Vsebine IRDO -Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva povezati kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (posameznike, podjetja, vlado, civilno družbo, mlade …) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebah po in o pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji in globalno. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. IRDO je prostovoljska in raziskovalna organizacija in organizacija v javnem inetresu na podrocju dela z mladimi. Vabimo vas, da povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in tako prispevati k trajnostnemu razvoju. Izdajatelj: IRDO -Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. julija 65a SI-1261 Ljubljana-Dobrunje info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.model-m.si Uredništvo Glavni urednik: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej Namestnica glavnega urednika: Nomi Hrast Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Novinarji: clani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, Nomi Hrast, Simon Domajnko, Kaja Bracic in drugi mladi Mentorstvo mladim: Barbara Bradac Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Gregor Salamon Fotografija na zadnji strani: Gregor Salamon V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slovenskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inštituta IRDO, simpatizerjem, podpornim partnerjem, mladim ter poslovni in širši javnosti. 4 11 19 39 41 55 58 60 IRDO intervju Marko Novak, predsednik Slovenskega nepremicninskega združenja IRDO intervju Peter Komatovic, direktor podjetja INSEM-Atmos d.o.o. in ljubiteljski astrofotograf Zakljucki 17. IRDO mednarodne konference Certifikat Strateg za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj DOP v Sloveniji Novice in vabila CSR Europe Novice Razpisi, priložnosti, seminarji, konference Predstavitev 3. knjige Odgovornost do družbe v vzgoji in izobraževanju V skladu z odlocbo št. 61510 6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Serijska publikacija z naslovom "IRDO Mozaik" ima dodeljeno mednarodno standardno serijsko številko ISSN 2712 5629. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XV, junij 2022, str. 2 Predstavljamo sklepe konference, ki smo jo organizirali 2. in 3. junija 2022 virtualno. Glavni namen konference je bil raziskati konceptualni okvir, pogoje in možnosti za zeleni, digitalni in vkljucujoci prehod, ki omogoca razvoj skupne trajnostne prihodnosti, v skladu z Agendo ZN za trajnostni razvoj 2030 in njenimi 17 cilji trajnostnega razvoja. Predpogoj za trajnostno sobivanje je družbeno odgovorno ravnanje vsakega deležnika v skupnosti. Trajnost se vse bolj obravnava kot proces družbenih in vkljucujocih prehodov. O astrofotografiji in nam "nevidnih" svetovih smo se pogovarjali z direktorjem podjetja INSEM -ATMOS žerjavi in dvižna tehnika, d.o.o. in ljubiteljskim astrofotografom, Petrom Komatovicem. Intervju s predsednikom Slovenskega nepremicninskega združenja -FIABCI Slovenija, Markom Novakom prikaže predlog novega koncepta solidarnosti s pomocjo davka na premoženje. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! "»Ljudje potujejo, da bi se cudili višini gora, ogromnim valovom na morju, dolini rek, prostranosti oceana, kroženju zvezd, in gredo mimo samih sebe, ne da bi se cudili.« (Sv. Avguštin) Prihajo poletni dnevi, cas dopustov in pocitka. Vzemite si cas za osebno rast, za sprošceno odgovornost do sebe, do družine in za vaše prostocasne aktivnosti. Pomembno je, da cenite in spoštujete vsak trenutek, ko se cutite povezani sami s seboj in z naravo, katere del ste. Vabimo vas k branju intrevjujev z našimi zanimivimi sogovorniki, kot sta Peter Komatovic (direktor in ljubiteljski astrofotograf) ter Marko Novak (strokovnjak za nepremicnine). Izobraževanje o družbeni odgovornosti je nujno, da posamezniki osebno in družbeno odgovorno ravnamo, zato vas vljudno vabimo, da se udeležite številnih aktivnosti pri inštitutu IRDO ali drugje. Vabimo vas tudi, da inštitutu IRDO namenite 1,0 % dohodnine, s katero boste podprli nadaljnji razvoj tega podrocja, zlasti pa naše delo z mladimi. V tokratnem IRDO Mozaiku vam predstavljamo aktualno iz IRDO Inštituta, razmišljanja clanov IRDO in intervjuje z zanimivimi clani Inštituta IRDO, Horus nagrajenci, prejemniki certifikatov in drugimi. Vabljeni k branju in sodelovanju! In nadvse prijetno poletje vam želimo. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XV, junij 2022, str. 3 IRDO intervju Koncept Tisocinkain davek na premoženje Novinarka: mag. Anita Hrast Pogovarjali smo se z Markom Novakom, redsednikom Slovenskega nepremicninskega združenja – FIABCI. Marko Novak, kdo ste in s cim se ukvarjate? Sam sem po stroki strojni inženir, ki pa je veliko casa delal tudi na podrocju financ. Že od mladih nog pa se ukvarjam z nepremicninami, torej z investiranjem v njih, predvsem pa z njihovim vzdrževanjem. Na podrocju oddajanja stanovanjskih in poslovnih nepremicnin imam 30 letne izkušnje, ceprav sem jih vceraj napolnil 50. V tem obdobju opažam na podrocju nepremicnin dolocene nepotrebne ovire, ki bi jih želeli spremeniti in to tako, da bi bilo za vse bolje, tako za najemodajalce kot tudi za najemojemalce. Vse najboljše za Abrahama! Ste tudi predsednik Slovenskega nepremicninskega združenja – FIABCI. Nam lahko na kratko opišete to društvo in zakaj je nastalo? V tej vlogi nastopam kot predsednik Slovenskega nepremicninskega združenja, ki je del mednarodnega združenja FIABCI s sedežem v Parizu. SNZ-FIABCI je nastal na osnovi iniciative lokalnih strokovnjakov, ki so želeli združiti znanje in sile, da bi se stanje na podrocju nepremicnin izboljšalo. Marko Novak Naše združenje letos obeležuje 30-letnico delovanja in v teh letih smo bili zelo aktivni pri predlogih o izboljšavah na podrocju nepremicnin in sicer na urbanisticni, ekonomski, pravni, geodetski in drugih podrocjih, ki se nepremicnin dotikajo. Odstotkovno je pri nas najmanj gradbenih inženirjev, ti so clani Inženirske zbornice. Ukvarjate se tudi z davki na nepremicnine. Kakšno je trenutno stanje glede tega v Sloveniji in koliko nepremicnin v Sloveniji sploh imamo, kakšno je stanje na tem podrocju v primerjavi s tujino? Od samih zacetkov je SNZ-FIABCI deloval v projektnem svetu, ki je bil v letu 2013 strokovna podrpora pri uvedbi davka na nepremicnine. V to projektno skupino, kjer so bili predstavniki razlicnih ministrstev smo bili vabljeni kot zunanji clani. Ožje podrocje delovanja so bili podatki o nepremicninah, vrednotenje nepremicnin ter davcno in pravno podrocje. V tem projektu smo bili zagotovo najbolj izpostavljeno civilno – družbeno združenje, ki je odigralo na vseh navedenih podrocjih Nepremicnin je samo slaba polovica v vidno vlogo pri izboljšavi prvotnega sistema. Žal smo vedeli, da vsebina Zakona, ki je bila dosežena, ne bo dovolj, da se Zakon o davku na nepremicnine pravno obrani tudi na Ustavnem sodišcu RS. Svet in s tem naše premoženje so se v 40­tih letih bistveno spremenili, naš davcni sistem na podrocju nepremicnin in premoženja nasploh pa je ostal zasidran v letu 1984. Na podrocju osebnih davkov smo naredili velik napredek in dobili dohodnino, prometni davek iz SFRJ je zamenjal boljši sistem DDV, edino pri davkih na premoženje smo ostali zamrznjeni v casu. Ker se na tem podrocju nismo spremenili oz. prilagodili spremembam premoženjskih stanj smo danes na dnu EU-27 in poberemo 0,6 % DBP iz davkov na premoženje, pa še tukaj nas vest pece in to kljub temu, da je v povprecju pobranih premoženjskih davkov EU-27 kar 1,8 % BDP. V bistvu pa za povprecje EU-27 zaostajamo za 2/3 in smo na tem podrocju pravi sramežljivci. Pri nas je imeti veliko premoženja 2/3 ceneje kot v povprecju EU­27, kar pomeni, da tisti, ki stokajo nad visokimi davki na premoženje, bodisi ne vedo kako je to v povprecni državi EU, bodisi so davcni hipohondri. Še vedno tudi skozi optiko placevanja davkov mislimo, da je edino premoženje, ki ga imamo v Sloveniji samo nepremicno premoženje. Temu še zdalec ni tako. celotnem premoženju, ki ga je skupno za okoli 350 mrd EUR. Drugo polovico pa predstavlja predvsem financno premoženje in sredstva podjetij in bank. Ta druga polovica pa je davcno popolnoma spregledana, kar je škoda. Naše stališce je, da je nekdo, ki ima 1 mio EUR vredno nepremicnino premoženjsko popolnoma enak tistemu, ki ima 1 mio EUR vredno financno premoženje in ta dva namišljena davkoplacevalca bi morala placati enak davek. Sedaj pa v Sloveniji tisti s hišo vredno 1 mio EUR placa morda 300 EUR NUSZ letno, tisti drugi pa cisto nic. Ta drugi placa samo davek na dobicek pri prodaji tega financnega premoženja, ce trguje z delnicami in jih kupuje in prodaja. Ce nic ne proda in jih samo ima, tako kot moja mama, nic ne placa, po našem predlogu pa bi vseeno placal 0,1 % tega davka na 1 mio EUR, kar je 1.000 EUR. Tak princip smatramo v našem združenju kot znak solidarnosti, ki je potrebna in tehnicno ter družbeno z lahkoto dosegljiva. Pred kratkim smo lahko v Mladini prebrali intervju z vami kot pobudnikom progresivnega premoženjskega davka. Nam lahko opišete vašo idejo? Pri našem predlogu je progresivnost samo možnost, ne pa bistveni element in to bi rad uvodoma poudaril. Bistveni elementi našega koncepta so naslednji: ·Vse vrste premoženja so davcno gledano izenacene. Delnice = nepremicnine = denar na TRR = avtomobil. Zaradi solidarnosti bi vsakemu davkoplacevalcu odšteli 100.000 EUR premoženja, on pa bi placal kot fizicna oseba samo 0,1 % letno na tisti znesek premoženja, ki presega teh prvih 100.000 EUR. Nekdo, ki ima 500.000 EUR premoženja bi torej placal 0,1 % na 400.000 EUR tega premoženja, kar pomeni 400 EUR tega davka letno. Ce je porocen in imata s soprogo skupaj 1.000.000 EUR premoženja, bi vsak od njiju placal 400 EUR. Pri pravnih osebah predlagamo 0,25 % tega davka na sredstva podjetja, ki jih razberemo iz letnih racunovodskih izkazov na AJPES, pri cemer pa pravnim osebam ne bi dali odpustka v višini 100.000 EUR, tako kot fizicnim osebam. Kakovost našega predloga je v tem, da je zelo enostaven in ga vsak hitro razume, ce mu ga tako razložimo, kot smo to povedali sedaj. Druga dobra lastnost je, da imamo vse podatke o financnem premoženju, vrednosti nepremicnin, avtomobilov itd. že sedaj na voljo in jih ni potrebno na novo vzpostavljati ter za to placevati. Tretja lastnost je, da zamenjujemo prastari sistem davka na premoženje iz SFRJ z necim, kar sloni na vrednosti in ne samo na površini. Sedaj dva lastnika popolnoma enake hiše v Lendavi in Ljubljani placata enak NUSZ, po našem predlogu pa bi tisti v Lendavi placal polovico tistega, kar placa tisti v Ljubljani, saj je njegova hiša v Lendavi vredna samo polovico tistega, kot ima vrednost takšna hiša v Ljubljani. To se nam zdi prav in pravicno. Dedici bodo v Ljubljani za to hišo iztržili 400.000 EUR, tisti v Lendavi pa morda 200.000 EUR. Ce pa ste v vprašanju omenili progresijo. Da, predlagali smo progresijo, ampak samo kot opcijo, ki pa ni naša primarna opcija. Naš primarni predlog je bil fiksni odstotek in sicer 0,1 % za fizicne in 0,25 % za pravne osebe. Ce že progresija, bi pri fizicnih osebah rekli 0,1 % davka pri tistih do 300.000 EUR premoženja in npr. 0,15 % davka pri tistih, ki imajo nad 300.000 EUR vredno premoženje. Pri obojih pa bi upoštevali 100.000 EUR vrednosti do katere pa se ne placa nic davka. Kot napacne informacije pa štejemo tiste s strani politikov, ki govorijo o odstotku, dveh tega davka na premoženje. Ne, to ni naša ideja. Mi vedno govorimo o promilu, dveh ali treh, kar je 10 krat manj, kot govorijo nekateri izbrani predstavniki ljudstva. S tem strašijo po nepotrebnem tudi tiste v opoziciji. Oboji si našega predloga niso natancno pogledali, ceprav smo se trudili, da bi ta predlog predstavili vsem politicnim strankam. Žal interesa med njimi ni bilo, zdaj pa povzemajo koncept cisto napacno in te napacne informacijo sporocajo slovenski javnosti. Torej gre za vzpostavljanje nekakšnega ravnotežja v družbi. Kaj bi na tem podrocju še lahko naredili? Gre bolj za solidarnost tistih, ki imajo vec s tistimi, ki imajo manj, hkrati pa ne jemljemo nikomur vec kot 0,1 % do najvec 0,3 % od njegovega premoženja letno. To je izredno malo in dalec pod pragom »davcne bolecine«. Naj vas spomnim, da je sprejeti zakon o nepremicninah, ki je bil razveljavljen, imel davcno stopnjo 0,15 % za stanovanjske in 0,7 % za poslovne nepremicnine, naš predlog pa uvaja vse stopnje približno tam, kjer je bila najnižja stopnja pri nepremicninskem davku. Tisti, ki sedaj ne placa nic NUSZ-ja in bi po našem sistemu placal vec, so lastniki financnega premoženja. Kot vam je verjetno znano imamo v Sloveniji 1.026.000 lastnikov nepremicnin, lastniki 95 % vsega financnega premoženja v državi pa je tam okoli 200.000 polnoletnih državljanov. Naj vam povem še nekaj. Nekateri predstavniki gospodarstva so komentirali, da ta naš koncept Tisocinka ni samo koncept, ki bi bil dober za Slovenijo, ampak je koncept, ki bi bil dober za celotno EU. Tudi predstavniki sindikatov so ga zelo pohvalili, kar je zelo zanimivo. Ta koncept ima torej potencial in to pri dveh antagonisticnih polih, in to bi rad sporocil tudi vašemu