( 33 ZANESLJIVOST UGOTAVLJANJA KINEMATIČNIH PARAMETROV ODSKOKA SMUČARJEV SKAKALCEV NA TENZIOMETRIJSKI IN SPECIFIČNI MERILNI DESKI Bojan Jošt doktor kinezioloških znanosti, docent pri predmetu Smučanje Vojko Strojnik doktor kineziolških znanosli, asistent pri predmetu Antropološka kineziologija SKI JUMP PARAMETER$' MEASUREMENT RELIABILITY ONA TENSIOMETRIC FORCE PLATE AND SPECIFIC MEASUREMENT PLATE POVZETEK SUMMARY Vrhunski šport zahteva sprotno preverjanje neka- terih kazalcev uspešnosti športnikov, med katere v smučarskih skokih zanesljivo sodi tudi vertikalna hitrost odskoka. Velikost te fizikalno-motorične zna- čilnosti pa lahko izmerimo na dva načina. Prvi način na tenziometrijski plošči zahteva drago tehnologijo in je lahko samo laboratorijski, medtem ko merjenje na posebni merilni kinematični deski zahteva preprosto prenosno aparaturo, uporabno tudi na terenu. Namen te naloge je ugotoviti skladnost dobljenih rezultatov na obeh merilnih aparaturah, zanesljivost spremen- ljivk, strukturo sprememenljivk vertikalne hitrosti in njihovo medsebojno veljavnost. Top competitive spori demands simultaneous veri- fication of some indicators of successfulness of the competitors, to which vertical jump velocity surely belongs. This phycho-motor parameter can be mea- sured in two ways. Firstly, using a tensiometric force- plate, which requires expenslve technology and labo- ratory conditions; while the second, ona special mea- surement kinematic plank, needs only a simple po- rtable apparatus, usahle also In the field. The purpose of this study isto find the compatibility of the gathe- red data on bolh measurement instruments, reliabi- lity of the variables, structure of variables of vertical velocity and their cross-validity. t. UVOD, PREDMET IN PROBLEM Pri smučarskih skokih je vertikalna hitrost pri odskoku še kako pomemb- na. Njeno strukturo v fazi odskoka lah- ko ponazorimo z naslednjim linearnim prikazom: Vertikalno hitrost, izraženo pri ods- koku smučarjev skakalcev, lahko izra- čunamo po naslednjem obrazcu: t2 Vver = 1/m S F (t) dt, t 1 iz katerega lahko razberemo, daje ver- tikalna hitrost odvisna od mase siste- ma skakalnic in oprema ter od produ- ciranega impulza mišične sile. Ker pa skakalec pri vertikalnem odskoku pre- maguje vedno samo določeno kon- slanlno maso v strogo določeni smeri in po zapustitivi podlage s konstant- nim pospeškom, je mogoče na meha- nične učinke pri odskoku sklepati re- verzibilno ob predpostavki, da pozna- mo kinematične parametre - čas odri- va v oporni fazi odskoka in pa višino ODSKOK VERTIKALNA HITROST biomehanični dejavniki impulz sile reakcije tal sila čas masa sistema skakalec-smuči velikost sile zračnega upora in vzgona nevromotorični dejavniki hitrostna moč eksplozivna moč nevrofiziološki dejavniki regrutacija motoričnih enot število aktiviranih motoričnih enot sinhronizacija proženje živčnih impulzov maksimalna frekvenca čas doseganja potrebne vzdražnosti miotatični refleks mišični dejavniki elastičnost mišic struktura mišičnih vlaken prečni presek mišic elastična moč tonični in vezivno-tetivni refleksi elastične lastnosti mišic in tetiv sinergijski in antagonistični odnosi mišičnih skupin konstrukcija odskočišča · naklon odskočišča Linearni prikaz št. 1: Model uspešnosti v fazi odskoka z vidika vertikalne hitrosti (vir: 8 . Jošt; Proučevanje uspešnosti športnikov na podlagi ekspertnega sistema, Športna zveza Slovenije, Ljubljana, 1991.) 