L I S T E K Slovenski predavatelj na kongresu jUU. Razgovor s prof. dr. Stankom Gogalo, ki bo referiral 25. avgusta 1932. v Beogradu o temi »Učiteljeva osebnost«. Profesor dr. Stanko Gogala. O dr. Stanku Gogali, avtorju refe= rata »Učiteljeva osebnost«, piše tovariš Jože 2upančič iz Litije, načelnik Novi< narskega odseka JUU, ki je imel s pre» davateljem razgovor za naše glasilo — naslednje: Prosim oproščenja, ako se mi je zareklo: menim, da na naših kongresih, kamor se sestanejo delegatje iz vseh predelov naše države, nastopajo slovenski referentje bolj poredko. Morda trdim celo prav, ako rečem, da se ne spominjam našega rojaka iz Dravske banovine, 'ki bi že kdajkoli nastopil ob priliki sestanka naše vrhovne organizacije JUU in sodeloval na kongresnem programu. Tradicija je bila dosedaj le-ta, da je podal na kongresu pedagoško - filozofsko temo le profesor beograjske visoke šole. Predsednik JUU tov. Rašič pa hoče s tradicijo prekiniti in je Izvršni odbor JUU sklenil, naj se na naših kongresih pedagogi-referentje menjavajo. Učiteljska javnost naj spozna čim več naših pedagoških predavateljev in drugib javnih delavcev. Kakor se še spominjamo, je sodeloval na lanskem kongresu. beograjski univerzitetni profesor dr. Vladimir Corovič, ki je podal temo: »Jugoslovenska misao kroz istoriju«. Ob priliki letošnje glavne skupščine, ki se bo vršila v^lnevih od 24. do 26. t. m. v Beogradu, v dvorani nove beograjske univerze, pa bosta sodelovala: g. dr. Vladimir Dvornikovič, zagrebški profesor o Adlerjevi individualni psihologiji in naš ožji rojak, g. dr. Stanko Gogala. Slednji o temi: »Učiteljeva osebnost«. * Ime dr. Stanka Gogala smo čitali v zadnjih letnikih našega »Popotnika« ponovnokrat, nastopil je že tudi kot predavatelj na zborovanjih sreskih društev JUU. S tem in pa kot profesor ljubljanskega učiteljišča je prišel v stik s predstavniki naše organizacije. Midva s Stankom — to povem le mimogrede — se poznava še iz dijaških let, in sva tudi stanovala oba v isti ljubljanski četrti. Še iz tistih mladih, brezskrbnih dni naju družijo spomini na deške avanture. Pred dnevi, ko je »Učiteljski Tovariš« prinesel podroben razpored glavne skupščine in s tem v zvezi napoved dr. Gogalovega predavanja, smo sklenili, da bo naš tednik prinesel o njem kaj več informacij. Ko se je le za dan vrnil s počitnic v Ljubljano, sva se sestala <k pomenku. Profesor se nahaja na počitnicah v Oselici koncem Poljanske doline. Tam gori pase duše njegov brat, sedaj župnik in bivši kaplan v Poljanah. »Kaplan z rdečo rožo« smo mu dejali. Naš dobrodušni katehet je namreč prihajal na šolo, ki jo je vodil dobričina — najin šolski upravitelj — tov. Perko Lavrencij — pa najsi je bilo leto ali zima — dan za dnem z rdečo cvetko v gumbnici. Eden Stankovih bratov pa je znani knjigovodski strokovnjak, direktor trgovske šole, ki nam predava v učiteljskih merkantilnih tečajih. Dr. Gogala je še mlad mož iz medvojne generacije. Po poreklu Gorenjec, rodil pa se je v Kranju 13. novembra 1901. Zdaj je profesor na državnem ženskem učiteijišču in je priznana profesorska osebnost. Visoko ga je cenil te počitnice tragično preminuli univerzitetni profesor dr. Jesenko, ki je često prihajal hospitirat h Gogalovim prirodopisnim, zlasti botaničnim uram; dr. Stamko predava poleg pedagoške tudi prirodopisne panoge. Prepuščam besedo dr. Gogali, ki mi je podal odgovore na več stavljenih vprašanj: Kako, da si se oklenil profesorskega poklica? Srednjo šolo scm študiral na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, visokošolske študije na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani. Izbral sem si filozofsko-pedagoško in prirodopisno skupino. K odločitvi, da sem začel študirat filozofijo in pedagogiko, me je nagnilo troje, 1. lastno nagnenje, ki sem ga dobil že v srednji šoli, ko sem bral Vebrove razprave, 