združenju. Pametno bi bilo nadaljevati. Po našem mnenju je solidarnost nujna s strani premožnejših posameznikov, za katerega se imam tudi sam, pri cemer ga vidimo kot nujen korak. Sam imamo namrec relativno nizko placo, tam okoli 1.500 EUR neto, ker ne potrebujem vec, a hkrati placam enak davek na place kot tisti, ki nima nic premoženja in ima samo placo v višini 1.500 EUR ter živi v najemnem stanovanju. To ni prav in ravno zato naš predlog, ki ima mocno noto solidarnosti. Ta korak v smeri, ki nam jo priporocata tako IMF kot tudi OECD je, da naj zmanjšamo obremenitev plac in povecamo obremenitev premoženja. Ravno obe stvari naslavlja tudi naš predlog, ki je bil direktni protipredlog financiranju Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ministrstvo za zdravje je predlagalo novi, 2,94 % davek na neto place, mi pa predlagamo 0,1 % davka na celotno premoženje. V obeh primerih dobite 300 mio EUR novih davcnih prilivov. Pa naših izracunih bi bilo za 1.350.000 polnoletnih državljanov Slovenije financno ugodneje, ce bi se uvedel novi davek na premoženje v višini 0,1 %, za 50.000 najbolj bogatih v naših družbi pa bi bila uvedba davka na premoženje davcno manj ugodna. Kaj moramo narediti, da bo vecini bolje je popolnoma jasno, a hkrati tudi velja, da se mora davek na premoženje nehati pri tam okoli 0,3 % od vrednosti premoženja letno. Ker na Ministrstvu za zdravje menijo, da je njihov predlog boljši, pa predlagamo naslednje. Obremenitev premoženja z dodatnimi 300 mio EUR davka letno in hkrati razbremenitev place za 300 mio EUR davka letno. Z enim davkom boste naredili dva koraka v napredek in to hkrati. Seveda pa je resnica, da je predlog o novem davku na neto place popolnoma družbeno nesprejemljiv in financnega pokritja tega zakona ta družba ne more zagotoviti, ker smo prevec sebicni. Gledamo samo koristi podmnožice, ki ji pripadamo. Primer: Ker bi to bil davek na place, so upokojenci zelo za, ceprav imajo predvsem starejši premoženje. So pa hkrati upokojenci za financiranje Zakona o dolgotrajni oskrbi proti, ce naj se obremeni premoženje, ceprav gre vecina tega denarja pri dolgotrajni oskrbi za njih. Zapeljujejo nas v razmišljanje, da so vsi upokojenci reveži, kar seveda ni res. Res je, da so med njimi tudi reveži, celo zelo veliko njih, a cetrtina te populacije je bogatih. Podatki o pokojninah ne pomenijo nic, ce nimate za vse te posameznike še njihove premoženjske bilance in ta vsebinski napredek v družbi ne zmoremo. Raje se zadovoljimo s tem, da recemo, da so vsi upokojenci reveži, da vsi zaposleni v javni upravi in zdravstvenih zavodih izgorevajo, da podjetniki služijo in goljufajo pri placilu davkov. Svet slikamo crno-belo, ceprav imamo pri vseh 20 odtenkov sive in to brez bele in brez crne. Kako vi vidite družbeno odgovornost in trajnostni razvoj? Kako sta povezana z davki na premoženje? Družbeno odgovornost jemljem kot prispevek bogatejših, da bo tistim brez ali z zelo malo premoženja lažje. Tudi razkritje podatkov iz naše analize, ki prikazuje kako ogromno premoženja imamo v Sloveniji in kako malo kreditov pri vsem tem skupaj, vidim kot družbeno odgovorno. Uvedba Tisocinke ali 0,1 % davka letno je prispevek 60.000 posameznikov, ki imajo vec kot 400.000 EUR premoženja, da bo 1.350.000 ljudem, ki imajo pod 100.000 EUR premoženja, malo lažje. To pa seveda ne pomeni, da bi s tako zbranim davkom neodgovorno ravnali, saj potem to ne bo ucinkovito na dolgi rok, torej ne bo trajno, kar je vsekakor latentna nevarnost »južno od Spielfelda«. S trajnostjo je povezana naša druga iniciativa, ki bi jo želeli predlagati slovenski družbi skupaj z IRDO in to je t.i. Javna najemniška služba (JNS), kjer bi se povecalo število najemnih stanovanj. Gre za reševanje problemov nekaterih upokojencev, ki bivajo sami v prevelikih stanovanjih. Preko JNS bi jim omogocili prehod v oskrbovana stanovanja v velikosti 30-35 m2, v njihovo hišo pa bi preko JNS naselili mlade družine. Tako bi starejši ne bili »sužnji« svoje 150 – 200 m2 velike hiše, mlada družina pa se ne bi stiskala na 40 m2, ki jih ima v najemu. V casu dviga cen energentov jim bo še težje in z energetsko krizo, ki prihaja bo takšna »narodna optimizacija« še bolj aktualna. Za optimizacijo delovanja družbe gre. Kako bi lahko pomagali mladim, kako starejšim? Z našim konceptom JNS bi rešili hkrati dva problema. Tiste starejše, ki ne želijo vec živeti v veliki hiši, bi preselili v oskrbovano stanovanje, mlado družino pa v hišo, ki je za enega upokojenca, kjer biva sam, prevelika. Tako bi omogocili bolj kakovostno življenje obema skupinama, a za to potrebujemo oskrbovana stanovanja. Praznih oskrbovanih stanovanj je v celotni Sloveniji sedaj okoli 100, kar je ravno prav za zacetek zagona takšne sheme. Za zagon te sheme bi po naših ocenah potrebovali samo 1.000 EUR davcnih odpustkov letno za takšen par hiša-oskrbovano stanovanje. Lahko pa bi zaceli jutri. Žal pa je sedanji Stanovanjski zakon, ki predvideva JNS s svojimi zahtevami v kali zatrl to iniciativo, ki jo je naše združenje prineslo v slovenski prostor prav iz Belgije, Luksemburga in Francije. Slovenci v zakonodaji "ušpicimo" dve ali tri dodatne alineje, ki naredijo sicer dobro iniciativo invalidno. Pri nas smo dolocili, da se mora takšna nepremicnina dati v najem mladi družini po neprofitni najemni, to je okoli 3 EUR/m2 mesecno in to za nedolocen cas. Oba pogoja delata popolnoma invalidno sicer dobro iniciativo, saj pod takšnimi pogoji nepremicnine, razen obupancev, ne bo nihce dal v najem. To namrec pomeni dobiti najemnino za 50 m2 veliko Kako vzpostaviti ravnotežje med bogatimi in revnimi, kaj bi še predlagali? Problemov Slovenije je veliko, najvecja mentalna zavora pa je, da vemo, da bi bilo potrebno narediti spremembe, ampak ne na mojem dvorišcu. To je znan fenomen in to samo pri nas. Mi bi se reformirali, potrebnost reform gorece zagovarjamo, ampak tako, da se ne bi nic spremenilo. Mi smo veliki borci za status quo. Naša reakcija je zelo podobna reakciji žabe, ki jo najprej vržemo v hladno vodo, ki jo nato segrejemo, ona pa na dnu samo caka, dokler ni prepozno. Ne znamo odskociti in spremeniti naših dejanj, ko je to potrebno. Temu je tako iz razlicnih razlogov, a glavni je v tem, ker smo »ziheraši«, hkrati pa je prevelikemu številu odlocevalcev dobro tako kot je. Ko pa gre za našo »družinsko denarnico« in koristi le-te, pa se nam ni problem prilagoditi in spremeniti svojih dejanj. K sreci pa razlika v Sloveniji med revnimi in bogatimi v statisticnih kazalcih in tudi dejansko ni velika. Nimamo zelo revnih ljudi, kar opazujem, ko hodim po Evropi, povsod vidim veliko vec revežev in vec revnih naselij kot pri nas. Prav tako pa nimamo vecjega števila zelo bogatih ljudi , kar nam oboje znižuje Ginni-jev indeks in v bistvu imamo sreco s tem, ni pa to posledica modrosti in znanja. Seveda me bodo sedaj vaši bralci napadli, ampak povem vam mojo izkušnjo. Že najmanj 8 let imamo opravka s skupino okoli 15 ljudi, ki so na socialni podpori. Vsako leto dva ali trije odidejo in pridejo novi. Ko opazujem to skupino odraslih bi jo lahko razdelil v tri podskupine. V prvi so tisti, ki so resnicno ubogi in potrebni pomoci. Tem bi dal še enkrat toliko zraven socialne pomoci in tukaj ni dvoma, da jim je potrebno pomagati. Drugo tretjino tvorijo tisti, ki preprosto ne želijo delati in so, kot bi rekel moj oce, leni. Tudi, ce mu ponujaš delo on raje leži ali sedi v sosednjem bifeju pod klimo, da mu lepo piha in benti cez državo. Tretjo podskupino pa tvorijo tisti, ki itak »fušajo« in so samo formalno brezposelni in materialno ubogi. Dobro za Slovenijo in njene prebivalce bi bilo, da ce bi drugo in tretjo skupino, ki sem jo opisal, prepolovili, tako prihranjen denar pa dali prvi podskupini torej tisti, ki je resnicno potrebna pomoci in skrbi, ki je prejema premalo. Del tega denarja bi lahko šel tudi za dolgotrajno oskrbo. Veliko takšnim ubogim ljudem pomagam tudi sam, a sem brez moci kot posameznik pri drugi in tretji podskupini in to ni prav do vseh, ki delamo in tistih, ki so potrebni pomoci. Hvala za pogovor in vaše napredne ideje. Vec si lahko preberete tudi v intervjuju v reviji Mladina z dne 3.6.2022: https://www.mladina.si/216794/smo­solidarni-ampak-na-ravni-plac-nikakor-pa­ne-na-ravni-premozenja/ Foto: Gregor Salamon IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XV, junij 2022, str. 10 IRDO intervju Nevsakdanje fotografije namnevidne izvenzemeljske lepote Novinarka: mag. Anita Hrast Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja INSEM -ATMOS žerjavi in dvižna tehnika, d.o.o. in ljubiteljskim astrofotografom, Petrom Komatovicem. Gospod Peter Komatovic, najprej hvala za možnost intervjuja z vami. Ste direktor podjetja INSEM -ATMOS ŽERJAVI IN DVIŽNA TEHNIKA d.o.o. iz Hoc. Kaj pocnete v vašem podjetju in s kom sodelujete? Tudi sam bi se zahvalil za povabilo in vaš interes na tematiko astrofotografije. Res je, že nekaj casa sem na celu družinskega podjetja Insem…. Izdelujemo industrijska dvigala in žerjave. To so naprave, ki pri procesu v proizvodnji, skladišcu, ipd. opravljajo pomembno delo in sicer dvigovanje takšnega ali drugacnega bremena. Nismo nekako usmerjeni v dolocen sektor. Naši kupci so vsa podjetja pri nas in v tujini, ki bi rada na cim lažji, varen in hiter nacin manipulirala z bremeni, ki se rocno ali pa recimo z vilicarjem težje prenašajo. Vec o nas lahko izveste na www.insem-atmos.si. Kakšna je bila vaša osebna in poslovna pot? Že od mladih let sem bil tako ali drugace vpleten v naše družinsko podjetje. Sprva predvsem na podrocju marketinga pri izdelavi katalogov, fotografiranju izdelkov, v proizvodnji in na terenu, ter pri izdelavi spletne strani, kasneje pa pri skrbi za stranke in dobavitelje iz tujine. Med svojim delom sem se tako tudi podrobneje spoznal s fotografijo in si kupil svoj prvi DSLR aparat. Ta je še danes uporaben za izdelavo astrofotografij. Dolgo sem se ljubiteljsko ukvarjal s fotografiranjem živali (ptice, dvijad, …) in pokrajine ter vremenskih pojavov. Nekako po nakljucju sem konec leta 2014 slišal za odkritje novega kometa C/2014 Q2 (Lovejoy). V januarju leta 2015 sem ga fotografiral s standardnim zoom objektivom 12-50 mm in s fiksnim objektivom 45 mm, sprva od doma, nato pa še z Ruške koce na Arehu. Na fotografijah z doline je bila vidna zelena pika, na tistih s Pohorja pa je že bilo moc zaznati rep kometa. Na slikanje se nisem posebej pripravljal, prav tako nisem za to uporabil kakšne posebne opreme, le brezzrcalni aparat Olympus, ki sem ga takrat imel, objektiv ter stativ. V tistem casu nisem poznal ne astronomskih montaž, ne posebnih tehnik priprave in obdelave slik, ki so potrebne, da nastane vrhunska astrofotografija. Kljub temu sem bil nad slikami navdušen. Ujeti v objektiv komet si pred tem sploh nisem znal predstavljati. Ko sem naredil sliko kometa, sem v kader ujel tudi ozvezdje Oriona. Po pregledu slik na racunalniku sem opazil, da tam niso samo zvezde, saj je na slikah že bilo mogoce zaznati veliko Orionovo meglico. Takrat se mi je odprl cisto nov svet v fotografiji, svet astrofotografije. Ste clan skupine astrofotografov in ustvarjate fotografije tako vesolja, kot narave na Zemlji. Kaj vam pomeni fotografija in kaj astrofotografija? Težko je opisati, kako astrofotografija zasvoji cloveka. Ceprav je zelo naporna in zahteva preceja casa za slikanje in samo obdelavo fotografij, marsikdaj pa te prikrajša še tako potrebnega spanca, je na koncu ves trud poplacan z nevsakdanjimi fotografijami nam nevidne izvenzemeljske lepote. Marsikdo, tudi po tem, ko mu fotografijo pokažem, ne more verjeti kaj vse se skriva tam »zgoraj«. V bistvu sem tudi sam na zacetku komaj verjel, kaj je pravzaprav možno ujeti v objektiv z dokaj obicajno fotografsko opremo. Kot izkušeni hobi fotograf sem želel napredovati. Slike z obicajno opremo so sicer bile na zacetku navdušujoce, a se z nekaterimi od tistih izkušenejših fotografov z boljšo opremo nisem mogel kosati. Kako se lotevate posnetkov, kje in kaj najraje ustvarjate? Astrofotografija je prava majhna znanost. Nacin kako dobiti posnetek, vsaj takšen malo boljši, je drugacen kot pri obicajni fotografiji. Obicajno se naredi serija posnetkov (lahko video za dolocene objekte, kot so planeti, ali fotografije za vse ostalo) in se le-te zloži v zloženko ali tako imenovani »stack« z zato nemenjenim programom. Npr. teoreticno tako z zlaganjem 20-tih posnetkov dolžine treh minut dobimo ekvivalent posnetka dolžine 60 minut. Podrobnejše napotke lahko najdete na spletu. Tudi sam sem tako pricel in se ob tem kar namucil, a sem vseeno vztrajal. Pri astrofotografiji je potrebno veliko casa ter potrpljenja. Na hitro ne gre. Marsikdo bo zato obupal. Sam se po osmih letih fotografiranja še zmeraj ucim novih tehnik obdelave fotografij. Zadeve se nenehno razvijajo in rezultati so vedno boljši. V bistvu so slike amaterskih astrofotografov danes precej boljše, kot so bile tiste od Hubblovega teleskopa na zacetku njegovega delovanja. Vecinoma slikam od doma, vcasih pa se skupaj s prijatelji astrofotografi odpravimo na Pohorje na kakšno temnejšo lokacijo, ko res želimo zajeti tiste res najšibkejše objekte na nebu. Pogoji na višji