34 odskoka. V ta namen smo razvili po- sebno aparaturo, na kateri lahko izme- rimo omenjena parametra vertikalne hitrosti. (slika 1) Slika 1: Aparatura za merjenje kinema- tičnih parametrov odskoka Na zgoraj prikazani kinematični me- rilni deski lahko izmerimo čas in viši- no odskoka. Cas odskoka izmerimo od trenutka, ko skakalec na kinematič­ nem nivoju začenja gibanje, pa do tre- nutka, ko zapusti podlago po odskoku. Višino odskoka izmerimo po metodi, ki jo poznamo kot Abalakov test. Omenjene parametre in spremen- ljivke lahko tako pridobimo z različni­ mi postopki merjenja in izračunavanja. V kineziologiji se v bistvu pojavljata dva postopka, med katerima prvi bazi- ra na dinamičnih parametrih (tenzio- metrijska platforma) in drugi na kine- matičnih parametrih (kinematična deska). Medtem ko je za prvo potrebna zahtevna tehnologija, ki je največkrat zelo draga in odvisna od laboratorij- skih pogojev, je druga znatno cenejša in je tudi prenosljiva, kar je iz praktič­ nih razlogov zelo pomembno. Problem se pojavlja pri zanesljivosti in natanč­ nosti meritev, zato je osnovni predmet te raziskave ugotavljanje skladnosti iz- merjenih parametrov na kinematični deski v primerjavi s tistimi, ki smo jih izmerili na tenziometrijski platformi. Drugi problem paje v izenačevanju os- novnih pogojev merjenja, saj je način merjenja pri vsakem postopku nekoli- ko specifičen. Medtem ko pri tenzio- metrijski plošči dejansko ugotavljamo celotno gibanje, povzročeno v kate- remkoli sklepu zaradi povečanja sile reakcije tal, pa je na kinematični deski časovna komponenta gibanja odvisna od dejanskega časa gibanja le v kolen- skem in skočnem sklepu. Zanesljivost ugotavljanja kinematičnih parametrov odskoka smučarjev skakalcev na tenziometrijski in specifični merilni deski 2. CIWI RAZISKOVALNE NALOGE Osnovni cilj omenjene raziskave je bil ugotoviti skladnost rezu! tatov na tenziometrijski deski in rezultatov na posebni kinematični deski ob upošte- vanju specifičnih izhodišč in pogojev pri merjenju na posamezni deski. Kot sekundarni so bili opredeljeni naslednji cilji: - ugotoviti osnovne statistične zna- čilnosti spremenljivk - ugotoviti zanesljivost meritev na posamezni merilni deski - ugotoviti stabilnost struktur, ugo- tovljenih na kinematični in tenziomet- rijski deski - ugotoviti zanesljivost merilnega postopka na kinematični merilni deski glede na parametre, dobljene na ten- ziometrijski plošči 3. METODE DELA 3.1 Način pridobivanja podatkov Meritve smo opravili 20. 5. 1991 v biomehaničnem laboratoriju Fakultete za šport. Merjenci so se po predhod- nem ogrevanju pripravili za odskok in se nato po prostem zaporedju zvrstili ter opravi li najmanj tri veljavne odsko- ke iz njihovega specifičnega izhodišč­ nega položaja (skakalnega počepa). Gi- balno nalogo so merjenci izvajali skladno s predpisano tehniko, pri če­ mer smo rezultate odčitali istočasno iz obeh merilnih postaj, saj je bila kine- matična deska enostavno položena na tenziometrijsko ploščo, s čimer je bila zagotovljena enakost merilnih pogojev in značilnosti posamezne izvedbe gi- balne naloge. Merjenci so gibalno nalo- go izvedli zaporedoma z vmesnimi od- meri, ki so jim zagotavljali zadostno mero počitka in možnost regeneracije. 