I N F 0 R M A T 1 O N S B L A D E T ■ i F J. - ISSN 1651-8292 Informativno GLASILO INFORMATIONSBLADET h Poletje/Sommar 2005_ Št./Nr 11 Letnik/Ärgäng 4 ij' Slovenska riksförbundet i Sverige N ■fe fe. n fe^ fe^ Informativno GLASILO / INFORMATIONSBLADET St. / Nr 11 Letnik / Argang 4 Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem Slovenska riksförbundet i Sverige Naslovna slika / Uppslagsbild: Landskrona: Udeleženci rednega občnega zbora Slovenske zveze, 16. 4. 2005 Vir: SZ VSEBINA INNEHÄLL Uvodna beseda 3 Inledningsord Slovenska zveza 4 Slovenska riksförbundet Društva 11 Föreningar Vaša pisma 23 Era brev Intervju 24 Intervju Reportaže/Članki 26 Reportage Naša cerkev 31 Var kyrka Aktualno 41 Aktuellt Kulturni stiki 43 Kulturkontakter Arhiv 45 Arkiv Naslovi 48 Adresser Glavni in odgovorni urednik/izdajatelj — Huvudredaktor/ansvarig utgivare: Augustina Budja (-stina) Člana redakcije - Redaktionsmedlemmar Jožef Ficko / Ciril M. Stopar Tehnični urednik/Tekniker: Zvonko Bencek Naslov uredništva: Augustina Budja Hantverkargatan 50 261 52 LANDSKRONA Tel. 0418- 269 26 Elektronska pošta/E-post: budja@bredband.net Prispevke pošljite na zgornji naslov do 15. avgusta, 2005 Skicka era bidrag till Informationsbladet senast den 15 augusti 2005 UVODNA BESEDA INLEDNINGSORDI Pred nami je poletje^ Minilo je dobro leto dni odkar je Slovenija 1. maja 2004 skupaj z devetimi državami postala nova članica Evropske unije. Prvo leto članstva nikakor ni bilo obdobje počitka, saj se je morala država že kmalu po vstopu vključiti v številne pomembne procese v Uniji: sprejemanje evropske ustavne pogodbe, volitve v Evropski parlament, pogajanja o naslednji finančni perspektivi in reformo lizbonske strategije. Resno so stekle tudi priprave na tri ključne projekte v prihodnjih letih: prevzem evra in vstop v schengensko območje, ki sta načrtovana za leto 2007, ter predsedovanje v letu 2008. Predsednika države in vlade ter zunanji minister prvo leto članstva Slovenije v Evropski uniji opisujejo kot pozitivno izkušnjo in ugotavljajo, da se je država dobro znašla v novi vlogi. Bliža se tudi praznik Dan državnosti (slovenske samostojnosti), 25. junij. Mnogi bomo takrat že na počitnicah, dopustih ali kje drugje. Čestitke za 14. Dan državnosti ter sončno poletje vsem bralcem Informativnega GLASILA želimo Ciril, Jožef, Zvonko, Gusti in Danni, ki je tudi tokrat pomagala pri lektoriranju člankov. Den blomstertid nu kommer Prihaja čas cvetenja Den blomstertid nu kommer Prihaja čas cvetenja Med lust och fagring stor Z njim hrepenenja čar Du nalkas, ljuva sommar Pred nami je poletje Da gras och groda gror. Brstenje njiv in trav. Med blid och vanlig varme S toploto, ki oživlja Till allt som varit dott Kar mrtvo je in spi Sig solens stralar narmar Se žarek v soncu utrinja Och allt blir aterfott. In vse se prerodi. heOeZ Ko/modta Augastiaa Sadja Uredništvo IG Slovenska zveza na Švedskem ■ • lil Predsednik ima besedo_ Pred nami so dopusti, kajti spet je toplo in sončno na Švedskem, nas pa obenem tudi dež večkrat blagoslovi, tako da imamo na vrtovih zeleno travo in tudi okusno mlado solato ter čebulo. Aktivnosti v prvi polovici leta se stekajo h koncu, zato se ozrimo nazaj in tudi naprej v bodočnost. Izvedli smo kar nekaj izletov, veselic in družabnih večerov. Za nami je tudi letošnje katoliško romanje v Vadsteno. V nekaterih društvih bodo pred dopustniškimi dnevi še pikniki, ponekod tudi pridno balinajo, drugje pa veselo prepevajo. Pohvaliti moramo marsikatero društvo, v katerih imajo