nadmorski višini in dlje stran od mestni luci so namrec precej boljši, ceprav še zmeraj ne optimalni in niso primerljivi npr. s podrocji, kjer stojijo najvecji zemeljski teleskopi (Cile, La Palma, Havaji, …). Nekih najljubših objektov, ki bi jih slikal nimam. Slikamo pac, kar je v tistem trenutku na nebu in kar je v dosegu naše opreme ter kar dopušcajo pogoji. Skoraj vsak astrofotograf se verjetno na zacetku loti najvecjih in najsvetlejših objektov, ki ne zahtevajo toliko casa slikanja kot tisti bolj šibki. Med te objekte vsekakor spada Andromedina galaksija (M31) ali velika Orionova meglica (M42). No, ko tako pišem, moram priznati, da je verjetno res M31 tudi moj najljubši objekt. Tega sem vsekakor slikal najveckrat. Za zacetnika pa je ta objekt zanimiv tudi, ker ga lahko slikamo z navadnim DLSR, ILC… V bistvu je tehika že tako dalec, da se lahko M31 z malce spretnosti prepozna že na slikah, narejenih z novejšimi telefoni. Naredili ste že številne intervjuje, vaše fotografije so bile tudi nagrajene. Nam lahko kaj vec poveste o tem? Ja, res je. Vse je nekako prišlo kot posledica dobrih fotografij. Nikoli se nisem prevec izpostavljal, si delal nek marketing, a so same slike ocitno najboljša reklama. Zadeva je vseeno malce nevsakdanja in ljudi pac zanima kako in kaj. Vse se je lani pricelo z online predavanjem fotokluba Maribor na temo Astrofotografija, kjer sem bil gost, letos januarja je sledil intervju na radiu Ognjišce v oddaji Doživetja narave na temo Astrofotografija. Ob tem bi se še enkrat zahvalil prof. Borisu Khamu za povabilo. Imel sem tudi kratko predavanje na to temo v domacem kraju, ki ga je pripravilo KATOLIŠKO DRUŠTVO DR. ANTONA MURKA, ter kasneje še objavo v obcinskem (Hoce – Slivnica) glasilu Utinki. Z veseljem govorim o tem našem prelepem hobiju in toliko bolj sem vesel, ce mogoce koga pritegnem, da tudi sam poskusi s slikanjem skritih lepot vesolja. Kje objavljate vaše fotografije? Jih tudi prodajate? Slike objavljam predvsem na Facebooku in na specializiranih galerijah za astrofotografijo kot sta Astrobin.com, Astronom.si. Nekaj malega objav je tudi v obliki videoposnetkov na Youtubu in na strani Slo-foto.net, ce gre za kakšno res vizualno impresivno zadevo. Fotografij ne prodajam. Ustvarjanje teh fotografij mi je hobi in mi služi kot oddih in sprostitev, zato plana, da bi s tem služil, ni bilo. Seveda, ce bi kdaj prišlo tako dalec, se tega ne branil ... Kaj doživljate, ko fotografirate naravo, vesolje? Med slikanjem tako narave, kot vesolja, se zelo sprostim, hkrati pa, verjeli ali ne, je prisoten adrenalin, sploh ko prvic na ekranu zagledaš nov objekt, ki ga še nisi slikal. Kot receno, že sama priprava na slikanje zahteva nekaj casa, veliko stvari se lahko zalomi in na koncu je veliko olajšanje, ko vidiš, da so slike v redu in da bo verjetno tudi koncna slika dobra. V bistvu mi ne gre za to, da bo drugim všec, ampak da bo všec meni. Seveda z leti slikanja od sebe zahtevaš vedno vec in izdelek je posledicno vse boljši. Car astrofotgrafije je tudi, da lahko stare podatke (slike) zmeraj nadgradimo z novimi (dodajamo nove slike k starim), kar pomeni, da bo nova slika z vecjo kolicino podatkov pridobila na kakovosti. Nekateri vidijo boga v vsem, nekateri v cloveški podobi, drugi samo kot del religije. Kaj Bog pomeni vam, kaj vesolje, kaj narava? Zrasel sem v kršcanski vzgoji, zato od malega cutim spoštovanje do Boga in vere/religije. Seveda vsak kdaj v Boga podvomi, sploh v težkih casih, ob tragedijah, vojnah. Menim pa, da se veliko ljudi prevec zanaša na Boga, zato so zelo razocarani, ko ni vse tako, kot so si predstavljali. Bog nam je dal pamet, svobodno voljo in mi smo tisti, ki se odlocimo ali bomo delali dobro ali slabo, ter izkoristili vse, kar nam je bilo dano. V naših rokah je veliko vec kot si mislimo. Sebe sem velikokrat zalotil, da se ob pogledu na vse te ogromne strukture v vesolju, ki so od nas nepredstavljivo dalec, vprašam, kako je vse to nastalo, ali je to res Božje delo, kdo je odgovoren za vse to in skrbi za red v tem ogromnem univerzumu. Skoraj zagotovo mora nekaj biti, ker mi tako majhni in verjetno nepomembni v vsej tej nepredstavljivi velicini vesolja, še na lastnem planetu, v lastni hiši, v lastni glavi težko dosežemo tak red, kot je tam zgoraj, ter v naravi, ki nas obdaja. Kako vi razumete družbeno odgovornost in trajnostni razvoj? Kaj bi morali posamezniki na to temo poceti in kaj podjetja, druge organizacije? V bistvu se ob tem vprašanju spomnim na en velik problem, ki obstaja danes. Vecina ljudi je prevec egoisticnih, ne razmišljajo, da so del družbe ter da njihova dejanja lahko vplivajo tudi na koga drugega, ne samo na njih. Prevec se razpravlja o pravicah, vsak bi imel neke pravice, a o dolžnostih posameznika pa bolj malo govorimo ali pa skoraj nic. Menim, da so na tem prodrocju podjetja v vecini precej bolj odgovorna, urejena in se obnašajo precej bolj racionalno kot posameznki. Iskrena hvala za vaše fotografije narave in vesolja za junijsko številko revije IRDO Mozaik. Kje vas bralci najdejo? Bi nam za konec želeli še kaj sporociti? Moje fotografije si lahko ogledate na sledecih spletnih naslovih: https://www.facebook.com/peterkomato vic/ https://www.youtube.com/user/Proximus ic/videos https://www.astrobin.com/users/PeterK/ Ce koga zanima kaj na temo Astrofotografije me lahko kontaktira preko Messengerja na FB ali pa preko skupine “Mala skupina velikih astrofotografov” na FB, kjer bomo rade volje odgovorili na vaša vprašanja. Vsakomur, ki se želi podati v astrofotografske vode, pa svetujem, naj ne obupa, naj se kolikor se le da, poskuša nauciti sam, saj se bo tako pridobljeno zanje precej bolj zasidralo v spomin. Tehnik in nacinov kako se zadeve lotiti je precej, zato mora vsak zase najti nacin, ki mu najbolj ustreza. Mi smo pa tukaj, da svetujemo. Iskrena hvala za pogovor in še veliko astro-foto doživetij vam želim. FOTOGRAFIJE ASTROFOTOGRAFA PETRA KOMATOVICA FOTOGRAFIJE ASTROFOTOGRAFA PETRA KOMATOVICA FOTOGRAFIJE ASTROFOTOGRAFA PETRA KOMATOVICA FOTOGRAFIJE ASTROFOTOGRAFA PETRA KOMATOVICA 17th IRDO International Conference SOCIALLY RESPONSIBLE SOCIETY 2022: Green, digital and inclusive transition: how to make it happen? DRUŽBENO ODGOVORNA DRUŽBA 2022: Zeleni, digitalni in vkljucujoci prehod: kako ga izpeljati? 2-3 June 2022 Maribor, Slovenia, European Union ONLINE The 17th IRDO International Conference “SOCIALLY RESPONSIBLE SOCIETY 2022: Green, digital, and inclusive transition: how to make it happen?” has been held on 2 - 3 June 2022, online. Conference was also the 2nd IRDO & Citizens’ Initiative for an Integral Green Slovenia Conference. More than 100 participants, 70 authors with 36 papers from more than 10 countries have co-created this conference. The European Business Network for Corporate Sustainability and Responsibility (CSR Europe) was honorary sponsor of the conference. Organizers were IRDO - Institute for the Development of Social Responsibility, University of Maribor, Slovenia, Slovenian Society for Systemic Research (SdSr) and Citizens’ Initiative for an Integral Green Slovenia. This event was an official Partner Event of the EU Green Week (30 May to 5 June 2022). In 2022 - the European Year of Youth organizers decided to support young Ukrainian musicians in Slovenia with donations among conference participants. The main purpose of the conference was to explore conceptual framework(s), conditions and possibilities for a green, digital and inclusive transition that enables the development of a common sustainable future, in line with the UN 2030 Agenda for Sustainable Development and its 17 SDGs. A precondition for sustainable coexistence is socially responsible behaviour of each stakeholder in the community (local, national, global). Without broad environmental and social responsibility, there is no survival of humanity. Social responsibility is a tool for achieving a sustainable future, connecting and integrating several other mechanisms. Sustainability is increasingly regarded as a process of societal and inclusive transitions. It makes social responsibility a crucial practice, needed in the entire society. The IRDO 2022 conference emphasis was on the implementation of a green, digital and inclusive transition as embraced by the European Green Deal (EGD) and other EU priorities and policies, including the Recovery and Resilience Facility/Plans. The EGD puts sustainability and, therefore, social responsibility at the heart of the EU policy-making, reflecting the need for systemic change. This event was an official Partner Event of the EU Green Week (30 May to 5 June 2022). The year 2022 is also the European Year of Youth, so organizers of the IRDO 2022 international conference have decided to take this opportunity to help young Ukrainian musicians in Slovenia. On behalf of young musicians, the SMO Institute, the Gallus Foundation and the Institute for the Development of Social Responsibility, invite participants of the conference to help young Ukrainian musicians in Slovenia. Anyone who would like to make a donation can do so as soon as possible on the account of the SMO Institute. Supporting partners of the IRDO International Conference were: World Organisation of Systems and Cybernetics (WOSC), International Academy for Systems and Cybernetic Sciences (IASCYS), Pau, France, European Academy of Sciences and Arts, Salzburg, Bertalanffy Center for the Study of Systems Science (BCSSS), International Federation for Systems Research (IFSR), Center of Risk & Crises Management (CRC), Vienna, Austria, COPERNICUS Alliance – European Network on Higher Education for Sustainable Development, CSR Europe, Danube University Krems, Austria, Slovenian Association for Quality and Excellence, Chamber of Commerce and Industry of Štajerska, Slovenia, Association of Employers of Slovenia, Managers' Association of Slovenia, Network for Social Responsibility of Slovenia, Association Social Responsibility Academy, Gallus Foundation. Co-financer was Ministry of Education, Science and Sport, Office of the Republic of Slovenia for Youth. Sponsors are: Nova KBM d. d., Pošta Slovenije d.o.o., Medis-M d.o.o., Prohit d.o.o., Press Clipping d.o.o.. So far, over 1.500 authors from all over the world have participated in the previous 16 IRDO conferences. More you can see at https://www.irdo.si/en/irdo-conference/. Cloveštvo je novembra 2021 javno priznalo na že 26. konferenci OZN, da za svoj obstoj nujno potrebuje posodobitev miselnosti, vrednot, kulture, etike, norm in navad. Uveljaviti mora inovativno, trajnostno in družbeno odgovorno družbo, ne le družbeno odgovornih organizacij, še manj samo velikih podjetij. IRDO -Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je te dni k temu prispeval spoznanja in predloge 70 avtorjev iz vec kot 10 držav s 4 celin na 17. mednarodni konferenci. Tokrat izbrani skupni imenovalec je vprašanje, kako naj svet postane bolj zelen, digitalen in vkljucevalen. Odgovor nanj: prikazani prispevki in primeri kažejo, da to ni le nujno, ampak tudi izvedljivo in veckje izvedeno; zgledi so vredni posnemanja. Vplivamo kot posamezniki – odjemalci in sodelavci in obcani, kot organizacije, oblastni organi na lokalni, državni in mednarodni ravni, raziskovalci in izobraževalci, da odgovornost za vplive na družbo, soodvisnost in celovitost prevladajo kot sestavine normalne kakovosti poslovanja in življenja. V nadaljevanju predstavljamo nekaj izvleckov iz vec prispevkov razlicnih avtorjev. The main reason for implementing social responsibility measures turned out to be the fact that social responsibility strengthens the culture and reputation of the company/organization as an employer. (Alenka Jakomin) Ethically correct and feasible data sharing negotiation protocols would deliver an important step toward a digital, socially responsible society. (Igor Perko, Žan Domanjko) Each professional should give up full autonomy for decisions in his/her field and take part in the responsibility for compliance with other parts of a requisitely holistic solution. To be able to do this, each profession should not base its knowledge exclusively on its own subsystem but should upgrade it with an understanding of the function of its subsystem in a bigger system. (Marko Kiauta, Tugo Borina) Corporate reporting should include current implementation levels of a voluntary commitment, map key Human Rights topics as identified by companies and provide insight into corporate practices. The analysis could assist in monitoring trends and identifying any measures needed to address and monitor human rights in business more effectively. (Lucija Glavic, Maruša Babnik) Public employees have a specific role in processes of wealth creation by informatization in the context of social partnership. (Mihael Sket) Accounting and management in accountancy are directed to most important information from social responsibility point of view: the value added. (Živko Bergant) Fundamental change (metanoia) required by current environmental and climate challenges will not be possible without expanding the realization that we live in the more-than-human world. The monograph