45
Naši dopisi«
Iz Gorice 28. jan.  (Izv. dop.) Burje, kakor od drugod o njej poročajo,   te dui v Gorici nismo imeli,  pač pa mraz, kakoršnega letos še ni bilo. Včeraj zjutraj pa je bil sneg tudi našo okolico pobelil; ali veselje je delal otrokom le dopoludne, ker proti večeru je bilo uže zopet vse kopno. — Ker je Pust kratek,  hočejo tudi pri nas veselice druga drugo prehiteti.    Ker ločijo zlasti v Gorici v posebni  meri  stanovi in različne narodnosti vse javno gibanje, imamo na en večer h kratu po 3, 4 veselice,  ne da bi delala druga drugi znatno konkurenco, saj ima vsaka stranka svoje pristaše, ki se za drugotne nabave ne zmenijo. Vsak ostane pri svojcih, tudi ko bi mu ti premalo ponujali. Velikega vsled tega v razmerno majhnem mestu ni moč prirediti in osnovati,  in društveni odbori morajo vso oskrb obračati na to, da svoje ude v polnem številu združujejo.   V tem pogledu jo je letos goriška čitalnica bolje,   nego druga leta pogodila, ko je ukrenila, pustne zabave izvrševati ne samo z obligatnim plesom, ampak tudi s petjem, šaljivimi govori in samostojno godbo, na priliko na klavir.   Ta naredba je imela dober vspeh uže par večerov, in ga bo imela po tej osnovi  tudi  v bodoče,  kedar udje in  gostje stvar bolje ogledajo in se jej privadijo. — Laškf hujskači so našim, zadnjič  omenjenim dopisnikom in javnim poro-
čilom o sklepih društva „Sloga'^ na tihem gotovo hvaležni; kajti nakrat so dosegli po naši neokretni podpori vse, česar se še pred mesecem ne bili nadejali. Mestna starešinstvo je hotelo vsled slabega denarnega stanja mestni godbi nekaj stotnic odščipniti in nekaj otročjih vrtov popustiti. Godba se je bila na to razpustila, vsled tega pa velik krik v ,,Izraelu" — v pravem pomenu besede! Sedanji mestni župan dr. Maurovich je potem obečal 300 gold. svoje plače, dokler bo županil, podariti za mestno godbo, in ta se je zopet združila, da bo mogla brez zadržka kmalu svojo stoletnico obhajati. Agitacija za godbo ima v očeh nekaterih poseben pomen, razumljiv onemu, ki ve, da godba c. k. polkov ne doni prijetno na ušesa, ravno tako malo, kakor vojaška suknja istih polkov bode v oči neko število tistih, ki gledajo toliko radi čez mejo proti jugu. Zato pa zdaj veselje onih krogov, da je mestna godba zopet oživela. Isti mestni župan je odstopil 200 gold. svoje plače za napravo otročjega vrta. Mož je posnemanja vreden; upajmo, da se skaže enako blagodušen tudi kak Slovenec, zlasti tak, ki vživa obile dohodke iz slovenskih davkov za svoje delovanje in službovanje. Mestni starešine vsaj so župana dobro razumeli, in tako se zgodi, da bo Gorica imela, namesto manj, kmalu še več otročjih, italijansko osnovanih vrtov nego doslej. Kakor sem rekel, je „Sloga" dala povod za tako pomnožitev. Toliko večo dolžnost ima zdaj njen odbor, da ne zaostane v dejanji za svojimi sklepi. Sicer je ta odbor razglasil primeren poziv do rodoljubov, da bi ga izdatno gmotno podpirali za napravo najprej enega otročjega vrta v Gorici. Upati je, da svoj namen tudi doseže; kajti za to namero pri nas ne bo nikdar razporov vsled različnih misli, ker ni ga rodoljuba, ki bi te potrebe in nujnega izvrševanja ne pripoznal. Taki vrti so potrebni tudi za druge kraje, na pr. za Podgoro, Boleč, Brda itd., in polit, društvo ,,Sloga" bo moralo ozirati se tudi na te kraje, vsled tega pa svoje delovanje razširiti v zmislu, na priliko štajerskega slovenskega polit, društva. V tem pomenu naj vsa inteligenca po vseh krajih društvo „Slogo" obilo in nemudoma podpira! — Kakor