krožke, kjer se učijo tujih jezikov, rišejo, prepevajo v pevskih zborih in podobno. Še posebej bi rad pohvalil starše v olofstromskem društvu, ki so sami v večini druga generacija, pa so vendarle po dvajsetih letih zatišja pripeljali svoje otroke v dopolnilno šolo slovenskega pouka. To je dober znak, da se bo slovenski jezik ohranil tudi v tretji generaciji, kar je vzpodbudno tudi za ostala društva, saj bodo morda tudi pri njih nekoč v bližnji prihodnosti začeli z učenjem slovenskega jezika pri tretji generaciji, ki le redko obvlada slovenski jezik. Naloga upravnega odbora Slovenske zveze je, da vam pri tem pomaga z nasveti, da boste vedeli kam se obrniti. Učitelje boste morali najti med vami, mi pa vas bomo obveščali o seminarjih učiteljev dopolnilnega pouka v Ljubljani. Sporočamo vam veselo novico, da je Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu odobril vse projekte Slovenske zveze za leto 2005 in da bomo izdali vse planirane številke Informativnega glasila. Vidimo se spet v jeseni po dopustih, vendar ne pozabite, da bo srečanje starejših Slovencev letos 3. septembra v Barnakalla pri Bromolli. v Želim vam vesele dopustniške dni in previdno vožnjo! Ciril M. Stopar Landskrona Občni zbor Zveze, 2005 Udeleženci občnega zbora Slovenske zveze v Landskroni, 2005 Slovenska zveza ima vsako leto dva bolj obsežna sestanka. Spomladi, v marcu ali aprilu je občni zbor oziroma letna skupščina, v novembru pa je sestanek upravnega odbora Zveze. ■ v ^in Udeleženci občnega zbora Slovenske zveze, Landskrona, 16. april, 2005-05-23 Tomaž Mencin, svetovalec Zahvala tajnici SZ Marjani Občni zbor se bliža h kraju Zahvala predsednika SZ Suzani Macuh in Ivanki Franseus, čestitka in zahvala Lojzetu Macuh Spomladi imamo volitve in sprejmemo novi plan dela, jeseni pa pregledamo izvedeno delo in se dogovorimo, kaj bomo izvedli v preostali polovici leta. Letos smo organizirali občni zbor v aprilu, ker takrat ni več snežnih zametov in so cestne razmete precej urejene. Tisto soboto 16. aprila se je v Landskrono odpravilo precejšnje število Slovencev. Prišli so predstavniki društev iz slovenskega društva v Stockholmu, Simon Gregorčič iz Köpinga, iz obeh društev v Göteborgu, torej iz Slovenskega doma in društva France Prešeren, iz Planike v Malmöju, iz Slovenije v Olofströmu ter Lipe v Landskroni. Preostala društva se sestanka niso udeležila zaradi bolezni članov ali pa zaradi družinskih dogodkov. Med prvimi je že zgodaj dopoldne v Landskrono prišel nadzorni odbor, ki je pred občnim zborom pregledal blagajniške knj Pa še zadnje odločitve za naprej... Blagajnica in predsednik SZ Občni zbor je mimo, pogovor in čakanje na večerjo Ta dan je izkoristil za konzularni dan v Landskroni tudi predstavnik Veleposlaništva RS v Stockholmu, g. Tomaž Mencin, ki je kot gost prisostvoval tudi temu zboru. Takoj po kosilu smo začeli z delom, kajti v prejšnjih letih, ko smo dobivali dvakrat večjo finančno pomoč od švedskega integracijskega zavoda, smo imeli občni zbor kar dva dni. Zdaj pa poskušamo vse to stisniti v eno popoldne, tako da večina odpotuje domov še isti večer. Imamo pa zato dobre stike med seboj po elektronski pošti skozi vse leto. Prav zaradi časovne stiske moramo biti dobro pripravljeni na takšnem zboru. V ta namen sta letos predsednik in tajnica pripravila nekakšen zbornik na 28 straneh, opremljen s slikami iz Slovenije. V njem je opisano delo Slovenske zveze v minulem letu z vsemi važnimi podatki in finančnim poročilom ter planom dela za leto 2005, pa tudi