Eko, zeleno, modro, trajnostno v humanistiki (Eco, Green, Blue, Sustainable in the Humanities) addresses these humanistic issues that can help make the necessary steps towards “our” (i.e., equally of humans, animals, plants, air, water, and soil) common environment bolder and more determined. It is the first work in Slovene that systematically deals with issues of environmental humanities in its wide field, and at the same time calls for new reflections. (Ignac Navernik) Systemic exclusion can be overcome with public statements, as for instance with Wall art, presented in video Changing the World, One Wall at a Time at the conference. (Saleem Vaillancourt, Maziar Bahari et al) We can confirm that reflexive responsibility is an important concept in considering society complying with the demands of Industry 5.0 -as meta-refexivity is a crucial factor of socially and environmentally responsible behaviour. (Tea Golob) The proposed framework has to boil down into a viable technology that tentatively materializes the cybernetics of Hybrid Reality under constructivistic approach. There enters the holon concept into societal-AI research, mostly because we have still to fully understand what we are not, and what we should not. (Massimiliano Pirani) Key stakeholders identified by companies in practice are similar to those determined by different theoretical frameworks (in a research). Some companies seem to include key stakeholders in their reporting, but they do not describe their communication and results in detail. This could lead to the potential threat that some companies do not have appropriate communication channels established with their key stakeholders, but still they include it in their reporting. (Matic Cufar) In times when global, mutually reinforcing challenges are becoming increasingly more severe and threatening, ambitious goals and agendas for sustainability transitions of the European Union are supported by the powerful new knowledge base with ecosystem approach, system innovations, systemic approach to policy and assessment. (Introduction) The essential part of a green global transition are young people and their activation, yet they are lacking the wholesome competencies and skill-sets to achieve circular economy and green entrepreneurship related to business. Therefore, we should aim at providing them high-quality learning content, mentoring and financial incentives. (Žunec, Kovacic) The future is predictable – we know the human needs (food, shelter, clothes, mobility), and the Earth regeneration ability, biocapacity (photosynthesis). Humanity average demand is 73 % higher than the Earth regeneration ability, and it is increasing very fast. We must reduce our ecological and carbon footprints to the regeneration ability of the one Earth. The resource-constrained future is arriving faster than cities, companies or countries are meaningfully preparing themselves for it. Acting swiftly is essential – those who hesitate with their transition are exposed to far larger risks. (Wackernagel) Humanity has already overshot the limits that define a safe operating space for four out of nine planetary boundaries: biosphere integrity, climate change, land system change, and biogeochemical flows. Footprints complement planetary boundaries and directly link to economic parameters. Both concepts are linked to the Human Development Index and doughnut economics. Together they can provide decision-makers with accurate, relevant, and empowering information making sustainable development relevant to investment decisions, risks and opportunities, costs and benefits. (Piciga, Kovac) To address complex, systemic environmental issues, new approaches and new knowledge are needed for the preparation of integrated assessments in Slovenia. Slovenia will continue to cooperate with the European Environment Agency in their Eionet network on co-creation and exchange of knowledge and good practices. Our goal is to improve integrated environmental assessments to better support decision making. (Bernard Vukadin) EIT Climate-KIC (Knowledge and Innovation Community) is addressing climate change through innovation, with the objective of building a decarbonized economy. Their Deep Demonstration wants to achieve decarbonization through becoming a fully circular economy and society, with a systemic approach. The cross-sectoral and cross-disciplinary project Deep Demonstration Slovenia is working across boundaries, silos and departments, establishing partnerships with a sizable number of stakeholders from all levels and spheres, tackling production and waste flows across key economic systems and selected value chains, and placing a key emphasis on establishing an open platform of knowledge transfer for all. (Stegeman) Coal phase-out in 2033 in Slovenia is an ambitious and necessary goal that requires political will, attention to environmental, social and economic impacts and transition, and collaboration with local stakeholders for a just transition. Slovenia can use the chance to wisely invest the Just Transition Fund and other financial resources in coal phase-out. Global and local socio-economic challenges in two coal regions (Zasavje and Savinjsko-Šaleška) deal with people who are a vulnerable population. The government institutionsneed to provide assurance for the people of these regions in relation to all SD dimensions. (Beltran, Mulec and Stritih) It is vital to integrate the new knowledge on sustainability transitions in all levels of education, including non-formal education. This is possible in the context of already well-established Education for sustainable development (ESD): new competences for sustainability (e.g., systems thinking, futures literacy, etc., as in GreenComp, the European sustainability competence framework) can be related to the knowledge base being developed by the European Environment Agency. (Piciga) Foresight is a key approach for dealing with most of the systemic or more specialized topics in the long­term perspective. Therefore, it needs to be integrated and institutionalized in everyday operational activities and in all societal sectors in a systemic way. Building competencies and learning about the sustainability transitions, resilience and about the potential of foresight and how it should be used as a tool for successful sustainability outcomes in the future, is an important area which needs specific address and improvement. (Pirc Velkavrh) Analysis of internal functioning and weaknesses of the ecosystems that are responsible for the maintenance of life on Earth (research on planetary boundaries) reveals that Earth is contaminated with too many fertilizers that break nitrogen and phosphorus cycles. The loss of fertile soil presents a great burden for agriculture and can be seen as a line between life and death. A number of nature-based solutions in agriculture (e.g., permaculture) can be effectively implemented to enhance resilience in agriculture and food production, and to ensure the survival of planet Earth. (Vovk) Green transition of education, grounded in the concepts of sustainability and social responsibility, is along digital inclusion and transition a national priority. The two-year project on a systemic response of education to climate change, aimed at incorporation of climate goals into the ongoing educational practice, is executed in a coordinated way by four Slovenian public educational institutions in cooperation with responsible ministries. Preliminary results are linked with the Education for sustainable development practice, with systematic elaboration of climate goals and contents, and key sustainability competences still to follow. (Bogataj, Kregar, Uršic, Belasic) Nature-based solutions, including measures on ecosystem-based adaptation to climate change, are increasingly being promoted in development strategies and policies. European policies and initiatives provide a conceptual framework for bottom-up approaches to climate change education for sustainable development and adaptation learning. They have been implemented in in the project ECO-SMART, Interreg Slovenia-Italy cooperation programme, with focus on vulnerable coastal areas. (Vižintin) From Integral Green Europe …: The concluding panel presented powerful conceptual and practical social innovations for sustainability in Europe (including Slovenia and Ukraine), Africa, Middle East and other World regions based on the Integral Worlds (IW) approach (Lessem & Schieffer). This approach, as a holistic conceptual and practical innovation for sustainable development, emphasizes a dynamic balance among the centre (moral core, inspiration) and four mutually reinforcing dimensions (“worlds”): Nature and Community (South), Culture, Consciousness and Spirituality (East), Science, Knowledge and Technology (North) and Economy, Finance and Enterprise (West). Building on Europe’s strong potential for an integral “northern” navigation toward SDGs, with smart integration of several policies and potentials, it is proposed that an Integral Green Europe works intensely with other cultures (Piciga, Schieffer). …to Zimbabwe: The Integral Kumusha is only one of several inspiring initiatives within an integral development framework, building on its authentic African and Zimbabwean culture, including the re-visiting of age-old African Ubuntu values. A home-grown socio-economic model that emerged from applying the IW approach to a simple African homestead (kumusha) with the objective to eradicate poverty, hunger and marginalisation among rural people, it is now hailed as a national role model, focusing on people living in harmony with nature, guided by the values of oneness, brotherhood and interdependence (Taranhike). … on to Nigeria: Pax Herbals, an integral enterprise-in-community in Nigeria, was established for the scientific cultivation, identification, utilisation, and promotion of traditional herbal medicine, and became one of the largest phytomedicine research institutes and manufacturers of natural supplements in Africa. Embedded in the socio-economic philosophy of Communitalism, Paxherbals' model, drawing on the IW approach, has put the local community's interest at its centre, while realising its natural, economic, technological, and cultural genius. Communitalism addresses the four critical dimensions of integral development, namely integral community (communis); Integral awakening (spiritus); Integral education (scientia); and Integral economics (economia) (Adodo). … to Jordan in the Middle East: Ahliyyah and Mutran are two deeply rooted and mission-driven schools that have been providing progressive quality education in Jordan since 1926. The schools aim to empower their students through an integral model and transformational journey founded on the five pillars, inspired by the IW approach: Arab Emancipatory Education, Innovative Learning, Wellbeing, Community Engagement, and Enlightened Humanism. Within a comprehensive approach to teaching and learning, aligned with the principles of an integrally framed ESD, they seek to provide students with an education that is rooted in the values of their Arab heritage, in particular profound respect for human dignity, service, and ingenuity (Abdul-Majeed, Khoury). United by Transcultural, Transsocietal Collaboration: All cases work closely together, within the Homes for Humanity movement, which brings together these and many more integral innovators to a full-fledged transcultural and transsocietal collaboration with a shared purpose of co-creating integral societies. Foto: Gregor Salamon IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XV, junij 2022, str. 28 Vabimo vas, da pridobite certifikat II. zahtevnostne stopnje – Strateg/inja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj in se usposobite za strateško in razvojno trajnostno nacrtovanje. Po usposabljanju boste lahko v vaši organizaciji ali podjetju družbeno odgovornost in trajnostni razvoj upravljali bolj celovito, strateško, participativno in inovativno ter tako izboljševali in utrjevali ugled vašega podjetja oz. organizacije. Izberite jesenski termin, zacnemo že 9.9.2022 s tretjo gerenarcijo slušateljev! Predpogoj: pridobitev IRDO certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj (I. zahtevnostna stopnja) ali drugo ustrezno dokazilo o temeljnem znanju. Kdo vse potrebuje znanja in kompetence, ki jih ponuja certifikat II. stopnje – Strateg? zaposleni v organizacijah in podjetjih, ki ste vkljuceni v projektno skupino za pridobivanje certifikata Družbeno odgovoren delodajalec (DOD); strokovnjaki korporativnega komuniciranja, skladnosti in kadrovskega razvoja, ki želite vzpostaviti temelje trajnostnemu upravljanju v podjetju ali organizaciji; vodje projektih skupin in koordinatorji za trajnostno porocanje, ki želite vsebinsko izboljšati trajnostna porocila; komunikacijski eksperti, ki nacrtujete CSR kampanje in/ali korporativna prostovoljstva in želijo širiti svoja znanja; vsi navdušenci, ki nacrtujete trajnostno upravljanje integrirati v samo poslovanje podjetja ali organizacije. TERMINI