je znano, prezimuje, kakor uže več let, tudi letos grof Cham-bord v Gorici. Ob prvih črešnjah se navadno odpelje vsako leto zopet v Frohsdorf. Med zimo pa se ne gane iz Gorice; vsak dan ga vidiš, ko se vozi sprehajat; samo kak dan gre rad na lov v obližje, zlasti na Kras blizu Tržiča (Monfalkon). Tega reda se drži tudi letos, vendar pa ga tuji in še celo pokrajinski časniki, kakor se jim zdi, po bliskovo z debelo tiskanimi telegrami prestavljajo zdaj v sredo, zdaj na sever, zdaj na jug Francije ali celo Italije. Zlasti po smrti Gambettini visokemu gostu goriškega mesta ne dajo miru in izmišljujejo o njem vsakovrstnih načrtov in poti, o katerih on sam nič ne ve. V tem oziru je zlasti hudobija tržaških dopisnikov ali dopisunov uže prevelika, posebno onih, ki iz Gorice v tetko „Triesterco" laži donašajo in tako neprijetnosti ravno tistemu velikemu gostu naprav-Ijajo, ki vsako leto goriškemu mestu znatne svote za uboge daruje, ne glede na to, da daje velikih zaslužkov mestu po nakupilih in svojem odličnem spremstvu. Taki dopisniki s tem samo mestu škodujejo , in danes sem bral merodajno zavrnitev v „Triester Tagblattu*^, kjer je odločno povedano, da grof Chambord smatra vse one novice o njem za izmišljatve časnikarske, in da se on nikakor ne ukvarja z manifesti, kakoršnega je poslednji čas izdal princ Napoleon. Ko bi akcija lažnikom le kaj koristila tudi na druge strani!
Prem 24. jan. {Raznovrstno, staro in novo. - Konec.) Začetek novega leta prinesel nam je pa pravo in pošteno zimsko vreme. Ponujal nam je večkrat snega, toda tukajšnji kraj  se za  tako  robo dosti ne  meni;   za-nj
46
tukaj  daljšega  obstanka ni.   —  Mraza bilo je dosedaj tukaj največ dne 9. t. m., namreč 5^ R. pod 0.
V nedeljo presv. imena Jezusovega (14. t. m.) je do 3. ure v jutro precej dobro deževalo; na to pritisne ostri sever in do dneva bila so vsa pota čez in čez tako zaledenela, da zjutraj ni bilo mogoče brez nevarnosti izpod strehe se prikazati. Mnogo ljudi je ta dan pota v in iz cerkve na dom s svojimi hrbti merilo; videlo se je pozneje tudi — sosebno pri lahkoživni mladini — več opraskanih obrazov in obvezanih čelov. No, tudi ta neprijetno in nevarno-gladka pota so se do sedaj sama ob sebi za varno hojo zopet dobro popravila.
Od dne l2. t. m. sem imamo tudi tukaj novo poštno hranilnico, katera bode, ko ljudstvo njeno korist enkrat dobro previdi in spozna, gotovo marsikak soldek prezgodnjega in brezpotrebnega pogina obvarovala ter upno še celo kakega starega in vkoženega bratca pogubne „loterije" na pravo pot varčnosti pripeljala. Boljšega pripomočka za vzbujno varčnost med ljudstvom si vi^. C. kr. trgovinsko ministerstvo skoraj zmisliti moglo ni, kot je ta, da je po državi poštne hranilnice vpeljalo. Bog daj svoj blagoslov temu podvzetju, ter obilo in koristnega sadu!
Vrli gospodje župani ljubljanske okolice so s svojim združevanjem dali vsem drugim njihovim p. n. gospodom sovrstnikom po deželi posneme vreden in spodbuden izgled za koristno in napredno delo v blagor svojih občin. Tudi v trnovsko-vremski dolini bila bi taka vzajemna bratovščina gospodov županov na pravem mestu. Potrebnega dela za zboljšanje gmotnega blagostanja je tukaj na vse strani odveč. Kaj velikega, gotovega in splošno koristnega doseči se da pa gotovo lože z zedinjenimi močmi, nego le posameznemu. Toraj gospodje župani trnovsko-vremske doline, na noge po izgledu vaših gospodov tovarišev ljubljanske okolice! Zedinjena moč je zlati obroč, s katerim morejo se — čudeži delati.