načrtovano delo za obdobje v letih 2006 - 2008. Te podatke omenjamo kot dolgoročne cilje Zveze. Med občnim zborom sta predsednik in blagajničarka Zveze podala izčrpna poročila, nato pa so tudi slovenska društva podala poročila o svojem delu. Poklical nas je tudi slovenski duhovnik g. Zvone Podvinski, ki je bil na poti iz Slovenije na Švedsko ter nam zaželel veliko uspešnega dela in povabil vse Slovence na romanje v Vadsteno. Tudi g. Tomaž Mencin je predstavil delo Veleposlaništva RS in sodelovanje s slovenskimi društvi, obenem pa je pohvalil administracijo Slovenske zveze za ustrezna poročila v Slovenijo o izvedenih projektih. Potrdili smo kratkoročne in dolgoročne cilje dela Zveze in dodali še tiste stvari, ki so jih predlagali predstavniki slovenskih društev. Obenem smo tudi izvolili novi upravni odbor Zveze za dobo enega leta. Občni zbor Slovenske zveze za leto 2005je pri kraju, čaka večerja in nato vsak na svoj dom^ Na zdravje, Lojze Macuh, za tvoj 45. rojstni dan! (Landskrona, 2005) V upravnem odboru so naslednji predstavniki društev: Predsednik: Ciril M. Stopar, KD Slovenija Olofström, podpredsednik: Ivanka Franseus, SKD Planika Malmö, podpredsednik: Alojz Macuh, SD Simon Gregorčič iz Köpinga, tajnica Marjana Ratajc iz Slovenskega doma v Göteborgu, blagajničarka Štefanija Berg iz SD Lipa v Landskroni. Predstavnica za mladino je Suzana Macuh iz SD SG iz Köpinga. Člani UO so: Pavel Zavrel iz SD, Stockholm, Lado Lomšek iz SKD France Prešeren, Göteborg, Ana Kokol iz Slovenskega doma, Göteborg, Jožef Ficko iz SKD Planika, Malmö. Avguština Budja iz društva Orfeum v Landskroni je glavna in odgovorna urednica Informativnega glasila Zveze ter odgovorna za integracijska ženska vprašanja. V redakcijo Informativnega glasila so bili izvoljeni Avguština Budja, Ciril M. Stopar in Jožef Ficko. Zvonko Bencek, Landskrona, je odgovoren za distribucijo glasila. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Jože Bergoč iz Planike, Malmo, Janez Rampre iz Slovenije, Olofstrom ter Branko Jenko iz društva Ivan Cankar, Halmstad. SLOVENCI NA SVEDSKEM, 2005; SZ je za vsa slovenska društva odkupila knjigo Augustine Budja Med občnim zborom so nas s kavo večkrat postregli pridni člani društva Lipa. Prav tako so pripravili zelo okusno kosilo in še boljšo večerjo. Ne bi rad našteval, kaj vse so nam pripravili, ker bi nas bilo morda naslednje leto še preveč na takšnem zboru. Lahko pa rečem, da je bilo zelo dobro in tudi poceni, ker so vse pripravili sami. V spominu nam bo ostal velik domač hlebec kruha, ki so ga spekli za to priložnost. Čeprav so rekli, da delo v Lipi v zadnjem letu stagnira, pa so na ta dan pokazali, da se na njih lahko vedno zanesemo, kadar Zveza potrebuje pomoč pri organizaciji takšnih srečanj. Hvala vam, prijatelji! Nekateri so po večerji, s prisrčno zahvalo in toplim stiskom rok odpotovali proti domu, ostali pa smo posedeli še nekaj ur in se pogovorjali med seboj ter obujali spomine skupno z našimi gostitelji iz Landskrone. Po končanem sestanku je prišlo med nas tudi nekaj članov društva Lipa, tako da je bilo še prijetnejše. Manjkal nam je le godec s harmoniko, saj je bil tokrat naš Viktor Semprimožnik zaseden v krogu svoje družine. Včlanite se v slovenska društva Dokler bodo še ostajala slovenska društva, bo tudi Slovenska zveza uspešno delovala. Če pa bodo ta društva zamrla, tudi Zveza ne bo mogla več obstajati. Zato prosimo vse vas, ki to berete, da se včlanite v eno od slovenskih društev, ker bomo le tako Slovenci na Švedskem obstali, z