USPOSABLJANJA ZA II. ZAHTEVNOSTNO STOPNJO – STRATEG/INJA: usposabljanju opravljenem izpitu boste: postali uspešen/a strateg/inja za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašem podjetju; imeli vec koristnih vsebin za celostni, strateški razvoj DO in TR vašega podjetja; prejeli gradivo z usposabljanja v e-obliki, ki jih lahko uporabite za delo in interno izobraževanje vaših sodelavcev; prejeli Certifikat STRATEG/INJA za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. KLJUCNE PREDNOSTI USPOSABLJANJA: Pridobili boste strokovno znanje in vešcine, ki so kljucne za celovito, razvojno naravnano strateško vodenje DO in TR podrocja v podjetju ali organizaciji; Napredovali boste od porocevalcev do strategov aktivnega upravljanja DO in TR podrocja znotraj vaše pravne osebe; Skozi usposabljanje se boste usposobili za trajnostno upravljanje -pasivni pristop boste zamenjali za aktivni pristop trajnostnega upravljanja; Primerjali boste delo v vaši organizacijami s praksami slovenskih in tujih podjetij; Opravili boste 6 prakticnih nalog, ki bodo koristile razvoju vašega podjetja oz. organizacije; Razvili boste vse kljucne elemente strategije upravljanja DO in TR v vašem podjetju oz. organizaciji in izmenjali izkušnje na to temo s sodelujocimi na usposabljanju; Pridobili boste “vstopnico”, da lahko kandidirate za naziv STRATEG/INJA LETA IZKORISTITE CLANSTVO V IRDO Kot clani inštituta IRDO lahko koristite še posebne ugodnosti, 20 % popust.... Postanite naši clani, ce to še niste! Fotograf: Gregor Salamon "Ena izmed skrivnosti radostnega življenja je ta, da nehitimo zgolj od tocke A do tockeB, temvec izumimo še nekaj imaginarnih tock na poti in jih užijemo v vsej polnosti!" Douglas Pagels Foto: Gregor Salamon IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XV, junij 2022, str. 34 14. junija 2022 se je z zakljucno konferenco sklenil projekt Dostojno delo za vse, ki je trajal vse od marca 2020 in pri katerem je sodeloval tudi inštitut IRDO. Navdušujoci rezultati vseh aktivnosti in zanimiva debata na okrogli mizi so pokazali, da si kot skupnost prizadevamo za še vecje uveljavljanje dostojnega dela v praksi. S pomocjo projekta je bila širša javnost seznanjena o standardih dostojnega dela, nove priložnosti pa so dobili tako delodajalci kot zaposleni. Glavni nosilec projekta je bil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, vodil pa ga je v sodelovanju z Obrtno­podjetniško zbornico Slovenije, IRDO – Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti in norveškim zavodom za zaposlovanje NAV. Sofinancirala ga je Norveška (82,1 %) preko Innovation Norway v okviru Norway Grants 2014-2020, program Socialni dialog — Dostojno delo. Delodajalcem in brezposelnim smo odprli vrata do novih priložnosti V dobrih dveh letih so se v okviru projekta zvrstile naslednje aktivnosti in izobraževalni dogodki: dva dneva za dvojnika (prvi v oktobru 2021 in drugi v februarju 2022); usposabljanja na temo dostojnega dela za delodajalce in javne uslužbence; oglaševanje in promocija dostojnega dela in zakljucna konferenca z okroglo mizo o dostojnem delu v Sloveniji in globalnih usmeritvah na podrocju dostojnega dela. Ponosni smo, da so bili v okviru projekta doseženi vsi rezultati, ki smo si jih zadali. Cilj je bil usposobiti javne uslužbence in delodajalce za zagotavljanje pogojev dostojnega dela, okrepiti sodelovanje med vkljucenimi socialnimi partnerji, deležniki in drugimi udeleženci projekta, uvesti in uveljaviti koncept Dan za dvojnika in splošno izboljšati ozavešcenost o dostojnem delu med najširšim prebivalstvom. Organizatorji smo zadovoljni z odzivom na Ob pozitivnem odzivu na aktivnosti v aktivnosti, ki so bile organizirane v okviru dogodkov. Živa Štiglic, predstavnica Zavoda RS za zaposlovanje, ob zakljucku projekta dodaja: “Projekt doživljam kot priložnost za spremembo. Spremembo v razumevanju dostojnega dela, spremembo v samih pogojih dela, spremembo v politikah in spremembo v praksi. Menim, da smo priložnost dobro izkoristili. Dostojno delo je mozaik v nastajanju in projekt Dostojno delo za vse je poskrbel za svoj košcek.” Dveh Dnevov za dvojnika, s pomocjo katerih so brezposelni dobili priložnost, da postanejo dvojniki zaposlenega na delovnem mestu, ki ga želijo opravljati, ali v podjetju, ki ga želijo spoznati, se je udeležilo skupno 20 delodajalcev in 20 brezposelnih. “Rezultat so uspešne zgodbe vseh vpletenih,” povzema predstavnica Zavoda RS za zaposlovanje, Nataša Baloh in dodaja: “Nekateri so se zaposlili, drugi so dobili pravo predstavo o poklicu, prav vsi pa so pridobili novo izkušnjo, ki jih je obogatila.” Usposabljanj na Zavodu se je udeležilo 250 zaposlenih na Zavodu RS za zaposlovanje, medtem ko se je usposabljanj v okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije udeležilo skoraj 300 delodajalcev. Predsednik OZS, Branko Meh ob tem dodaja, da so tudi delodajalci tisti, ki imajo pravico do dostojnega dela: “Obrtniki in podjetniki se zavedamo pomena zagotavljanja varnega in dostojnega dela v naših podjetjih. Treba pa je poudariti, da je dostojno delo pomembno tudi za delodajalce – tudi mi smo namrec delavci. Stopiti moramo skupaj in poskrbeti, da bo delo v Sloveniji dostojno tako za podjetnike kot za delavce.” okviru projekta sta Maja Rigac in Nina Kotar, clanici Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, povedali: “Z vsemi izvedenimi aktivnostmi smo korak bližje dostojnemu delu za vse. Veseli nas, da smo imeli priložnost sodelovati pri projektu in prispevati k ozavešcanju splošne in strokovne javnosti o dostojnem delu v Sloveniji.” Projekt je sklenila zakljucna konferenca z okroglo mizo Zadnje dejanje projekta je bila zakljucna konferenca, ki se je odvila v torek, 14. junija. Poleg delodajalcev in zaposlenih so se dogodka udeležili tudi predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje in Obrtno­podjetniške zbornice Slovenije ter državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac, ki projekt povzema z besedami: “Dostojno delo v Sloveniji žal ni samo samoumevno. Obcasno smo še vedno prica neprimernim delovnim pogojem, kar je nesprejemljivo. Varnost, prožnost in predvidljivost so pomembni elementi dostojnega dela, ki se jih moramo zavedati vsi deležniki. Partnerji projekta so z aktivnostmi prispevali k boljšemu zavedanju, kaj dostojno delo sploh je, prav tako pa k njegovi realizaciji. ” Na konferenci smo povzeli dogajanje, ki se je odvijalo med projektom, spregovorili smo o standardih dostojnega dela, izvedenih Dnevih za dvojnika in o usposabljanjih za delodajalce in javne uslužbence na temo standardov dostojnega dela. V okviru dogodka je potekala tudi okrogla miza, na kateri smo govorili o dostojnem delu v Sloveniji in spoznali globalne usmeritve na tem podrocju. Namestnik generalnega direktorja ZRSZ, Marko Bošnjak, poudarja, da je dostojno delo temeljna clovekova pravica: “Projekt ne prinaša dobrobiti le za sodelujoce. Preprican sem, da smo odigrali kljucno vlogo pri prepoznavanju termina dostojno delo, ki je kot strateški cilj prepoznan tudi na evropski ravni.” Na zakljucni konferenci se je zbralo približno 40 udeležencev, vsak pa je prispeval svoj košcek k ozavešcanju in promociji dostojnega dela v Sloveniji. Vodja projekta, Sabrina Urnaut, zakljucuje, da je bil projekt vec kot uspešen: “Verjamem, da smo s projektom spodbudili razmišljanje širše javnosti o tem, kaj vse dostojno delo je in kaj ni. Najpomembnejša se mi zdita ozavešcenost in zavedanje, da lahko vsak posameznik prispeva k uveljavljanju dostojnega dela v skladu s svojimi zmožnostmi.” Spoštovani clani! Predstavite se v reviji IRDO Mozaik. Pošljite nam vaše novice, predstavitve, mnenja, razmišljanja, intervjuje, primere dobrih praks, izdane publikacije, knjige… na: novice@irdo.si Veselimo se vaših prispevkov. POSEBNA PRILOŽNOST: CLANI LAHKO OGLAŠUJETE BREZPLACNO! Ste se že vprašali, kaj nas caka v bližnji in kaj v daljni prihodnosti? Cas je, da vsi zacnemo razmišljati in delovati družbeno odgovorno! Zato sodeljte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. IRDO novosti PRIDOBITE CERTIFIKAT v letu 2022 VODJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ 1. Potrebujete dodatno znanje, kako strateško vpeljati trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašo organizacijo, podjetje? 2. Želite pridobiti splošno razgledanost in osnovna znanja s tega podrocja? 3. Želite organizirati projektno skupino in delo znotraj organizacije ter pridobiti nova znanja, spoznati aktualne trende? Potem ste prava oseba za pridobitev IRDO certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Vabimo vas, da pridobite strukturiran vpogled v podrocje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, da boste to podrocje lažje vpeljali v svojo organizacijo. Pridobite Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Tega je od leta 2016 dalje pridobilo že vec kot 230 managerjev, strokovnjakov in mladih. Poglejte, kdo v Sloveniji ga že ima, pridružite se jim tudi vi! Trajnostni razvoj in družbena odgovornost sta postala glavna usmeritev svetovnih podjetij. Bodite na tekocem tudi vi. Vec: www.irdo.si Prijave: info@irdo.si Foto: Gregor Salamon IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XV, junij 2022, str. 40 DRUŽBENA ODGOVORNOST V SLOVENIJI IN PO SVETU Pridružite se nam na brezplacni strokovni konferenci ob izidu prirocnika za investitorje Clovek v pametni in krožno stavbi. Kdaj: petek, 22. 7. 2022, od 9. do 13. ure Kje: Gospodarska zbornica Slovenije, dvorana A Osrednji del programa strokovne konference bo okrogla miza Investitorji – najbolj odgovorni za trajnostne rešitve v gradnji stavb? V programu strokovne konference sodelujejo avtorice in avtorji prispevkov v prirocniku: Sanja Burnazovic (Stanovanjski sklad RS), dr. Dan Podjed (ZRC SAZU), Darko Jojic (GEN-i), mag. Vladimir Gumilar (Slovenski gradbeni grozd – GIZ), Mitja Beras (Feniks Pro d.o.o.), Andrej Fideršek (Fideršek – Euro Logistika), Aleksandra Velkovrh, Matjaž Valencic (energetski svetovalec) in drugi. Predstavljeni bodo zanimivi primeri dobrih praks. The aim of the Portorož Youth Health Forum 2022, is to empower and improve the skills of youth health professionals and youth workers by building their capacity on health prevention and promotion, research, networking, advocacy, campaigning and policy making. Dates: 27 – 30 October 2022 Place: Portorož, Slovenia Applications are now open! More information can be found here. Društvo za sožitje cloveka, narave in prostora VITAAA vabi na delavnico v Ljubljani v soboto 9. julija. Tema delavnice je filosfera (ljubezenska sfera) ljubljanske kotline, ki se plete med Grajskim hribom in Barjem. Zbirališce je ob 9.15 na Grajskem gricu pred Ljubljanskim gradom. Prvi del delavnice bo na hribu, potem se bomo spustili do Ljubljanice in Gradašcice in nazadnje do Rakovnika. V primeru dežja bo delavnica prestavljena. Malico prinesite s seboj. Možni so prostovoljni prispevki za društvo. Vec informacij lahko najdete tukaj. Letošnja tradicionalna mednarodna konferenca Trendi na podrocju družbene odgovornosti 2022: Prožna odpornost podjetij in vloga družbene odgovornosti je potekala 9. junija 2022 na Bledu v soorganizaciji Mreže za družbeno odgovornost Slovenije, Ekvilib Inštituta, IEDC – Poslovne šole Bled, Inštituta WISE in E-zavoda. Izvedeni sta bili dve delavnici, ki sta bili izvedeni v okviru projekta ROAD CSR 2, katerega nosilec je E-zavod z naslovom Sistemska vprašanja družbene odgovornosti za prihodnost 1. delavnico, ki se je vrtela okoli iskanja odgovora na vprašanje Kako motivirati podjetja za spodbujanje družbene odgovornosti, je moderiral Gašper Zakrajšek, vodja projekta Certifikat družbeno odgovoren delodajalec na Ekvilib 2. delavnica, ki je odpirala razmislek v smeri Kakšne izboljšave strukturnih politik potrebujemo za nadaljnji razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji, pa sta so-moderirala mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO in Martin Ciesielski. Vec o konferenci si lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.mdos.si/reportaza­ konferenca-trendi-na-podrocju-druzbene­ odgovornosti-2022/? utm_source=MDOS+e­ novice&utm_campaign=2ec4683221­ EMAIL_CAMPAIGN_2019_12_23_12_28_ COPY_01&utm_medium=email&utm_ter m=0_e4d0214472-2ec4683221­ 511217581 Inštitutu. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XV, junij 2022, str. 42 Najbolj interaktivna spletna delavnica, ki bo vašemu teamu pomagala do zmage! Organizacije prepogosto ne morejo izraziti osnove za svoje odlocitve. Posledicno ljudje morda ne bodo opazili in razrešili sporov v vrednostih, ki negativno vplivajo na zaposlene, organizacijo, stranke, odnose v skupnosti in še vec. Do zdaj ni bilo konkretnega nacina za oceno vpliva odlocitve na naše poskuse ustvarjanja in zašcite vrednosti. Ko lahko zaposleni skenirajo, prepoznajo in dajo prednost vrednostim, postanejo kljucni partnerji za rast vašega podjetja. 