Sedaj je najpriležnejši čas za snaženje sadnega drevja in obiranje gosenčjih zapredek po njem, kakor tudi za vrezovanje in nabiranje cepičev žlahtnih sadnih vrst, ter pripravljanje drugih potrebnih reči, kakoršnih sadjerejec pozneje neobhodno potrebuje. Kdor tega še do sedaj storil ni, naj ne odlaša, ker čas urno gine in teče, a — enkrat zamujen - ne vrne se nikoli več. „Oas^je zlato", veli angleški pregovor.
Šolsko obiskovanje je tukaj sedaj še precej dobro; kedar ni prehudo zimsko vreme, je šolska soba natlačena, a med toliko množico šolskih otrok je neprestano tudi nekoliko bolnikov.
Kakor po navadi, naročil je tudi letos znani dobrotnik „Vrteča'^ za tukajšnjo šolo, katerega mladina izredno rada čita, ter podaril za šolsko bukvarnico poleg tega še par drugih mičnih knjižic.   Hvala mu presrčna!
Splošni zdravstveni položaj je sedaj tukaj in v okolici, hvala Bogu, dovolj ugoden.
Bog daj v pričetem letu svojih blagrov in darov na vse kraje v polnem izobilji, da se obožano prebivalstvo nekoliko v gmotnem obziru na noge spraviti more!
M.  Rant, nArodni učitelj.
Logatec 1. febr. — 27. januarija otvorilo se je slovesno „Bralno društvo" v Gorenjem Logatci, ki je ob enem isti dan praznovalo 1251etni rojstveni dan prvega slovenskega pevca Vodnika, in sicer se sledečim sporedom: 1. Pozdrav društv. predsednika; 2. Hiavka — „Ukazi", zbor; 3. Slavnostni govor; 4. Hajdrih -„Lahko noč", čveterospev; 5. Vilhar — ;;Vodniku", deklamacija; 6. Dr. Ipavec — „Hinja oživljena"; 7. Hajdrih — „V tihi noči"; 8. Ples. - Te svečanosti, ki se je vršila v lepo in krasno ozaljšanih društvenih prostorih, vdeležilo  se je mnogo   odličnega občinstva doma-
čega in tujega: iz Vrhnike, Planine, Rakeka itd.; z veseljem smo opazili tudi, da je bilo zastopano jedro naroda — velecenjeni naš kmetijski stan. Zbrane goste je pozdravil društv. predsednik gospod dr. Stergar vrlo dobro blizo tako-le: „Ko je prepeval oče slovenskega pesništva
„Ne hčere, ne sina Po meni ne bo!" — motil se je v narodnem obziru zelo. Kamorkoli namreč" pogledam po mili domovini naši, vidim mnogobrojna število njegovih duševnih sinov in hčera, med njimi tudi Vas, prečastita gospoda! ki hočete nocoj praznovati njegov I251etni rojstveni dan. In to je prav, da se spominjate in visoko spoštujete spomin svojega duševnega očeta, prebuditelja in prvega vodnika k Parnasu , vsaj je ljubezen naroda slavnih mož najboljše plačilo. In s tem koristite tudi sebi, kajti Vi pokažete svetu, da ste zavedni, duševno zreli in vredni, da se Vam rode možje slavni, dobrotljivi, ki Vas dovedcjo potem do omike, ki je podslomba in izvor vsega blagostanja. A da so Vas uže deloma do nje dovedli, svedoči med drugim to, da spoštujete njen (omike) izvor — tedaj tudi društva, med njimi naše, katero odpremo danes slovesno. Slavna gospoda! ono se veseli navzočnosti Vaše zelo*, pozdravlja Vas kot prijatelje in čestilce svoje, a tudi kot prijatelje omike in napredka, ter Vam kliče srdačen: ^^Dobro došli!"