nami pa tudi slovenski jezik, običaji in naša slovenska kultura. Vsi, ki so včlanjeni v slovenska društva, zastonj dobivajo ta časopis, ker je to pravzaprav tudi pogoj za prejemanje tega glasila. Prav tako vas prosimo, da včlanite svoje vnuke, kajti mi vas potrebujemo, zato da članstvo v Slovenski zvezi ne bi padlo pod številko 1000 članov. V tem primeru bi namreč izgubili vso podporo Državnega zavoda za integracijo. To pomeni, da ne bi imeli več denarja za uspešno delovanje Slovenske zveze in za pomoč društvom, poleg tega pa ne bi bili več soorganizatorji pomembnejših slovenskih prireditev na Švedskem. Najhujše od vsega tega pa bi bilo to, da bi morda prenehalo izhajati to slovensko glasilo, ki ga zdaj prebirate. Zato vas prosimo, da včlanite sebe, svoje družine, otroke in vnuke. Odobreni projekti Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je odobril Slovenski zvezi vse načrtovane projekte, za katere smo poslali podrobno obrazložene prošnje. Tudi Ministrstvo za kulturo nam je odobrilo projekt, z njihovim denarjem bomo tiskali skoraj eno številko tega glasila. Švedski »Statens kulturrad« pa nam je samo sporočil, da so sprejeli našo prošnjo. NOVA KNJIGA NA ŠVEDSKEM Avtorica dokumentarne knjige, monografije v slovenskem jeziku Slovenci na Švedskem, je Avguština Budja. Knjiga obsega 540 strani. Slovenska zveza je podarila vsakemu društvu po eno knjigo. Knjigo si lahko ogledate v vaših društvenih prostorih ali pa pri predstavniku društva. Cena je 395 kr (+ poštnina v višini 60 kr). Knjigo lahko naročite na tel.: 0418- 269 26 ali na e-naslov: budja@bredband.net Cini ^^arjan Stopar forfattare: Budia, Augustina titel: Slovenci na Švedskem okvirno zgodovinski pregled : monografija = Slovener i Sverige i ett globalhistoriskt perspektiv : monografi / Augustina Budja varianttitel: Slovener i Sverige i ett globalhistoriskt perspektiv forlag/žr: Landskrona : Augustina Budja, 2005 omfdng: 536 s. : ill. spržkanm.: Slovensk text ISBN: 91-974694-2-4 klassifikation (SAB): Ohdi-c klassifikation (SAB): Knbcx-c klassifikation (SAB): Ls-c Naše človekove pravic^ Stockholm Švedsko ministrstvo za pravosodje je 2. maja sklicalo posvet na temo človeških pravic v državi. To je bila že druga konferenca, ki se je je tokrat udeležila tudi Slovenska zveza. Povabljeno je bilo čez 250 organizacij, predstavnikov vseh barv in usmerjenosti. Iz seznama je bilo razvidno, da se veliko priseljeniških skupin deli na mnoge različne podskupine in organizacije. Pregledal sem (bivše) jugoslovanske skupine in lahko rečem, da so razcepljene po dolgem in počez. Po kakšnem ključu - to mi je nerazumljivo. Ali zaradi tega dobijo več dotacij oz. ali so res take velike razlike med njimi, ali pa morda obstaja še staro sovraštvo? Isto velja tudi za druge skupine kot ja inranska in muslimanska. Ne vem, zakaj obstaja takšna delitev. Kakorkoli že, od povabljenih se nas je odzvalo okrog 60 do 80 predstavnikov. Izvedeli smo, da namerava Ministrstvo izdelati nov plan za zaščito človeških pravic. Naša naloga je bila, da prispevamo ideje o tem, kakšne zaščitne ukrepe naj bi ta plan vseboval. To naj bi storili kar na hitro, v roku dobrih dveh ur. Čas je bil tako pičlo odmerjen, da nas je samo polovica utegnila priti do besede. Nekaj pripomb je bilo pametnih, nekaj nerazumljivih. Vsak je seveda trobil v svoj rog. Ni pa v tem času bilo razčiščeno, kaj vse se razume pod pojmom "človeške pravice". Le-ta je tako širok, da vanj lahko strpaš vse, od jezika do glasbe, od hrane do diete, od prepira do