3.2 Vzorec spremenljivk V vzorec spremenljivk smo zajeli naslednje spremenljivke: MASA m - masa sistema skakalec in opre- ma VISODSll: VISODS12: VISODS13 h 1 - višina odskoka, izračunana na podlagi izmerjenih kinematičnih para- metrov na tenziometrijski plošči z ob- razcem (št. 2): hi = g t' / 8 (2) v m VISODS21: VISODS22: VISODS23 h2 - višina odskoka, izmerjena na ki- nematični deski Višino odskoka izmerimo po znani metodi, ki jo je razvil ruski znanstve- nik Aballack. HITRI: HITR2: HITR3 Vol - hitrost ob pričetku brezoporne faze odskoka izračunana na pod- lagi kinematičnih parametrov odskoka, izmerjenih na tenzio- metrijski deski po formuli št. 3: Vol = 2ghl (3) v m/s HITR21 : HITR22: HlTR23 Vo2 - h itrost ob pričetku brezoporne faze odskoka, izračunana na podlagi kinematičnih paramet- rov odskoka, izmerjenih na ki- nematični deski po formuli št. 4: Vo2 = 2gh2 (4) v m /s CASODS l l : CASODSl 2: CASODSl3 tl - čas oporne faze odskoka, izmer- jen na tenziometrijski plošči Pri tem načinu merjenja smo dejan- sko izmerili celotni čas gibanja skakal- ca od trenutka, ko je sila reakcije tal presegla mejo 0.3% povečanja telesne teže, in do trenutka, ko je skakalec za- pustil podlago. CASODS21 : CASODS22: CASODS23 t2 - čas odskoka, izmerjen na kine- matični deski Pri tem načinu merjenja ni bi l iz- merjen celotni čas gibanja, ampak samo tisti, ki je bil dosežen na osnovi gibanja v kolenskem in skočnem skle- pu. POSP!l : POSP12: POSP13 a{p)I - povprečni pospešek pri odsko- ku v oporni fazi odskoka, izra- čunan na podlagi kinematičnih parametrov odskoka, izmerje- nih na tenziometrijski deski po formuli št. 7: a(p)l = Vol / ti (7) v m/s2 POSP21: POSP22: POSP23 a(p)2 - povprečni pospešek pri odsko- ku v oporni fazi odskoka, izra- čunan na podlagi kinematičnih parametrov odskoka, izmerje- nih na kinematični deski po . formuli št. 8: a(p)2 = Vo2 / t2 (8) v m/s2 ( 3.3 Vzorec merjencev V vzorec merjencev smo zajeli naj- boljše slovenske skakalce in kombina- torce v sezoni 1991. Vseh merjencev je bilo 27. Pri omejitvi uvrščanja entitet v vzorec smo upoštevali še naslednje kri- terije: - njihova starost ni bila manjša od 15 let; - imeli so najmanj 6-letni tekmoval- ni staž; - bili so v procesu rednega trenira- nja; - bili so klinično zdravi, brez poškodb gibalnega aparata in morfoloških po- manjkljivosti; - izmerjeni so bili v skladu s predpi- sano metodologijo in tehnologijo mer- jenja. 3.4 Metode obdelave podatkov Podatki so bili obdelani na Inštitutu za kineziologijo Fš v Ljubljani, na ra- čunalniku Univerzitetnega računalniš­ kega centra Univerze v Ljubljani. Upo- rabljen je bil statistični paket SPSS. V skladu z raziskovalnim projektom je obdelava potekala v več fazah. V prvi fazi so bili za vse spremenljiv- ke izračunani osnovni statistični para- metri. V drugi fazi je bila izračunana zanes- ljivost spremenljivk. V treji fazi je bila izračunana matrika interkorelacij spremenljivk na mani- festni ravni. V četrti fazi pa smo izračunali mat- riko kroskorelacij med spremenljivka- mi, dobljenimi na tenziometrijski, in spremenljivkami, dobljenimi na kine- matični deski. Pri tem je izračunana le korelacija enako definiranih spremen- ljivk, izmerjenih pri istem skoku. 4. REZULTATI IN INTERPRETACIJA 4.1 Osnovne statistične značilnosti uporabljenih spremenljivk Rezultate osnovne statistike prika- zujemo v spodnji tabeli št. l za vsako ponovitev posebej. Spremenljivke višine odskoka, iz- merjene na kinematični deski, so z ozi- rom na povprečne vrednosti variirale v zelo ozkem razponu in so bile v po- vprečju tudi za približno 8% višje od KinS 1, 1992 35 ~ Tabela 1: Osnovne statistične značilnosti parametrov vertikalne hitrost i (prika- zane so šifre spremenljivk, število merjencev, povprečne vrednosti in standardne deviacije PRVI SKOK ŠIFRA N VISODS21 27 CASODS21 27 VISODSII 27 CASODSII 27 HITRI! 