Ta pozdrav vzprejelo je občinstvo z živahno pohvalo , kakor tudi druge točke sprevoda, v prvi vrsti deklamacijo „Vodniku"; i to je gospodična Marija Ar-rigler tudi zaslužila, vsaj je deklamovala s tako živahnim občutkom i tako primernim izrazom, sedaj milim, sedaj krepkim, da je moral slehrnega zadovoljiti , ki ja je čul. Med posameznimi točkami i po dokončanem sprevodu sviral je dobro „Blejerjev kvintet".
Tako tedaj se je otvorilo naše ^^Bralno društvo". Bog pomozi, da bi delalo v duhu onega, čegar 1251etni rojstveni dan je ob enem obhajalo 1
Z Vač 29. jan. — Dopisnik „Slov. Naroda" z Vač je v št. 9. in 16. mene in tovariša poštenjaka hudo napadel , na kar se mi res ne zdi vredno obširno odgovarjati, ker vsa okolica me dobro pozna, pa pozna tudi dopisuna. Za danes samo toliko: ako v prihodnje ne bodete govorili resnice, bomo pa besago obrnili in Vaš^ konec spred dejali, ter Vam povedali marsikaj, pa samo resničnega brez laži!
Jakob Dobrave, po domače: Osoie.
Iz kamniškega okraja 28. jan. *) — Vsled zdravstvene postave je zavoljo stekline zaprtija psov po 3-mesece zapovedana in konjacima ukazan, vsak teden obhod za lov psov po vsaki občini, in prav s slabim vspe-hom. Ker ljudje uže naprej izvedo, da pride, tisti čas pse zapro, sicer pa in ponoči prosti okoli letajo. Taki obhodi pa občine dosti stanejo, od 6 do 20 gold., in ker
*) Dotična postava spremenila se je Še le vlani vsled vsestranskih pritožeb. Mi mislimo, da združeni župani dotič-nega okraja prav lahko dosežejo, kedar je res treba večjo ojstro^t, kedav pa nevarnosti ni več, akoravno čas pasje kon-tumace še ni pretekel, je pa veča prizanesljivost prav v duhu postave na pravem mestu. — Divjanje ponočnjakov in hlapČonov pri ženitninah ukrotiti morajo sicer tudi žandarji pripomoči, toda gospodje župniki, župani in gospodarji, posebno gospodarji znanih razsajalcev morajo tnke nerede zabraniti vsaj polagoma s tem, da resno [prepovedo vsake zapreke na cestah, pijačo tako omejd na gotov čas in kraj, ia sploh delajo na to, da je do 10. ure ponoči vsako javno raz-veseljevanje pri kraji.                                                         Vred.
49
je steklina pogosto, so ti stroški neznosni, ker uže občine tako nimajo tekočih dohodkov.
Torej bilo bi na prid občini to postavo tako prena-rediti. Konjač naj ima le redke obhode; zadosti bo vsak mesec po enkrat, in c. k. žandarmerija naj bi pri svojih navadnih obhodih gledala na prosto okoli letajoče pse in jih zaznamovala, in tiste naj bi potem konjač vse konfis-ciral in vsak tak gospodar psa naj bifpotem občini 1 gld. kazni, v ponovljenem primerljeji 5 gold. plačal; ako ne bi hotel ali mogel, naj bi se sodniji naznanil, da se tam kaznuje.
Poprej je moral vsak k deželni sodniji k obravnavi priti in če je imel le kaj premoženja, 5 gold. kazni plačati, a zdaj se pri okrajni sodniji obravnava, kazen pa gre vedno v neznani zalog. Ako se občinam stroški Tsled avtonomije nalože, naj bi se jim tudi dohodki naklonili, ki jih tako živo potrebujejo. To so splošne želje občinstva.                                                               L.
Slabe navade pri ženitvah in kako bi se odpravile.