sporazuma. Tukaj je ministrstvo naredilo napako, da nam ni dalo vsaj nekaj smernic za diskusijo, da bi se debata malo omejila. Mogoče želijo imeti proste roke pri izdelavi plana? Seveda se mora Švedska držati vseh konvencij, ki jih je država podpisala. Po mojem smo na tem področju kar dobro zaščiteni. Vendar se morajo pravice stalno nadzorovati, predelovati in razširjati. V tem primeru pa morajo naša društva izpolniti svojo nalogo. Drugo vprašanje je, v kakšnem obsegu se člani zavedajo svojih pravic in v kakšni meri imajo možnosti te pravice izkoristiti. Odgovor na to mi ni znan, saj to zaenkrat še ni bil predmet široke razprave v naših društvih. Žal tudi takrat ne, ko so nam vsiljevali srbohrvaščino kot jezik komunikacije med Slovenci na Švedskem. Danes imamo vsaj na videz zadovoljujoč položaj, vendar nas to ne sme ovirati, da človeškim pravicam posvetimo vso pozornost. Kaj pa vi mislite o tem? Kaj misli Slovenska zveza, je razvidno iz odgovora in pripomb švedskemu Ministrstvu za pravosodje, glej prilogo spodaj. Pavel Zavrel Till Justitiedepartementet Ätgärder för skyddet av de mänskliga rättigheter i Sverige (ärendenummer Ju2004/11236/D) Slovenska riksforbundet har beretts tillfälle att inkomma med synpunkter i rubricerade ärende. Förbundets ställning i det svenska samhället upplevs ur juridisk aspekt som tillfredställande. Av den áterrapportering frán fältet som vi fár del av drar vi slutsatsen av att detsamma gäller även de enskilda föreningars och medlemmars situation. Nágon sádan särbehandling som kan klassificeras som brott mot mänskliga rättigheter känner vi inte till. Dock med ett undantag! Vára möjligheter att hävda várt sprák och nationella särart är kraftigt begränsade och kan inte pá nágot sätt mätas med större invandrargrupper och majoritetsbefolkningen. Slovenerna hör till de äldre invandrargrupperna i Sverige. Enligt en tidigare undersökning i samarbete med SCB (Augustina Budja, 2001) fanns 1999 i Sverige drygt 5 000 slovener födda i Slovenien samt lika mánga födda i Sverige som ocksá har slovenska spráket som sitt modersmál. Det vill säga att ca 10 000 personer av slovenskt ursprung bor och arbetar i Sverige. Vi, slovener är spridda över hela landet. Integrationstrycket och sug frán majoritetsbefolkningen gör att "försvenskningen" gár onaturligt snabbt, vilket inte motsvarar integrationens mál, snarare assimilationens och kan vara vid handen redan i första generationen. Vi saknar tillgáng till báde radio och TV, Svenska Kulturrádet svarar inte positivt pá vára ansökningar för att stödja slovensk litteratur i Sverige. Det svenska bidragssystemet omöjliggör alla former av publicistisk verksamhet pá várt sprák. Kulturella kontakter med ursprungslandet Slovenien är nästan obefintliga. Enligt vár mening nár vár grupp inte de föresatser som finns uttalade frán statsmakterna vad gäller kulturell och spráklig jämställdhet. För att ráda bot pá detta missförhállande anser vi att Sverige bör ingá fler eller fördjupa sina bilaterala avtal med Slovenien. Europeiska bestämmelser för skydd av sprákliga minoriteter bör studeras och följas noggrant. Framförallt máste bidragssystemet omarbetas sá att även de mindre invandrargrupperna fár plats i det svenska kulturlandskapet. Behovet av átgärder för att höja kunskapen och stärka informationen om de mänskliga rättigheterna varierar givetvis mellan invandrargrupperna. Ett sätt att höja ambitionsniván är att man frán statsmakternas sida vid sedvanlig verksamhetsbeskrivning frán invandrar-organisationer