27 HITR21 27 POSPII 27 POSP21 27 DRUGI SKOK ŠIFRA N VISODS22 27 CASODS22 27 VOSPDSl2 27 CASODSl2 27 HITR12 27 HITR22 27 POSPl2 27 POSP22 27 TRETJI SKOK ŠIFRA N VISODS23 27 CASODS23 27 VISODS13 27 CASODS13 27 HITRIJ 27 HITR23 27 POSPIJ 27 POSP 23 27 spremenljivk vertikalne hitrosti, iz- merjenih na tenziometrijski plošči. Po- vsem obratne rezultate pa smo ugoto- vili pri spremenljivkah časa odskoka. Časi odskoka na tenziometrijski deski so v povprečju za 0.06 sekunde daljši od tistih, ki smo jih izmerili na kine- matični deski. Razlika je bila pričako­ vana, saj smo na kinematični deski merili le čas gibanja v kolenskem in skočnem sklepu, medtem ko smo na tenziometrijski plošči merili čas giba- nja vseh telesnih segmentov. Takšna različnost v času in višini odskoka paje značilno vplivala tudi na spremenljiv- ke pospeška pri odskoku, saj smo v po- vprečju ugotovili mnogo večje pospeš- ke na kinematični kot pa na tenziomet- rijski deski. Razlike v izračunanih pa- rametrih znašajo približno 20%. Na os- novi dobljenih rezultatov lahko sprej - memo domnevo o relativno nizki skladnosti dobljenih rezultatov na MEAN STA.DEV. ENOTA 52.6 5.4 cm 0.315 0.027 s 46.9 4.9 cm 0.381 0.024 s 3.034 0.158 m/s 3.240 0.168 m/s 7.985 0.759 m/ s2 10.360 1.224 m/s2 MEAN STA. DEV. ENOTA 52.7 5.7 cm 0.318 0.029 s 47.8 4.8 cm 0.383 0.030 s 3.065 0.155 m/ s 3.275 0.178 m/s 8.053 0.819 m/s2 10.377 1.178 m/s2 MEAN STA. DEV. ENOTA 53.5 5.36 cm 0.320 0.036 s 48.8 4.4 cm 0.382 0.026 s 3.078 0.148 m f s 3.268 0.163 mfs 8.053 0.755 m/s2 10.348 1.332 m/s2 obeh merilnih aparaturah (seveda z vi- dika velikosti izmerjenih in izračuna­ nih parametrov), pogojenih z različni­ mi načini merjenja. 4.2 Zanesljivost spremenljivk, doblje- nih na isti aparaturi Zanesljivost spremenljivk na posa- mezni merilni aparaturi nam preprosto pove, kakšno napako delamo, če upoš- tevamo samo en rezultat meritev ozi- roma kakšnaje kvaliteta merilnega in- strumenta. Zanesljivost, izražena s ko- ličnikom ALPHA, naj bi bila večja ali pa vsaj enaka 0.875, da lahko sprejme- mo hipotezo o zadostni zanesljivosti merskega instrumenta. Najnižja do- pustna meja za praktično uporabo je 0.7. V spodnji tabeli št. 2 prikazujemo rezultate analize zanesljivosti spre- menlj ivk na posameznih merilnih apa- raturah. 36 Zanesljivost ugotavljanja kinematičnih parametrov odskoka smučarjev skakalcev na tenziometrijski in specifični merilni deski Tabela 2: Prikaz strukture parametrov zanesljivosti (v prvi koloni so prikazane šifre spremenljivk, sledijo aritmetične sredine itemov, povprečne interkorelacije med itemi, kvadrati multiple korelacije in koeficienti zanesljivosti ALPHA - Crombachov koeficient) aritmetična povprečna multipla koeficient sredina ko relacija korelacija zanesljivosti VISODS21 .81 VISODS21 53.32 .90 .88 .96 VISODS21 .91 VISODSIJ .91 VISODS12 47.87 .87 .91 .95 VJSODS13 .72 CASODS21 .82 CASODS21 0.318 .86 .92 .94 CASODS21 .84 CASODSll .91 CASODS12 0.382 .92 .92 .97 CASODSl3 .83 HITRI! .90 HITR1 2 3059 .93 .92 98 HITRl 3 .88 POSPl 1 .94 POSPl 2 8.045 .94 .94 .98 POSPl3 88 Tabela 3: Prikaz strukture parametrov zanesljivosti (v prvi koloni