT promet 100.458 187 77.015 136 8. Skupn. za varstvo pred požarom 257.507 228 257.214 229 9. SIS za gospodarstvo 19.206 322 13.203 269 SKUPAJ: 10.484.907 218 9.280.010 207 Vse skupnosti s področja materialne proizvodnje v občini so izkazovale nižje odhodke od prihodkov. Neporabliena sredstva pri stanovanjski skupnosti v višini 569.178.000 din so se uporabila za pričetek gradnje poslovno-stanovanj-skega kompleksa v Kocljevi ulici, 98.720.000 din sredstev pri Komunalni skupnosti za odplačilo najetega kredita za vodovod, ter 119.249.000 din sredstev pri Cestni skupnosti za nadaljevanje del v letu 1988. Pri vodni skupnosti bo del sredstev namenjen za poslovni sklad, 71.000.696 din pa za financiranje del po prenešenih pogodbenih obveznostih. Ostanek združenih sredstev pri SIS za PTT promet je bil porabljen za druge planirane objekte leta 1987 na območju ostalih pomurski občin. Kmetijska zemljiška skupnost bo 42.624.488 din ostanka sredstev v celoti prenesla v leto 1988 za financiranje agrokarte, prav tako bo ves ostanek pri skupnosti za pospeševanje kmetijstva v višini 82.281.000 din namenjen za funkcionalno dejavnost te skupnosti v letu 1988. 3. SPLOŠNA PORABA V občini seje na področju splošne porabe v letu 1987 steklo 2.917.110.000 din sredstev oz. za 148 % več kot v prehodnem letu. Porabljenih je bilo 2.866 milionov din sredstev, tako da znaša presežek splošne porabe v letu 1987 50.682.000 din. Tudi prihodki neomejevanih sredstev splošne porabe so rasli hitreje kot neomejevani odhodki. Skupni presežki sredstev proračuna za leto 1987 v višini 82.518.000 din se prenesejo v leto 1988. Iz posameznih virov je bil priliv sredstev naslednji: — v 000 din 1987 Indeks 87/86 1. Davki iz OD in na doh. 1.613.430 258 2. Prom, davek, davek na prem, in na doh. od pre- mož. 972.115 227 3. Davek na prih, od prem, in premo, pravic ter od prih, od drugih davkov 109.557 — 4. Takse 79.834 154 5. Prih, po poseb. predpisih 58.918 180 6. Sred. rep. prorač. za usklj. OD 83.257 — LIMITIRANA SREDSTVA 2.917.110 248 7. Nelimit. prihodki 284.964 263 8. Prenos presežka 86 8.717 44 9. Presežek poseb. računa 86 37 3 VSI PRIHODKI 3.210.828 246 Večina sredstev splošne porabe (83 %) je bila tudi v letu 1987 namenjena za delo upravnih organov, ostala pa za druge namene, kar je razvidno iz naslednje tabele odhodkov; — v 000 din 1987 Indeks 87/86 1. Sred, za delo upr. organov 1.669.522 258 2. Sred, za posebne namene 19.725 208 3. Negosp. investicije 6.934 177 4. Sred, za LO in DS 83.706 245 5. Sred, za interv. v gospod. 85 5 6. Sred, za delo skup, organov 717.508 247 7. Sred, za družb, dejav. 20.969 210 8. Sred, za spl. družb, potrebe - 312.621 210 9. Izločena sred, rezerv 35.139 258 10. Drugi odhodki 37 13 LIMITIRANI ODHODKI 2.866.248 247 11. Nelimitirani odhodki 25.3.308 232 12. Razporej. presež. 86 po ZR 86 8.717 48 13. Odhodki posebnega računa 37 — ODHODKI SKUPAJ 3.128.310 243 4. URESNIČEVANJE RESOLUCIJE Z resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1987 je načrtovana rast družbenega proizvoda 3,5 %, industrijske proizvodnje 3,5 %, kmetijske proizvodnje 3,5 %—4%, izvoza 6 %, zaposlovanja 2 % in produktivnosti dela 2 %. Sredstva za zadovoljevanje skup-nih potreb naj bi naraščala do rasti dohodka v gospodarstvu v občini, za zadovoljevanje splošnih potreb pa največ po enakih stopnjah kot v letu 1986. Po podatkih Zavoda SRS za statistiko so se v letu 1987 napram letu 1986 povečale cene na drobno za 130,6 %, v tem cehe industrijskih proizvodov za 126,4% ter kmetijskih proizvodov za 152,9%. Življenjski stroški so bili višji za 131,9 %. Na podlagi doseženih finančnih rezultatov in rasti cen v letu 1987 ocenjujemo, da resolucijsko načrtovana gibanja le delno uresničujemo. S povečanjem izvoza za 23 % resolucijsko rast močno presegamo. Industrijska proizvodnja je porasla za 1,9%, pa tudi v kmetijstvu načrtovana 3,5 — 4% rast ni bila realizirana. Zaostajanje je prisotno tudi pri planirani rasti uvoza, zaposlovanja in produktivnosti dela. Po oceni primerljivega dohodka, ki ga je po metodologiji Službe družbenega knjigovodstva izdelal komite za družbeno planiranje, se je družbeni proizvod povečal realno za 2 %. Sredstva za osebne dohodke se gibljejo v okviru dogovorjenih rasti medtem ko sredstva za skupno in splošno porabo presegajo rast primerljivega dohodka. Osebni dohodki so se realno znižali za okoli 3 %. Podroben pregled g izvajanju družbenih usmeritev pri razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bo podan naknadno, ker v trenutku priprave gradiva podatki še niso računalniško obdelani.