infordrar beskrivning av de insatser som gjorts pá omrádet. Härmed skulle de mänskliga rättigheterna flyttas upp pá agendan och fá högre status överlag. Utan organisationernas medverkan är all implementering ovanifrán dömd att misslyckas. SLOVENSKA RIKSFORBUNDET__Ciril M. Stopar, ordförande DRUŠTVA föreningaR KULTURNO DRUŠTVO ^ S L O V E N I J A O l o f s t r ö m E-mail: slovenija.olofstrom@telia.com Trije muzikanti špilajo... Praznovanje dneva žena in občni zbor Libero Markežič, Viktor Semprimožnik in Ferdo Zakrajšek so poskrbeli za veselo razpoloženje V Olofströmu že leta povezujemo občni zbor društva z dnevom žena. To pa predvsem zato, ker smo tako raztreseni po več pokrajinah in več kot dvajsetih občinah in tako povežemo pomembne sestanke s praznovanji, kar se nam obrestuje z večjim obiskom. Veselju ni bilo meje; Tudi v kuhinji je bilo veselo; Viktor je zaplesal z ženo Greto ob Liberovi glasbi Tudi letos smo opravili letno skupščino v rekordnem času in potrdili stari upravni odbor ter izvolili nove dodatne člane. V odbor so bili izvoljeni naslednji: Ciril M. Stopar, Sabina Kranjc, Janez Rampre, Ida Rampre, Lucijan Cah, Dragica Rener, Andreas Holmersson, Janko Kelečinji, Ludvik Rener in rezerva v odboru, Ester Novak. Prijatelji, zapojmo kakšno slovensko^ ! Dobri znanci pred začetkom družabnega večera Tudi zavrtimo se radi v prostorih društva. Med prijateljicami Olofström (2005): Anton, Duška, Janko in Greta Pojemo pa radi^ S podelitvijo nageljnov smo po stari navadi začeli s praznovanjem praznika naših pridnih žena. Prvič v zgodovini društva smo imeli v društvenih prostorih tri naše člane, ki so igrali na svoje harmonike, moramo pa priznati, da smo že precej razvajeni, ker imamo velikokrat med nami več muzikantov. Kdo ne bi poznal vodjo ansambla Vikis, mojstra Viktorja Semprimožnika in kdo še ni slišal za primorskega muzikanta Libera Markežiča? Tokrat se nam je pridružil še naš novi član s svojo harmoniko, Ferdo Zakrajšek. Na začetku mu je bilo malce nerodno, ko je poslušal naše mojstre harmonike, toda kasneje je tudi on potegnil svoj meh in nas razveselil. Večer nam je minil ob smehu in prepevanju slovenskih pesmi ter ob odlični večerji, ki je bila pod kontrolo naše prijazne Dragice. Velikonočni izlet v Nemčijo Vesela družba na poti v Rostock 12 Obisk v nemškem mestu Rostock En teden pred Veliko nočjo smo se udeležili dvodnevnega izleta v Rostock. Sprehajali in ogledali smo si mesto ter imeli skupno večerjo, ob kateri smo se pošteno naklepetali. Seveda na nakupe nismo pozabili. Zanimivo je bilo, da je tokrat slovenski jezik v avtobusu prevladoval, čeprav smo tvorili le četrtino vseh potnikov. Velikonočni izlet v Nemčijo (2005) Slovenska dopolnilna šola za otroke v Olofstromu Pridni učenci Mikael, Sebastian, Alicia, Alexander in Erik, pri slovenskem pouku V februarju smo se sestali z nekaterimi starši iz Olofstroma in okolice in se dogovorili, da nemudoma začnemo z dopolnilnim poukom slovenske šole za otroke. Nismo vedeli natančno, koliko otrok bo začelo obiskovati slovenski pouk, saj se jih je pred začetkom prijavilo le nekaj, toda nekako smo morali začeti. Ker večina otrok, ki so tretja generacija, slovensko ne razume skoraj nič, smo morali začeti s začetniškim tečajem. Prvi dan pouka se je zgodilo nekaj neverjetnega, prišlo je namreč kar 8 otrok, starih od pet let in pol pa vse do enajst let. Vedeli smo, da bo velika razlika v letih med otroki, zato smo potrebovali najmanj dva učitelja, da bi čimbolje pomagala tistim, ki jim