6 medalj vrednosti dr. Edwarda de Bono, zbranih v 9-tedenski spletni delavnici. Vec informacij na: https://www.nastjamulej.com/sest­ medalj-vrednosti-o-delavnici/ Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter številnimi relevantnimi deležniki iz podrocja socialne ekonomije izvedla poglobljeni pregled politik »Spodbujanje socialnega podjetništva in razvoja socialnih podjetij v Sloveniji«, ki je sedaj preveden tudi v slovenšcino. Pregled vsebuje tudi akcijski nacrt za razvoj ekosistema socialnih podjetij v Sloveniji. Angleška verzija dokumenta je dostopna na spletni strani OECD: https://www.oecd.org/publications/boosti ng-social-entrepreneurship-and-social­ enterprise-development-in-slovenia­ 8ea2b761-en.htm V okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je v zbirki "Slovenski podjetniški observatorij" izšla znanstvena monografija z naslovom Vzdržljivost podjetniške aktivnosti: GEM Slovenija 2021, ki jo je pripravil raziskovalni tim Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Najnovejša svetovna raziskava Globalni podjetniški monitor za Slovenijo izpostavlja, da so v letu krize slovenski zgodnji podjetniki izkazali veliko mero vzdržljivosti, saj se je celotna zgodnja podjetniška aktivnost povecala, vsak drugi Slovenec pa je preprican, da se bodo v prihodnjih šestih mesecih pojavile dobre poslovne priložnosti. Slovenija izkazuje precej višjo raven družbenih vrednot o podjetništvu v primerjavi s povprecjem evropskih držav. Povprecne evropske vrednosti se v letu 2021 glede na leto poprej niso bistveno spremenile. Tako v Sloveniji dobrih 68 % vprašanih meni, da je podjetniška kariera zaželena, hkrati pa jih skoraj 86 % meni, da so uspešni podjetniki v družbi spoštovani, kar Slovenijo uvršca v sam vrh sodelujocih evropskih držav. V letu 2021 je delež ljudi, ki menijo, da je v medijih pogosto mogoce zaslediti zgodbe o uspešnih novih podjetnikih, še porastel v primerjavi z letom 2020 in je znašal skoraj 84 %, kar je precej nad evropskim povprecjem, ki znaša 62 %. Vrzel med spoloma glede udeležbe v zgodnji podjetniški aktivnosti se zapira. Že cetrto leto zapored se namrec v Sloveniji povecuje delež nastajajocih in novih podjetnic, ki je v letu 2021 bil že 43,9­odstoten in je presegel tako povprecje evropskih držav GEM kakor tudi vseh proucevanih gospodarstev GEM. Da je razmerje med spoloma v Sloveniji precej boljše, kot velja za povprecje evropskih držav GEM, utemeljuje dejstvo, da je bilo v letu 2021 na vsakih 10 podjetnikov v Sloveniji 7,8 nastajajoce in nove podjetnice, medtem ko je v evropskih državah GEM na vsakih 10 podjetnikov bilo aktivnih 6,9 zgodnjih podjetnic. Globalni podjetniški monitor 2021 lahko najdete TUKAJ. Ob svetovnem dnevu okolja, ki smo ga obeležili v zacetku meseca junija, smo v voznem parku Nove KBM v uporabo sprejeli šest elektricnih vozil, ki potrjujejo našo zavezanost k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Elektricna vozila in polnilne postaje so na voljo na treh lokacijah banke po Sloveniji, in sicer v obeh poslovnih stavbah v Mariboru in v poslovni stavbi v Ljubljani. »Ker se zavedamo, da se bodo številni zaposleni, ko bodo odhajali na službene poti, z uporabo elektricnih vozil srecali prvic, smo zanje pripravili izobraževalne minute, v katerih smo poudarili karakteristike avtomobilov, naucili smo jih pravilno polniti vozila, navdušeni pa so bili tudi nad testnimi vožnjami. S predajo teh vozil v uporabo smo naredili nov korak v e-mobilnostI, ki mu bodo v letošnjem letu sledili nadaljnji. S strategijo ESG, ki smo jo v Novi KBM sprejeli lani, si prizadevamo, da se na globalne okoljske izzive odzovemo ucinkovito,« je ob predstavitvi vozil povedal predsednik uprave John Denhof. Ne samo spodbujanje trajnostne mobilnosti, v Novi KBM smo z ESG strategijo zavezani povecevati tudi lastno energetsko ucinkovitost -v poslovni stavbi RCA Tezno v Mariboru smo letos uvedli sistem ucinkovite rabe energije za potrebe ogrevanja in hlajenja, zamenjali žaluzije ter vecji del obstojece razsvetljave zamenjali z energetsko varcnejšimi LED-lucmi. Verjamemo, da bomo z uporabo službenih elektricnih vozil dodatno zmanjšali lastni ogljicni odtis, za katerega smo si v letu 2022 zadali ambiciozen cilj -v primerjavi z letom 2021 ga želimo zmanjšati za dodatnih 7 %, kar nam bo uspelo tudi z uresnicitvijo zaveze, da bomo z e-vozili v letošnjem letu zamenjali vsaj 20 % našega voznega parka. The agreement reached between the European Parliament and Council in trilogues was rubber-stamped by Member States this Wednesday. What are the key changes & missed opportunities? 1. The scope of the legislation is expanded to all large listed and non-listed companies with more than 250 employees. Listed SMEs were included in the initial proposal to report in a mandatory way as of 2026 following simplified standards. The final text allows them to opt-out until 2028, which will have major implications for SMEs’ readiness to leverage sustainable finance flows and their relationship with banks, public procurement opportunities or requests from business partners. 2. Companies’ reporting obligations have been specified, namely for the disclosure of: Transition plans to reach climate neutrality by 2050, including actions, investment plans and exposure to fossil fuels; Time-bound targets related to sustainability issues and companies’ progress to achieve them (including GHG emission reduction targets); Sustainability due diligence information, i.e. transparency on the process and adverse impacts identified in the company’s value chain, and actions taken to address such impacts. 3. Mandate to develop and adopt EU Sustainability Reporting Standards based on double materiality (i.e. the disclosure of companies’ impacts on the planet and people as well as risks and opportunities to the company arising from sustainability matters). Pursuant to the CSRD, EU standards will include quantitative and qualitative data, and cover both retrospective and forward-looking information; Draft EU standards (sector agnostic) have been published and are open for public consultation until August. These have been designed by a multi-stakeholder expert group to be feasible, flexible and implementable by companies. The expert group, part of the EFRAG new Sustainability Reporting Pillar, will continue with technical proposals for sector-specific standards. 4. The agreement delays application to 2024 for those companies already covered by existing legislation (the EU Non-Financial Reporting Directive) and 2025 for other large listed and non-listed companies (above 250 employees). While the initial proposal was set to be integrated in national law by the end of 2023, the deal now includes an 18-month transposition period. It is imperative that Member States provide clarity to companies by making the necessary changes before January 2024. An assessment of the implementation of the Directive and adoption of standards by SMEs is requested of the European Commission before 2028, which is far too late considering that voluntary measures have proven to not be effective and a major portion of companies in highly polluting sectors are not covered by the CSRD. The next months will be critical to establish which information and key metrics of sustainability performance are incorporated in the global baseline for companies’ ESG reporting. We therefore urge the ISSB to reflect more fully in its exposure drafts the integral relationship between sustainability impacts and risks, and the full extent of impact-related information that is relevant to the decisions of financial market participants at a time when policy, regulatory and client expectations of those organisations’ own performance are increasingly driven by sustainability imperatives. For the transformation to an economy within planetary boundaries, we call on the ISSB to develop standards that: sufficiently recognise and reflect the relationship between impacts and risks adequately include impact data provide critical forward-looking information and approach sustainability holistically All sustainability risks, including climate, social and nature-related, which companies and investors are exposed to, ultimately originate from impacts and dependencies. In order to understand which risks will affect companies in the future, it is necessary to understand the material sustainability matters connected with their business activities. Furthermore, we call on the ISSB to develop standards that go beyond climate. While climate-related data is urgent and critical, nature is not a separate issue but one that is closely interlinked with climate mitigation and adaptation as well as resilience, and human rights concerns are often root causes and/or consequences of climate change and must be addressed as part of ensuring a just transition. With regards to climate disclosures, forward-looking information, including disclosure of relevant intermediary milestones for climate and other environmental issues, is needed by investors and other stakeholders to evaluate companies’ risks and development. In this regard, the ISSB should consider more granular requirements in terms of reporting requirements for climate mitigation targets and transition plans in line with the 1.5°C goal of the Paris Agreement to provide decision-useful information and avoid prolonging issues with the quality and comparability of corporate ESG data. As civil society organisations working on corporate transparency, responsible business conduct and sustainable finance, we welcome all developments working towards the standardisation of mandatory corporate sustainability reporting, and encourage an open and constructive collaboration between these processes. We recognise the importance of cooperation in ensuring the compatibility of standards, while noting that this should not and need not come at the expense of the ambition and implementation of distinct standards. The organisations of the Alliance for Corporate Transparency welcome the above developments, in line with NGO policy recommendations, and regret the missed opportunities. Susanna Arus, Communications and EU Public Affairs Manager at Frank Bold states: “It is imperative that Member States provide clarity to companies by making the necessary changes in national law before January 2024 and ensure that all large companies (not only those already covered by the EU Non-Financial Reporting Directive) are required and able to report for the financial year of 2024. A gradual implementation would risk creating a two-speed Europe that would put some countries and companies at a disadvantage to access sustainable finance flows.” Giorgia Ranzato, Sustainable Finance Officer at T&E, member of the EFRAG expert group and the Platform for Sustainable Finance states: “Despite the exclusion of SMEs and the delayed entry into force, with today’s agreement the EU establishes itself as the world leader in sustainability reporting. But the devil is in the details: all the specific disclosure requirements are still to be defined. We have seen it with the Taxonomy Regulation: ambitious level one legislation and then weak criteria that nullify all the work. Hopefully the Commission and Council won’t ruin this file too.” Mirjam Wolfrum, Director Policy Engagement, CDP Europe said: “The CSRD is a landmark achievement for bold corporate disclosure rules that will drive companies to set emissions and nature targets in line with science. Companies disclosing through CDP are well prepared for the new requirements. We have always evolved and adapted our questionnaires in light of emerging new standards, priorities and regulations, and will continue to do so.” In reaction to the deal, Elisa Peter, Director of Publish What You Say, said: “We welcome the attention given to high risk sectors by the legislators. A just transition will not be possible without full transparency from oil, gas and mining companies on their extraction projects. The sustainability disclosure rules that will now be developed to implement yesterday’s deal are of vital importance to people, the climate, the environment and good governance in the countries where the oil, gas and minerals are extracted.” Read the full statement here Sign the statement or send your comments through this form The project started on 1 November 2021 and will run until 31 October 2023. The GreenTeam project aims at building knowledge, skills and attitudes in the field of climate change and sustainable development. GreenTeam envisages popularization of modern, innovative e-learning methodology and tools to raise participants’ competences related to ecology and providing educators and teachers with appropriate tools for working with youth. It will contribute to innovation in vocational education and training (VET) and increase the attractiveness of VET. GreenTeam will help participants in their professional and personal development and increase the possibilities of engagement in future areas and sectors of the European and non-European labour market, related to climate and sustainable development. The consortium selected ten key sectors connected to the area of ecology: Carbon footprint, Climate knowledge, Renewable energy, Biodiversity, Water management, Food and agriculture systems, Transport and pollution, Sustainable consumption and ecological