2. začetek mladinskega gibanja, ki je radi svoje usmerjenosti v duhovnost neposredno kazalo na filozofijo in 3. velika osebnost prof. Vebra in Ozvalda. Pri filozofiji sem študiral predvsera psihologijo in predmetno teorijo, pri pedagogiki pa predvsem mladinoslovje. Z resnejšim in samostojnim študijem filozofije in pedagogike pa sem začel šele po položenem doktoratu, ko sem vstopil v praktično šolsko službo. Kaj te je privedlo k sodelovanju v učiteljski organizaciji JUU? Do vezi z učiteljskimi organizacijami sem prišel na ta način, da sem bil nastavljen kot suplent na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani, kjer sem dobil neposreden stik z učiteljskim naraščajem. Začel sem poučevati pedagoške in filozofske predmete in sadove skupnega šolskega dela sem začel objavljati v »Popotniku« in v »Pedagoškem zborniku«. Objavil sem najprej razpravo o Cibejevem kulturno-literarnem delu, dalje razpravo o smotru moderne šole in pa načelne misli o šoli zajednici. »Popotnik« pa je prinesel mojo razpravo o duhovnem in duševnem oblikovanju in pa analizo tipbv sodobne mladine. Na ta način sem s svojim pedagoškim delom dobil stike s posameznimi učiteljskimi organizacijariii, ki so me povabile kot predavatelja. Kdaj in kako si se poglobil v temo »Učiteljeva osebnost«? Razprava o učiteljevi osebnosti je najprej nastala kot predavanje, ki sem ga imel pri ljubljanskem učiteljskem društvu. Tudi to predavanje sem objavil v »Popotniku«. Ze takrat, ko sem premišljeval, kaj bi bilo aktualno povedati naŠim učiteljem,. sem čutil, da je ves problem nove in tudi stare šole položen končno v učiteljevo osebnost. Pri svojem šolskem delu in tudi teoretično sem se prepričal, da zavisi način šolskega dela samo od učitelja in da bo šola takšna, kakršen bo učitelj. O tem dejstvu sem postajal vedno bolj prepričan in zdelo se mi je potrebno, da tudi na beograjskem kongfesu učiteljske organizacije JUU rešimo najvažnejše pedagoške probleme našega časa z vidika učiteljeve osebnosti. Razen tega pa so me tudi drugi. ki so brali mojo razpravo in poslušali prvo moje predavanje o tej temi, skoro prisilili, da sem se odločil prav za to temo. Misli Tvojega referata poznamo že \z »Popotnika«. Prosim Te. podaj ml kratek resume in glavno misel! V predavanju poskušam mogoče prvič v pedagoški literaturi podati jasno in točno sliko o oni osebi, ki jo imenujemo osebnost. Potem pa pskušam prenesti posamezne znake osebnosti na učitelja in pokazati, kako je vprav za njegovo življenjsko in strokovno udejstvovanje nujno potrebno, da postane osebnost. Vse predavanje izzveni v eno zahtevo: vsak učitelj naj bo osebnost. ali pa samo osebnosti bi smele postati učitelji. Še kaj o Tvojem sodelovanju pri Slovenski Šolski Matici. Slov. Šol. Matica je kulturno ognjišče, iz katerega dobivajo naši učitelji in ostali prosvetni delavci kulturne in idejne smernice za svoje udejstvovanje. Pri tej važni ustanovi sem postal lansko leto tajnik in tu bom poskušal izdati svoje osnovne misli o pedagogiki, ki so dozorele tekom mojega praktičnega in teoretičnega pedagoškega udejstvovanja. Dosedaj sem izdal v tej založbi knjigo »o pedagoških vrednotah mladinskega gibanja«, ki mi je služila obenem kot habilitacija za privatno docenturo na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani. Drugo moje delo, ki ga pripravljam. pa je sitematično delo o splošni metodiki, kjer bom poskušal točno razlikovati metodiko od didaktike in razen tega metodiko izobraževanja od metodike vzgajanja. — O načinu in svojstvenosti svojega dela bi mogel reči mogoče še to, da sem poskušal prenesti v pedagogiko analitično ali predmetno metodo. Takole sva kramljala s Stankom in sva se razšla, ko sem mu zaželel prijetne počitnice sredi krajev iz dr. Tavčarjevega literarnega kraljestva in največji uspeh pred forumom naše vrhovne stanovske organizacije. —nč—