gre delo bolj počasi od rok. Prav takose nam je zdelo idealno, da delo učiteljev opravljata moški in ženska. To delo sta sprejela gospa Nada Žigon in Ciril M. Stopar in za zdaj se odvija delo v slovenski šoli zelo dobro, celo boljše kot smo pričakovali, saj je večina otrok izredno zainteresirana za slovenski jezik. Učenke Vilma, Lovisa, Alicia in Elin pri slovenskem pouku Prav tako smo opravili precej dela še pred začetkom šole in pripravili celotni učni program in material za prvo polletje, tako da zdaj, ko je delo steklo, le še dodajamo stvari in učni material, ki ga potrebujemo. Z vsakim dnevom poučevanja bo delo težje, ker se morata učitelja dobro pripraviti za pouk z učnim materialom, pedagoško prakso pa si počasi nabirata. Šolske oblasti v Olofstromu so nam takoj odgovorile na našo prošnjo za material, toda po pregledu tega smo izbrali le nekaj koristnih stvari, ker so nam oni hoteli podariti stare mize in stole, kar pa smo že imeli v društvenih prostorih. Toda vzeli smo vse, kar smo lahko uporabili, obenem pa smo kupili tudi zelo veliko novega materiala za otroke in za poučevanje samo. Zahvaljujemo se tudi Uradu Vlade RS, ki nam je odobrili projekt, prav tako se zahvaljujemo občini Medvode za ponujeno pomoč. Ko bomo letos odšli na dopust v Slovenijo nas tam čaka naloga, da nabavimo veliko posebnega učnega materiala za šolske in predšolske otroke, ki niso vešči slovenskega jezika. V Olofstromu smo po dvajsetih letih torej spet začeli s slovensko šolo in na ta način pokazali pot tistim društvom, ki imajo tudi otroke tretje generacije in so slovenskega porekla. Če bodo društva želela, jim bomo lahko pomagali z nasveti in z začetniškim učnim materialom, ki ga je pripravil Ciril Stopar. Likovna sekcija Likovna sekcija ima svoj krožek ob nedeljah. Tudi jeseni bodo nadaljevali s svojim delom in s krožkom začeli v začetku septembra. Učitelja Ciril Stopar in Nada Žigon PLAN DELA V LETU 2005 14 ◊ 21.maj: društveni balinarski turnir in družabno srečanje v Olofstromu. ◊ 4. junij: zaključek slovenske šole za prvo polletje. ◊ 4. junija v Olofstromu ob 19.00 uri. ◊ 11. junij: balinanje in prijateljsko srečanje članov v mestecu Kallinge. ◊ 11. junij: slovenska sv. maša v Nybru ob 16.30 uri. ◊ 3. septembra: Srečanje starejših Slovencev in slovenski piknik v Barnakalla pri Bromolli. ◊ 22. oktober: Vinska trgatev 05. Kulturni obisk in nastop zamejskega koroškega okteta Suha in orkestra Podjunski Trio iz Avstrije v novi plesni dvorani Jamshogs Medborgarhus. ◊ 30. oktober: slovenska sv. maša v ob 11.00 uri Olofstromu, v Nybru ob 16.30 uri. ◊ 17. december: sv. Miklavž za otroke in praznovanje božičnih praznikov. ◊ Ob nedeljah ob 16.00 uri poteka krožek likovne sekcije. Ciril M. Stopar UO KD Slovenija Köplnd Simon Gregorčič Praznovanje dneva žena Društvo Simon Gregorčič v Kopingu je organiziralo praznovanje Dneva žena, 12. marca v društvenih prostorih. Možje so se zbrali ter dogovorili, da počastijo naše žene za njihov praznik, 8. marec. Priredili in poovabili so nas na svečano večerjo, ki je bila v restavraciji Lunkans, potem pa se je slavje nadeljevalo v prostorih društva. Letošnji praznik je imel še večji pomen, kajti na obisku so bile gospe, sorodnice naših članov. Na kratek obisk so namreč prišle štiri dame iz Nemčije. Bilo je pravo veselo vzdušje in razpoloženje. Op dobri torti, ^skodelici kavejn Kozargkuvjna' smo se veself.l.ii:pozno_v noč. Na obrazih žensk se je videlo, da jim je pri srcu toplo. Praznik dneva žena je mednarodni praznik, ki ga