so prikazane šifre spremenljivk, sledijo aritmetične sredine itemov, povprečne interkorelacije med itemi, kvadrati mult iple korelacije in koeficienti zaneslj ivosti ALPHA - Crombachov koeficient) aritmetična sredina VISODSI 1 46.92 VISODS21 52.62 VISODS12 47.85 VISODS22 53.77 VJSODSI3 48.85 VISODS23 53.55 CASODSII 0.381 CASODS21 0.315 CASODSl2 0.383 CASODS22 0.318 CASODSl3 0.382 CASODS23 0.320 POSPII 7.98 POSP21 10.36 POSPl2 8.05 POSP22 10.37 POSP13 8.09 POSP23 10.34 Vsi koeficienti zanesljivosti močno presegajo mejo 0.875, ki jo sprejema- mo kot hipotezo o zadostni stopnji za- nesljivosti merskega instrumenta ozi- roma spremenljivke in s tem potrjujejo hipotezo o visoki stopnji zanesljivosti obeh merskih instrumentov oziroma njunih spremenljivk. Obe merilni apa- raturi imata pri izhodnih parametrih višina odskoka in čas odskoka podob- povprečna multipla koeficient korelacija korelacija zanesljivosti .71 .51 .83 .78 .61 .87 .68 .4 7 .81 .77 .60 .87 .85 .73 .92 .85 .73 .92 .87 .77 .93 .87 .77 .93 .85 .73 .92 no zanesljivost, zato lahko ugotovimo, da sta za praktično uporabo povsem za- nesljivi. 4.3 Zanesljivost spremenljivk istega predme-a merjenja na različnih apa• raturah Z rezultati analize zanesljivosti istih parametrov na različnih aparaturah že- limo dobiti odgovor na vprašanje: »Ali lahko uporabljamo ene ali druge rezul- tate in pri tem ne napravimo značilne napake?« Podobno kot v prejšnjem podpoglavju tudi tukaj prikazujemo rezultate v posebni tabeli št. 3. Zanesljivost med istimi spremen- lj ivkami, izmerjenimi oziroma izraču­ nanimi na različnih aparaturah pri is- tem odskoku, je pri spremenljivkah vertikalne hitrosti na meji ali pa rahlo pod mejo še zanesljivega rezultata. Pri spremenljivkah časa odskoka je stanje že boljše in presega postavljeno mejo. Pri izračunanih spremenljivkah po- speška pri odskoku paje zanesljivost že zelo visoka in daje najboljšo oceno de- janskega rezultata. Za potrebe praktič­ ne uporabe lahko ugotovimo, da sta obe merilni aparaturi ustrezni in dajeta trenerju relativno objektivno sliko pa- rametrov pri odskoku, pri čemer pa mora trener upoštevati konstantne raz- like v povprečni vrednosti spremen- ljivk. 4.4 Stabilnost strukture spremen- ljivk, definiranih znotraj posamezne merilne aparature Pod stabilnostjo razumemo nespre- menljivost strukture v vzorec zajetih spremenljivk pri posameznih ponovit- vah odskoka na isti merilni aparaturi. V tabeli št. 4 so prikazani rezultati, do- bljeni po obdelavi podatkov s tenzio- metrijske plošče. Vpogled v tabelo nam potrjuje do- mnevo o zadostni stabilnosti osnovne konfiguracije strukture zajetih spre- menljivk. Višina odskoka je bila po pričakovanju najbolj povezana z verti- kalno hitrostjo odskoka, saj je le njena nelinearna matematična transformaci- ja. Prav tako je bila povezana tudi s po- speškom s približno enako značilnost­ jo. Telesna masa pa ni bila statistično značilno povezana z višino odskoka. Cas odskoka je bil značilno povezan le s pospeškom, ki je bil še najbolj po- vezan s hitrostjo in višino odskoka. V tabeli 5 prikazujemo stabil- nost konfiguracije struktur spremen- ljivk, dobljenih na kinematični deski. Stabilnost konfiguracije spremen- ljivk na kinematični deski je visoka in podobna tisti na tenziometrijski deski, tako da velja enaka razlaga relacij, kot smo jo navedli pri prejšnji interpretaci- ji. ( KinS 1, 1992 Tabela 4: Prikaz interkorelacijskih