behavior, Environmental protection, Recycling and biodegradation. Knowledge about them will be the main topic of the manufactured products of the project. The activities undertaken in the project involve the creation of an innovative MOOC course, development of workshop programs -teaching materials, testing & implementation of workshops and the platform, development of didactic guides for educators as well as creation of an innovative e-learning platform and also organization of the disseminating, educational, training, and didactic events Status: Since the beginning of the project, the partners have been working on intellectual output 1, which is the creation of an innovative MOOC course. The course module template, framework of course modules, and the course materials for all 10 key sectors have already been prepared. Next steps: In order to finish the project activities for intellectual output 1, the partnes need to translate all of the course materials into their native languages, and after this they will be transfered to the Moodle platform. The project consortium already started to work on intellectual output 2 ­development of workshop programmes -teaching materials and intellectual output 5 -creation of an innovative e-learning platform. William Shakespeare je rekel približno to : Vedno se pocutim srecnega, veste zakaj? Ker od nikogar ne pricakujem nicesar; cakanje vedno boli. Težave niso vecne, vedno imajo rešitev, edina stvar, ki je ni mogoce pozdraviti, je SMRT. Ne dovolite, da bi kdo žalil, poniževal ali zmanjšal vašo samopodobo. Kricanje je instrument strahopetca, tistih, ki ne razmišljajo. Vedno bomo srecali ljudi, ki nas krivijo za svoje težave, in vsak bo dobil, kar si zasluži. Moramo biti mocni in se spominjati na padce, ki smo jih doživeli, da nas opomnijo, da po temnem hodniku, polnem samote, prihajajo zelo dobre stvari. Preden spregovorite ... dihajte! Preden recete ... Poslušajte! Preden kritizirate ... Poglejte se! Preden napišete .... Pomislite! Preden se poškoduješ ... Poglej! Preden se odreceš ... Poskusi! Preden umreš ... ŽIVI! Najboljši odnos ni odnos z idealno osebo, ampak odnos, v katerem se vsak clovek nauci živeti s pomanjkljivostmi drugega in zna obcudovati njegove dobre lastnosti. Kdor ne ceni tega, kar ima, bo nekega dne obžaloval, da je to izgubil in trpljenje si je zaslužil. Ce želite biti srecni: osrecite nekoga; Ce želite prejemati: razdajajte se malo, obkrožite se z dobrimi ljudmi in postanite eden izmed njih. Ne pozabite: vcasih, ko to najmanj pricakujete, se najdejo tisti, ki vam bodo dali dobre izkušnje! Nikoli ne pokvari svojega darila iz preteklosti. Mocna oseba zna vzdrževati svoje življenje v redu. Tudi s solzami v oceh se z nasmehom prilagodi in rece: "V REDU SEM! " V sklopu projekta Dostojno delo za vse smo v aprilu in maju izvajali usposabljanja na temo standardov dostojnega dela. S projektom Dostojno delo za vse si prizadevamo dvigniti ozavešcenost o dostojnem delu v strokovni in splošni javnosti in med deležniki na trgu dela. Usposabljanja so bila tako namenjena promociji in ozavešcanju o standardih dostojnega dela v Sloveniji, številcna udeležba pa nas je navdušila. Projekt sofinancira Norveška (82,1 %) preko Innovation Norway v okviru Norway Grants 2014-2020, program Socialni dialog — Dostojno delo. Usposabljanj na Zavodu se je udeležilo 250 zaposlenih na Zavodu RS za zaposlovanje, medtem ko se je usposabljanj v okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije udeležilo skoraj 300 delodajalcev. Usposabljanja so potekala v organizaciji Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki je vodilni partner projekta in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Partnerja projekta sta tudi IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in norveški zavod za zaposlovanje NAV. Dostojno delo za vse! Dostojno delo je veliko vec kot le delo, v okviru katerega je delavcu zagotovljeno minimalno placilo. Je delo, ki zagotavlja pošten dohodek in varnost na delovnem mestu. Je delo, ki omogoca svobodo izražanja skrbi in težav pri delu. Dostojno delo je tisto delo, ki zagotavlja enake možnosti za vse, prav tako pa urejeno delovno okolje in še veliko vec. Udeležba v tolikšnem številu je pokazatelj, da si mnogo zaposlenih in delodajalcev želi bolje spoznati standarde dostojnega dela in nacine njihovega uveljavljanja. Prav zato so bili cilji usposabljanj na temo dostojnega dela: predstaviti najpomembnejše standarde Mednarodne organizacije dela (MOD); predstaviti njihovo uveljavljanje v Sloveniji in spoznati, kje lahko dostopamo do virov na temo dostojnega dela. Izvedba usposabljanj nam je omogocila, da smo sodelavce Zavoda seznanili z najpomembnejšimi MOD standardi za zagotavljanje pogojev dostojnega dela. S tem smo prispevali tudi k ozavešcanju dostojnega dela med javnimi uslužbenci Zavoda, saj se prav ti vsakodnevno srecujejo tako z delodajalci kot z brezposelnimi osebami. Ozavešcenost o dostojnem delu in seznanjenost z MOD standardi je tako za njih izjemnega pomena in igra veliko vlogo pri vsakdanjem opravljanju dela. Vsak udeleženec usposabljanj je prejel certifikat o udeležbi, s svojo udeležbo pa je prispeval k ozavešcanju in promociji dostojnega dela v Sloveniji. Prav tako pa je udeleženim omogocen dostop do vseh gradiv in koristnih povezav na temo dostojnega dela, ki smo jih pripravili za potrebe usposabljanj in so objavljena tudi na spletnih straneh partnerjev. Projekt Dostojno delo za vse se bo sklenil z zakljucno konferenco, ki se bo odvila 14. junija 2022. Na konferenci bodo predstavljeni in povzeti rezultati vseh aktivnosti, ki so se odvile v sklopu projekta, potekala pa bo tudi okrogla miza na temo dostojnega dela v Sloveniji. Novico lahko najdete tukaj. CERTIFIKAT vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj Vabimo vas, da pridobite certifikat I. zahtevnostne stopnje – Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj in se usposobite za strateško in razvojno trajnostno nacrtovanje. Z usposabljanjem na 1. stopnji pridobivanja IRDO certifikatov zacnemo zopet 15. septembra 2022. Pridružite se nam, vec: https://www.irdo.si/pridobite-certifikatvodja-za­ druzbeno-odgovornost-in-trajnostni-razvoj-podjetja-1-stopnja/ CERTIFIKAT Strateg/inja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj Vabimo vas, da pridobite IRDO certifikat II. zahtevnostne stopnje – Strateg/inja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj in se usposobite za strateško in razvojno trajnostno nacrtovanje. Po usposabljanju boste lahko v vaši organizaciji ali podjetju družbeno odgovornost in trajnostni razvoj upravljali bolj celovito, strateško, participativno in inovativno ter tako izboljševali in utrjevali ugled vašega podjetja oz. organizacije. Z usposabljanjem na 1. stopnji pridobivanja IRDO certifikatov zacnemo zopet 9. septembra 2022. Pridružite se nam, vec: https://www.irdo.si/pridobite-certifikatvodja-za­ druzbeno-odgovornost-in-trajnostni-razvoj-podjetja-1-stopnja/ Vaše novice v reviji IRDO Mozaik Pošljite nam vaše novice za objavo v aprilski številki revije IRDO mozaik, najkasneje do 20. v mesecu. Objave so za clane IRDO brezplacne, prav tako obcasni oglasi. Kontakt: novice@irdo.si . Vec številk najdete tukaj: https://www.irdo.si/dejavnosti/#Zaloznistvo 1 % dohodnine za družbeno odgovornost v Sloveniji Namenite nam 1% dohodnine, ce se še niste odlocili, komu bi jo podarili. Iskrena hvala. Namenjena je sofinanciranju dela z mladimi v IRDO. Ce se odlocite za pomoc, najdete vec informacij tukaj: https://www.irdo.si/vabilo-namenite-10-dohodnine-za-razvoj-mladih-in-druzbene-odgovornosti/ Sodelujte z nami – sokreirajte naše delo Širite informacije o DO in TR, kjer je mogoce. Povabite druge v clanstvo IRDO in na naše dogodke ter nas na vaše dogodke. Narocite svetovanje ali predlagajte druge oblike skupnega sodelovanja. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, CSR Europe NOVICE After the pandemic and amid the outbreak of the war in Ukraine, the world needs to accelerate the journey towards climate neutrality and the adoption of an inclusive approach to the green and digital transition. However, the lack of preparedness to disruptions to workforces, supply chains, communities, and consumers caused by the war and the transition to net zero, risk exacerbating inequalities within and between countries. Europe, in line with its welfare state experience, is taking the lead to leave no one behind in this transformation with the Green Deal, REPowerEU, the European Pillar of Social Rights Action Plan, the Just Transition Mechanism, and the NextGenerationEU Programme. In its recent Council recommendation for a fair transition towards climate neutrality, the European Commission highlighted that “the green transition will bring changes to the way we live, move and work. We need well-designed policies to fully realise its employment and social potential. A fair transition towards climate neutrality in the Union by 2050 will ensure that no one is left behind, in particular people and households most dependent on fossil fuels, and most affected by the green transition, and notably those already in vulnerable situations.” Nevertheless, the scale and magnitude of the effort ahead requires not only individual commitments to net-zero but also collaborative actions from all stakeholders. For this reason, ahead of the 27th United Nations Climate Change conference (COP27), CSR Europe is convening sustainability leaders worldwide at the European SDG Summit 2022: Together for an Inclusive Green Deal, taking place between 10-12 October. Over the course of 21 sessions -consisting of 3 high-level plenaries and 18 SDG Roundtables -leaders from businesses, industry federations, civil society organisations, and the European Union will engage in action-oriented dialogues to conciliate climate action with the pressing need for a Just Transition. This year, CSR Europe will also release the second edition of the European Sustainable Industry Barometer in collaboration with Moody’s ESG Solutions. The Barometer will provide data on the sustainability level and maturity of European industry federations, with a focus on the social dimension of their ESG efforts, demonstrating the progresses made and where additional efforts are needed. This new instrument has been conceived within the European Pact for Sustainable Industry, CSR Europe’s public campaign aimed at making the European Green Deal and its Climate Pact a success. CSR Europe NOVICE This is the second of a three-part Atelier series for corporate members only, that will help your company to align with the EU agenda on sustainable finance and reporting. On July 6, 2021, the European Commission has published the renewed Sustainable Finance Strategy, aimed at boosting the market for green investments. The EU Taxonomy Regulation became a primary pillar of the strategy. It is a classification system for sustainable investment, which includes technical screening criteria (TSC) that companies and investors will use to measure the performance of their economic activities on environmental sustainability. Fast forward to today, the Taxonomy framework entered into force in January 2022. Moreover, the European Commission’s Platform on Sustainable Finance (PSF), Subgroups 1 and 3, released in March 2022 two final reports on Environmental Transition Taxonomy and Recommendations on TSC on the Four Remaining Environmental Objectives. The reports, which the Commission can ignore, amend or adopt, aim at guiding green investments towards additional economic activities, in line with the main priorities and guidelines of the EU Taxonomy. Companies will benefit from staying up to date with the latest taxonomy developments, therefore, driven by experts and frontrunner companies, this Atelier will provide participants with a deeper understanding of the four remaining environmental objectives of the EU Taxonomy and the proposed extension to other types of activities, namely significantly harmful -, intermediate performance -, and low environmental impact activities. For more about the event that will be taking place on July 7th 2022, go to: https://www.csreurope.org/calendar/atelier-environmental-taxonomy-taxo-4-and­ traffic-light-system. POSEBNA PROŠNJA POMEŽIK SONCU Zveza prijateljev mladine Slovenije že 23 let organizira humanitarni program Pomežik soncu®. V obdobju od leta 1999 smo skozi program zbrali vec kot 2 milijona EUR, na brezplacno letovanje pa je odšlo vec kot 10.000 otrok. Tudi letos bi radi povsem brezplacne pocitnice zagotovili 1000 otrokom. Humanitarno program poteka v casu šolskih poletnih pocitnic. RAZPISI, PRILOŽNOSTI, SEMINARJI, KONFERENCE Predmet javnega razpisa je sofinanciranje obiskov slovenskih raziskovalcev na Japonskem, ki izvajajo skupne znanstvenoraziskovalne projekte z japonskimi raziskovalci na vseh znanstvenih podrocjih (na japonski strani so ta podrocja vkljucena v znanstvene vede: družboslovje, humanistika in naravoslovje) v obdobju predvidoma od 1. 4. 2023 do 31. 3. 2025. Predvideni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa v celotnem razpisnem obdobju znaša okvirno 48.000,00 EUR. Rok prijave na razpis je 6. 