praznujejo širom po svetu, zato so naše ženske v društvu bile toliko bolj vesele, da smo praznovali praznik, ki ima za ženske še vedno velik pomen. Zgornji štirje posnetki so iz "binkoštnega srečanja" Slovencev v Vadsteni, člani društva Simon Gregorčič in drugi, dne 14. maja, 2005 (Foto: A. Budja, Z. Podvinski) Naš predsednik je poskrbel, da se je slišal tudi glas harmonike, obenem smo tudi lepo zapeli nekaj znanih in ženam podarjenih pesmi. Pesmi so bile npr. tudi pesem "Mi se imamo radi" ki smo jo zakljucili s kitico "Žene pa imamo še rajši!" Toliko sem želela napisati o prazniku in obenem poudariti, da je bilo lepo in veselo, žene pa so odšle domov z rdecim nageljnom in veselim obrazom, kar je še moskim bolj všeč. Hvala vsem, ki ste pomagali pri delu in organizaciji ter nasvidenje drugo leto! Suzana Macuh Planika Malm^ KAJ POČNEMO V PLANIKI? Za dopuste se pripravljamo kot vsi ostali, vendar je ob koncu prvega polletja pred nami še velika naloga. Tako kot vedno bomo tudi letos v soboto, 18. junija ob 13. uri pripravili za vse naše zveste člane in simpatizerje veliki letni P I K N I K na Bulltofti v Malmo-ju, katerega menda ne mislite zamuditi. Zastonj bo za člane, vsi drugi pa boste morali za užitek nekoliko seči v žep; 100 kron je za prireditev takšne vrste prava malenkost. Na voljo bodo dobrote z žara, kot jih zna pripraviti samo naš Franc. Mislili pa bomo seveda tudi na vse žejne, zato bo na prireditvi mogoče kupiti po klubskih cenah tudi različne pijače. DOBRODOŠLI! Ostala obvestila: Tečaji angleškega in italijanskega jezika ter kuhanja so do septembra že prekinili z dejavnostjo, preostal je le še pevski zbor Planika, ki bo predvidoma vadil vsak torek ob običajnem času vse do 14. junija. Društveni prostori bodo zaprti od 18. junija dalje pa vse tja do 25. avgusta. Dobrodošli ponovno v petek, 26. avgusta. Sicer pa se nam obeta vznemirljiva, z različnimi prireditvami bogata jesen. O vsem vas bomo seveda pravočasno obveščali vendar je do takrat še daleč zato nam preostane le, da zaželimo vsem bralcem Glasila prijeten dopust z natanko takšnim vremenom kot si ga vsakdo želi. JoF Nekateri od udeležencev slovenskega društva Planika, Vadstena, 14. maja, 2005 Landskrona Orfeum Poročali smo že, da je preko slovensko-švedskega pevskega društva Orfeum v Landskroni in s posredovanjem videoprojekta GLASBENI MOSTOVI (MUSIKBROAR, 2000/01) vokalnega terceta sester Budja nastala trajna povezava med občinama Ribnica v Sloveniji in občino Landskrona. Tako je tudi letos občina Landskrona povabila občino Ribnica, da naj se udeleži slovesnoti v zvezi z odprtjem muzeja astronoma Tycho Brahe na otoku Ven. Landskrona je razširila svojo mrežo sodelovanja v kar nekaj evropskih držav, med drugimi tudi v Slovenijo. Sestram Budja je bila dana vloga spremljevalk in prevajalk, predvsem za slovensko delegacijo iz Ribnice, vendar tudi za delegacijo iz češkega mesta Landskroun. Članek spodaj je bil objavljen v švedskem lokalnem časopisu v Landskroni v začetku maja 2005. A. Budja Historiskt boigmästarmöte Av: Hjördis Theîander SjÜ BORGí^^TARE. Landskrona hai under förra veckar haft besök av mânga promi-nenta gäster. Sju borgmästare strälade samman i Landskrona, för att bland annat besöka stadens se-värdheter, utöka sina respektive städers samarbete och delta i invigningen av det nya Tycho Brahe museet pá Ven. Rorgmästarna hade ett nág-ra intensiva d agar i Landskrona, där bland annan en mid-dag pä Erikstorps Kungsgárd var en av programpunktema. Ett historiskt mote pá Er¡l