matrik od prvega do tretjega odskoka, defini- ranih na spremenljivkah, dobljenih na tenziometrijski dt,ski VISODSI 1 CASODSII HITR I POSPI MASA VISODSI 1 1.00 -28 .99 .73 .18 CASODSll 1.00 - .27 - .85 .24 HlTRl 1.00 .73 .18 POSPI 1.00 - .05 MASA 1.00 VISODSJ2 CASODSl2 HJTR2 POSP2 MASA VISODSl2 1.00 - .15 .99 .63 19 CASODSl2 1.00 - .21 - .87 .24 HITR2 1.00 .64 .18 POSP2 1.00 - .08 MASA 1.00 VISODSJJ CASODSIJ HITRJ POSPJ MASA VISODS13 1.00 - .16 .89 .58 .28 CASODSl3 1.00 - .23 - .86 .16 HITR3 1.00 .68 .29 POSP3 1.00 .04 MASA 1.00 Tabela 5: Prikaz interkorelacijskih matrik od prvega do t retjega odskoka, defini- ranih na spremenljivkah, dobljenih na kinematični deski VISODS21 CASODS21 V ISODS21 1.00 - .44 CASODS21 1.00 HITR2l POSP21 MASA VISODS22 CASODS22 VISODS22 1.00 -.17 CASODS22 1.00 H1TR22 POSP22 MASA VJSODS23 CASODS23 VISODS23 1.00 - .19 CASODS23 1.00 HITR23 POSP23 MASA 6. LlTERA TURA l. Aksnazij A. A., L. Rucko: Trenažer d lja issledovania vremenych i silovych pa- rametrov ottalkivanija lyžnikov prygunov. - Teor. Prakt. fi z. Kult. (1967) 11 , 30---33. 2. Baumann W.: The take - off in ski- jumping and its influence on the jumping lenglh (Abstract). In: Biomechanics VI-B, Baltimore: University Park Press 1978, 85. ZAKLJUČEK HITR21 POSP21 MASA .99 .75 .18 - .44 -.92 . 07 1.00 .75 .16 1.00 .03 1.00 HITR22 POSP22 MASA, .99 ,58 .17 -. 17 -.89 .05 1.00 .59 .16 1.00 .03 1.00 HITR23 POSl'23 MASA .99 .56 .17 -.19 - .91 .07 1.00 .56 .17 1.00 .02 1.00 3. Grozin , E.A.: Potencialnye vozmož- nosti techničeskogo soveršenstvovan ija v pryžkach na lyžach s tramplina. - Teor. Prakt. fiz. Kult. (1970) 4, 56-62. 4. Hausmann, P. : Windkanalmessungen an Skispringern (Herbst 1971). F0.1111, E menn, 1971. 5. Hochmuth, G.: Ober die Absprung- technik bein Skisspringen . Theorie u nd Praxis der Korperkultur (1956) 1, 71. CONCLUSION 37 6. Hochmuth, G.: Untersuchungen ilber de n Eintluss der Absprungbewegung auf d ie Sprungweite bein Skispringen - Wis- senschaflliche Zeitschrift DHK, 1959. 7. Jošt, B.: lnterrelation between some morphological, locomotor and other objec- tive factors of successfulness o f ski - jum- pers participantsof lntersport tou r 1983/84. Izdano v samozaložbi, Kranj, 1984. 8. Jošt. B., F . Vaverka: Osnove biomeha- nike smučarskih skokov. - Fakulteta za te- lesno kulturo, Ljubljana 1988. 9. Jošt, B.: Nekatere modelne značilnosti smučarjev skakalcev. - Fakulteta ta telesno kulturo, Ljubljana, 1989. 10, Karas, V., P. Sušanka, S. Otahal: Za- klady biomechaniky te lesnych cvičeni. - Prah a: Univerzita Karlova 1987. 11. Komi, P., M . Pulli: Biomechanik des Skisprings. - Jyvaskyla, 1975. 12. Kuznecov, V. A.,J. Kodincev: Dina- mičeskie charakteristiky variantov ottalki- vanija v pryžkach na lyžach. - Teor. Prakt. fiz. Kult., 1970, 3, 11-14. 13. Novosad, J ., F. Vaverka: Testova ba- tcrie pro laboratorni zjištovani predpokladu k rychlostne silovym poh ibovym. - Acta Universitatis Palackianae Olomucensis, IV., 1973, 73-127 . 14. Salinger J. : Zarizeni pro mereni verti- kalni složky odrazove sily lyžaru skokanu v prirozenych podminkach. Dilči zprava uko- li VIII-S- 13/3- 3. Olomouc 1979, 63s. 15. Schlank, P. : Zavislost dižky skoku na lyžiach na vertikalnej zlož.ke odrazu skoka- na bez lyži . Diplomova pracc, FTVŠ UK Bratislava, 1982. 16. Sobotka, R. , J . Kastner: Registrierung des Kraftimpulses irn Skispringen. In: F ETZ, F.: Biomechanik des Skilaufs, In - nsbruck 1977, 90-97. 