9. 2022. Vec informacij TUKAJ. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) je 1. junija objavil šestnajst razpisov v okviru pobude EIT HEI za krepitev inovacijskih kapacitet visokošolskih institucij za obdobje od 2023 do 2025 (HORIZON-EIT-2023-2025-KIC). Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe (visokošolske institucije; raziskovalne institucije; javni organi; posredniške organizacije, ki zastopajo visokošolske institucije … ) iz držav upravicenk v okviru programa Obzorje Evropa. Glede drugih pogojev in partnerskih zahtev glej razpisno dokumentacijo. Rok prijave je 28. 9. 2022. Vec informacij TUKAJ. Predmet javnega poziva je izbor izvajalcev in financiranje projektov digitalizacije na podrocju knjige v letu 2022. Namen poziva je spodbujanje subjektov s podrocja knjige k digitalni nadgradnji poslovanja oz. posameznih poslovnih delov, posebej spletnih strani in spletnih knjigarn, z namenom optimizacije poslovanja in storitev ter vecanja prepoznavnosti založniškega in knjigotrškega sektorja v spletnem okolju. Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe zasebnega prava (društva, zavodi, ustanove, gospodarske družbe), registrirane za opravljanje kulturne dejavnosti na podrocju knjige v Republiki Sloveniji in/ali zamejstvu. Glede drugih pogojev glej razpisno dokumentacijo. Vec informacij lahko najdete TUKAJ. Foto: Gregor Salamon IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XV, junij 2022, str. 59 IRDO založništvo TRILOGIJA O ODGOVORNOSTI DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU - IZŠLA JE TRETJA KNJIGA Ta trilogija sporoca raziskovalna in izkustvena spoznanja, ki jih nismo imeli, ali vsaj ne zajeli v 15 zbornikih mednarodnih konferenc IRDO (s preko tisoc prispevki iz vsega sveta, 2006 -2020), v štirih knjigah 'Social Responsibility beyond Neoliberalism and Charity' (Bentham Scientific) s 33 poglavji 48 avtorjev iz 15 držav (2013, 2014), v treh zbirkah clankov v revijah za teorijo sistemov in kibernetiko 'Systems Research and Behavioral Science (2014, 15 clankov 33 avtorjev iz 11 držav), Systems Practice and Action Research' (2013, 10 clankov 20 avtorjev iz 5 držav), Kybernetes (2013, 19 clankov 38 avtorjev iz 10 držav), niti v trilogiji 'Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke' (2016, 30 poglavij 53 avtorjev iz Slovenije) niti v 'Uvodu v politicno ekonomijo družbeno odgovorne družbe (2019, 12 poglavij 9 avtorjev iz Slovenije), ce o prejšnjih publikacijah niti ne govorimo. Tretjo knjigo trilogije iz l. 2016 smo v celoti posvetili tematiki družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju, a se je potrdilo – podobno kot iz posamicnih prejšnjih prispevkov – spoznanje, da zasluži vec pozornosti, da bi se kolikor toliko približali celovitosti, ki je ena od treh temeljnih postavk v ISO 26000 o družbeni odgovornosti, to je odgovornosti za vplive na družbo. Na taki podlagi smo ustvarili sedaj predstavljena spoznanja, razporejena v tri knjige po treh tematikah, ki v njih prevladujejo. V prvi knjigi obravnava v 6 poglavjih 9 avtorjev osnove družbeno odgovornega ravnanja. Povezuje jih poudarek na vrednotah, ki jih štejemo za osrednjo tematiko vzgoje in hkrati družbene odgovornosti. Najprej pojasnimo bistvo koncepta družbene odgovornosti in podlage, da bi se razvila. Nato ga povežemo s skrbjo za naravno okolje, ki je pogoj, da cloveštvo obstane, preživi, z odgovornostjo vzgojno­izobraževalnih dejavnosti za trajnostni razvoj (ki povezuje naravne in druge pogoje, da cloveštvo preživi), z možno tehnološko podporo pri njej in zaokrožimo premisleke z obravnavo clovekove zavesti, v kateri se vrednote oblikujejo in zrcalijo. V drugi knjigi tako oceno o pomenu vrednot dopolnjuje osem prakticnih primerov. Prvi poroca o raziskavi, kako (prešibko, kar pomeni premajhno družbeno odgovornost do mladih) se povezujeta srednje strokovno šolstvo in gospodarstvo. Drugi in tretji prikazujeta dve razlicni, medsebojno dopolnilni izkušnji, kako se dosega razvoj družbeno odgovorne prakse v visokošolskem okolju in pri usposabljanju v kmetijskem delu šolstva z znanostjo o okolju; oba povezujeta, enako kot prvi prispevek, inoviranje in družbeno odgovornost. Naslednji (z zaporedno številko 10, ker druga knjiga nadaljuje, kar je prva odprla) govori o mednarodnem sodelovanju srednješolske mladine, da bi bolje razumeli, kako so ljudi ali zlorabljali ali reševali v vojnih razmerah. Enajsto poglavje nudi spoznanja o modelu družbeno odgovorne družbe, ki je pogoj, da se take grozne razmere ne bi ponovile (tudi tu, saj se žal pojavljajo drugod po svetu); to povezuje z opozorilom na vpliv knjig na vrednote, vzgojo in izobraževanje (bralcev, ne samo ucencev in študentov). IRDO založništvo Svojstven primer družbeno odgovorne prakse je skrb za mlade s posebnimi potrebami, ki išcejo službo. Naslednji poglavji se usmerjata na metode dela usposabljanja za ustvarjalnost po sodobnih de Bonovih in podobnih metodah v šolskem in športnem okolju (na primeru nogometa). Šibka ustvarjalnost in inovativnost pomenita šibko družbeno odgovornost. Avtorjev je osemnajst, vsi so Slovenci. Doslej omenjena spoznanja opogumljajo: družbena odgovornost je izvedljiva, dosegljiva, cetudi morda ne povsod enostavno in zlahka, zlasti tam, kjer že ucinkujejo vrednote, ki jo podpirajo. Tretja knjiga, ki je izšla junija 2022, pa opozarja, da so okolišcine, v katerih se trud za razvoj družbene odgovornosti pojavlja kot odziv, podpira ali ovira, globoko zakoreninjene. V uradnih, a ne zakonsko obveznih, cetudi globalno sprejetih dokumentih, je veliko podpore za družbeno odgovorno družbo, cetudi je ne omenjajo izrecno. Omenjajo pa lastnosti, ki jih njej pripisujemo. Naslednji trije prispevki kažejo na primerih fakultete, ki ima prodekanjo, ki izrecno skrbi za razvoj družbene odgovornosti (kot je Univerza v Mariboru imela prorektorico vec mandatov) kot del strokovnosti, pa mednarodnega projekta, ki jo razvija z inovacijskim projektom v vec vzgojno-izobraževalnih organizacij, in osebe, ki jo je razvijala kot svojo osebno lastnost, da je podpora družbeni odgovornosti možna, stvarna in ucinkovita. Pogoj za to so ustrezne okolišcine, ki pa jih je treba in možno zavestno ustvariti. A to ne uspeva nujno. Znanost bi naj reševala in rešila vse probleme, a ne zmore doseci dovolj celovitosti, da ne bi problemov hkrati tudi povzrocala; pricakovanja so hkrati upravicena in pretirana, saj je ozka specializacija nujna, hkrati koristna in pogubna. Naravna, od pradavnine vplivna je tudi lastnost ljudi, da skupne interese postavijo pred ožje svoje interese samo takrat, ko kriza sicer ni rešljiva, potem pa ne vec. Razloge za take navade se da najti tudi v nacelih vzgoje, ki prevec poudarja prijetnost namesto garaškega obvladovanja težav. To škoduje družbeni odgovornosti in je zato nevarno za družbo, ki išce pot iz sedanje globalne družbenoekonomske krize. Skratka: globalno sprejete odlocitve sodobnega cloveštva, da je družbena odgovornost obetavna pot iz sedanje krize, ki je nujno vredna podpore, je smiselno upoštevati in vztrajno uveljavljati. Tudi v vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. Ni enostavno, a posledice verjetne alternative so veliko manj enostavne. Prastara izkušnja, ki jo izraža že latinski rek, da 'naj se pripravlja na vojno, kdor hoce mir', ne preprecuje vojnih grozot. Družbena odgovornost nudi vec možnosti za mir, njene vrednote – odgovornost za vplive na družbo, soodvisnost in celovitost – in nacela, po katerih (naj) se uresnicujejo (pristojnost, preglednost, eticnost, spoštovanje interesov deležnikov, vladavine prava, mednarodnih norm obnašanja in clovekovih pravic – po ISO 26000) – omogocajo mir. Seveda družbena odgovornost nekaj stane in ne zmore rešiti vsake težave, a stane dosti manj kot družbena neodgovornost in zmore rešiti, a tudi prepreciti, dosti vec problemov kot njena alternativa – neodgovornost do družbe, vkljucno s samimi seboj. VAS TO MALCE SPOMINJA NA VZGOJO ZA EMPATIJO? Upamo, da je tako. IRDO založništvo ODGOVORNOST DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU 3. KNJIGA: OKOLIŠCINE IN IZZIVI Kljucne besede: družbena odgovornost, IRDO, ISO 26000, vzgoja in izobraževanje ODGOVORNOST DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU (2. knjiga – prakticni primeri) Kljucne besede: družbena odgovornost, IRDO, ISO 26000, vzgoja in izobraževanje, praksa Izdajatelj: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (zbirka Družbena odgovornost) Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 026 Cena: 29,00 EUR Uredniki in avtorji s soavtorji: dr., dr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor, upokojenec Univerze v Maribor in vodja raziskovanja v IRDO – Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti; dr. Martina Rauter; univerzitetna diplomirana komunikologinja, magistrica sociologije -socialne ekologije, doktorica socioloških znanosti; mag. Anita Hrast, direktorica IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti; Krisztina Egedine Szecsi; Zsaklin Farkas Ludvigne; Beate Fuchs; Veronika Gruden Bole; Maria Hartyanyi; Đulijana Juricic; Andrej Kirn; Borut Likar; Richard Messnarz; Nastja Mulej; Mihaela Puntigam-Šimic; Petra Radujko; Sonja Stepancic; Vesna V. Godina; Janja Zupancic. Strokovna recenzenta: prof. dr. Mirko Markic, izr. dr. Tjaša Štrukelj Jezikovni pregled: Metka Pelc Vrecar, prof. sl. jezika Izdajatelj: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (zbirka Družbena odgovornost) Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 026 Cena: 29,00 EUR IRDO clanstvo POSTANITE CLANI! V Evropi je trend, da se odgovorna podjetja in organizacije odlocajo za clanstvo v organizacijah, ki krepijo družbeno odgovornost. Na ta nacin pridobijo vecji ugled, lojalnost kupcev, vecjo motiviranost zaposlenih za delo, boljša sodelovanja s skupnostjo in drugimi poslovnimi partnerji. S tem povecujejo svojo konkurencnost, svoj socialni in poslovni kapital ter inovativnost. Clani inštituta IRDO so podjetja, ustanove, organizacije in posamezniki. Združujemo se v Svet clanov, ki podpira delo inštituta in podaja razvojne usmeritve. Izmenjujemo znanja z razlicnih strokovnih in poslovnih podrocij, osvešcamo o pomenu družbene odgovornosti ter povezujemo gospodarske, socialne in druge interesne partnerje z namenom izvajanja in ustvarjanja projektov za vec družbene odgovornosti v Sloveniji in v tujini. Obcasno organiziramo srecanje clanov inštituta, clani pa so vabljeni tudi na druge dogodke inštituta in njegovih partnerjev. V inštitutu IRDO od leta 2008 združujemo vec kot 80 clanov ter partnerskih organizacij. Med njimi so tako velika, kot majhna in srednje velika podjetja, ustanove, zavodi, organizacije in številni znanstveniki, strokovnjaki, raziskovalci, zaposleni, štu­dentje, upokojenci… Med kolektivnimi clani so podjetja in organizacije, na srecanjih sodelujejo clani vodstva ali posameznih strokovnih podrocij, clani uprav ter predsedniki vecjih slovenskih podjetij, organizacij in ustanov. Clani posamezniki so: študenti, raziskovalci, znanstveniki, strokovnjaki in vsi, ki se zavedajo pomena družbene odgovornosti in jo zato sorazvijajo. V inštitut IRDO se lahko kadarkoli vclanijo pravne osebe iz gospodarstva in negospodarstva (kolektivno clanstvo) in posamezniki (individualno clanstvo), ki podpišejo pristopno izjavo oz. dogovor o kolektivnem clanstvu ter spoštujejo pravila inštituta. Inštitut IRDO je nacionalna partnerska organizacija evropske mreže CSR Europe, preko katere naše clane dodatno informiramo o novostih na tem podrocju v svetu. Vec: www.csreurope.org IRDO clanstvo ZAKAJ POSTATI CLAN? Inštitut IRDO svojim clanom omogoca naslednje pravice in ugodnosti: sodelovanje pri oblikovanju programa dela in razvoja inštituta, promocija clana in njegovih projektov na spletnih straneh, na konferencah ter v izbranih strokovnih in drugih publikacijah inštituta, sodelovanje na panožnih in tematskih razpravah v povezavi z družbeno odgovornostjo, ki omogocajo izmenjavo izkušenj clanov inštituta, brezplacen dostop do primerov dobre prakse s podrocja družbene odgovornosti, brezplacna udeležba na srecanju clanov inštituta, brezplacno prejemanje e-novic inštituta (e-informacije o aktivnostih clanov inštituta, aktualnih dogodkih v Sloveniji in tujini, porocanje o aktualnih temah…), brezplacen dostop do virov informacij na portalu inštituta IRDO (informacijski portal za clane, partnerje in javnost z aktualnimi informacijami, povezavami, primeri dobre prakse, novicami clanov in drugimi novostmi), s svojimi pobudami in predlogi lahko aktivno sodeluje pri nacrtovanju dejavnosti Inštituta, seznanjen je z rezultati raziskav, ki jih je sofinanciral s clanarino, dodatni popusti pri uporabi storitev in izdelkov inštituta (praviloma 20% popust na svetovanje, izobraževanje, založništvo, oglaševanje, raziskave, projekte). IRDO MOZAIK Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju ter tako prispevajmo k trajnostnemu razvoju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. julija 65 A 1261 Ljubljana – Dobrunje Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si www.irdo.si