17. Šturm, J.: Zanesljivost motoričnih testov: Ljubljana VŠTK, 1987. 18. Vaverka F.: Biomechanicka analyza skoku na lyžich (Analyza odrazu lyžare sko- kana). Kandidatska disertacni prace. - Pra- ha, 1979, 221 s. 19. VaverkaF. , SalingerJ., J . Novosad: K problematice testovani vertikalnich skoku. - Teor. Praxe tel. Vych. 27, (1979) 12, 732- 739 . 20. Vaverka F., Salinger J. J . Novosad: Mereni finalni charakterist icky vertikalno skoku pomoci siloveho impulzu a doby be- zoporove faze skoku. - Teor. Praxe te l. Vych. 28 (1980) 1, 46-54. 21. Vaverka F.: Biomechanika skoku na yžich . Olomouc 1987. Za potrebe ugotavljanja značilnosti odskoka smu- čarjev skakalcev ,. laboratorijskih pogojih smo izde- lali preprosto merilno aparaturo - tako imenovano kinematično desko, s katero lahko izmerimo višino in For field measurement of certain jump characteris- tics of ski-jumpers a simple measurement apparatus was constructed - a so called kinematic plank, with which the jump height and duratlon can be measured. 38 Zanesljivost ugotavljanja kinematičnih parametrov odskoka smučarjev skakalcev na tenziometrijski in specifični merilni deski čas odskoka. Njene karakteristike smo v tej raziskave preverili na vzorcu 27 smučarjev skakalcev, i:lanov slovenskih reprezentanc, poleg tega pa smo prouče­ vali tudi značilnosti odskoka v tako imenovanih labo- ratorijskih pogojih. Skakalci so izvedli po tri odsko- ke. Njihove rezultate smo hkrati odčitali na dveh me- rilnih aparaturah. Prva bazira na tenziometrijski platformi, druga pa je preprostejša in bazira na kine- matičnih parametrih višine in časa odskoka. Rezultati so pokazali, da se statistične značilnosti v izmerjenih dimenzijah znatno razlikujejo po veli- kosti. Razlike so predvsem pogojene z različno naravo merjenja in z različnimi izhodiščnimi položaji pri merjenju. Zanesljivost spremenljivk na posamezni aparaturi je bila zelo visoka in dopušča tako znan- stveno kot tudi povsem praktično uporabnost. Tudi zanesljivost spremenljivk istega predmeta na različ­ nih aparaturah je bila zadovoljiva, kar pomeni, da za praktično uporabo lahko izkoristimo obe aparaturi, saj dajeta podobne rezultate. V zadnjem poglavju interpretacije rezultatov smo ugotovili dokaj podobno konfiguracijo strukture spremenljivk ne glede na vrsto merilne aparature, s katero smo zajemali osnovne podatke o višini in času odskoka. Višina odskoka je bila po pričakovanju naj- bolj povezana z vertikalno hitrostjo odskoka, saj je le njena nelinearna matematična transformacija. Prav tako je bila statistično pomembno povezana tudi s po- speškom. Telesna masa pa ni bila statistično poveza- na z višino odskoka. Čas odskoka je bil značilno povezan le s pospeš- kom, ki je bil še najbolj povezan s hitrostjo in višino odskoka. Raziskava je tako potrdila upravičenost uporabe kinematične merilne deske pri ugotavljanju kinema- tičnih značilnosti odskoka, saj jo odlikuje visoka za- nesljivost v kineziometričnem smislu in hkrati omo- goča identifikacijo relativno stabilne konfiguracije strukture kinematičnega prostora odskoka pri smu- čarjih skakalcih. S tem imajo trenerji možnost spremljati značilnosti odskoka tudi na terenu, saj je merilna aparatura prenosna, ne zavzema veliko pro- stora rn ne zahteva visokega tehnološkega predzna- nja. Na tak način bo možno spremljati in usmerjati postopke treniranja v skladu z aktualno sliko kine- matičnega prostora odskoka smučarja skakalca. Mnogokrat se trenerji sploh ne zavedajo pomembnos- ti usmerjenega razvoja posameznih komponent verti- kalne hitrosti, ki igra v modelu uspešnosti smučarja skakalca eno vodilnih vlog. Neustrezna identifikacija pravih vzrokov za razvoj te mehanične značilnosti po- vzroča neracionalen trenažni proces, ki zagotavlja vi- sok razvoj kondicijskih sposobnosti v splošnem smis- lu, medtem ko pa samemu izboljševanju vertikalne hitrosti ne koristi kaj prida. Its characteristics were checked in this study ona sa- mple of 27 ski-jumpers, members of Slovene ski- jumping teams, bolh in the field and in the so-called laboratory conditions. Each ski-jumper made three jumps, their results were simultaneously registered on the two instruments - the tenziometric force-plate and specially constructed board based on parameters of jump height and duration. The results showed that the measured statistical parameters differ significantly in magnitude. These differences are mainly due to the different nature of measurement and initial measurement positions. Re- liability of the individual parameters on both instru- ments was very high and allows both scientific and also clinical use. The reliability of the same intentio- nal object of measurement, measured by the two dif- ferent instruments, was on the border - or slightly above - of an acceptable value, which means that we can use bolh apparatus, as they give similar results. In the last chapter of the interpretation of the ob- tained results we found a slmilar configuration of the structure of variables, lndependent of the type of measuring instrument, with which the basic data on the height and duration of jump were obtained. The height of the jump was, as expected, most correlated with the vertical velocity, as it is its nonlinear mathe- matical transformation. It was also significantly cor- related with acceleration. Body mass was not statis- tically significantly correlated with the height of the jump. The duration of the jump (contact with the surface) was statistically significantly correlated only with ac- celeration, which in turn was most correlated with the velocity and height of jump. This study therefore confirmed the legitimacy of the use of the kinematic measurement plank in fin- ding the kinematic characteristics of the jump, as it is characterized by high reliability - in the kinezio- metric sense - and at the same tirne enables the iden- tification of a relatively stable configuration of the structure of the ski-jump kinematic space. In this way the coaches have the chance of monitoring the characteristics of the jump also in the field, because the measuring instrument is portable, does not take up much space and does not require high technologi- cal knowledge. It is thus possible to control and direct the training procedures in accord with the current state of the ski-jumper's kinematic space structure. Many times the coaches do not realize the importance of directed development of the individual components of vertical velocity, which bas one of the leading roles in the success-model of a ski-jumper. lncorrect iden- tification of the real reasons for the development of this mechanical characteristic causes an uneconomi- cal training process, which ensures a high level of de- velopment of general endurance, but does not facili- tate increase of vertical jump veloctty.