Pri ženitvah le kolikor premožnih se vozijo večidel v nedeljo pred poroko bale in pri odhodu od hiše večidel na javni poti se vstopijo vaški fantje in zahtevajo odkup, s prva z lepo s hvalenjem neveste; ako pa se ne morejo pogoditi, se kar resno začno prepirati, da je ienin primoran, vdati se pogojem kupčije; pogode se po razmeri premoženja od 5 do 20 gold., in ako bi ienin ne odkupil se, ga navadno zasramujejo, onečastijo in z ajdovo slamo kade; včasih pa še do boja pride, kar se rado primeri in se je pretečeno jesen v neki vasi ob Bistrici zgodilo. O svatbi pridejo fantje zopet ponoči na prežo in tam jim morajo svatje dati zopet Ikaf vina ali pa od 2 do 5 gold. v denarjih, sicer zopet nagajajo. S tem imajo fantje ponočne pijače, plese in traven še mnogo zapravijo. Mladina se s tem spridi in ta slaba navada vtrjuje, kar ni na noben prid.
Občine same temu ne morejo kaj, ker to spada v področje krajne policije; naj se prenaredi postava in naj žandarmerija to opazuje in sodnija kaznuje, kar naj fi© pr^ij javno prepove in naznani. Tako bi se sčasoma ta nerednost odpravila na splošen prid občinstva
Domoljub.
Iz Ljubljane. (Baron Schloissnigg,) bivši cesarski namestnik kranjski, umrl je na Dunaji in danes se bode v Ljubljano prepeljano njegovo truplo blagoslovilo pri 5V. Krištofu in pokopalo zraven njegove pred več leti tukaj umrle soproge. — Naj v miru počiva za našo de-ielo velezaslužni in blagi gospod!
—  („Vodnikova beseda^^) v ljubljanski čitalnici preteklo soboto večer 3. dne t. m. bila je sijajna; prostori čitalnični bili so polni plesa željnega naroda. K veči sijajnosti veselice so pa še posebej pripomogli s svojo navzočnostjo: preblagorodni gospod deželni predsednik Andrej Winkler z gospo soprogo, deželni glavar grof Thurn in pa tajni svetniki gospodje feldcajgmaj-fiter baron P lir ker in feldmaršallajtenant Miiller, generalmajor Groller in drugi. Godbo je izvrstno izvrševala vojaška banda našega domačega pešpolka bar. Khunovega.
— (125letnico Vodnikovega rojstnega dneva) nameravajo ljubljanska narodna društva slaviti velikonočni ponedeljek.
—  (Sokolova maskerada)^ ki je bila letos na starem strelišči, se je v vsakem obziru obnesla tako, kakor še malokatera. Bilo je čez 300 mask, kadriljo je plesalo 124 parov; med odličnimi gosti gledalci je bil tudi de-ielni predsednik gosp. Winkkr / rodovino.
Gospod Matija Kulavic, župnik šentviški, žali-bog ni več med živimi. Došlo nam je sledeče smrtno naznanilo:
„Dr. Janez Kulavic, c. kr. pridvorni kapelan in častni kanonik ljubljanski, prebridko solzeeega srca naznanjam, da je po nerazumljivih sklepiii Božje previdnosti preljubi moj brat, častiti gospod
Matija Kulavic,
knezošk. duh. svetovalec, župnik v St. Vidu pri Zaticini,
v petek 2. svečana 1883, ko v praznik Matere Božje, ob 3. uri popoldne, po 8 dnevni hudi pljučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, popolno v Božjo voljo vdan v 62. letu svo-j'^ starosti, se iz tega sveta v boljše življenje preselil — Pogreb bode v pondeljek 5. svečana ob 10. uri popoldne v Št. Vidu pri Zaticini. — Veliko si je nepozabljivi ranji v svojem duhovnem poklicu prizadeval, žrtvovalno se trudil, smrtno nevarne bolezni trpel. Naj bode srčno v pobožni spomin in molitev priporočen, da bi mu Bog v plačilo njegovega truda in trpljenja v svetem raji večni mir in pokoj dodelil! Sent-Vid pri Zaticini 2. svečana 1883."
Pokojni bil je nad 15 let župnik v Šentvidu in ravno tam več let duhovni pomočnik, tako da je v svojem nad dvajsetletnem bivanji v onem kraji postal pravi učenik in vodja vsega okraja. Nočemo obširneje govoriti o navdušenosti pokojnega za čast božjo, predobro je tudi znano živo dejansko zanimanje za ljudsko šolo in to s sijajnim vspehom, da je bila šentviška šola na daleč po deželi poznana kot ena najboljših ob času, ko še ni veljala nova šolska postava. Pokojni bil je več let okrajni šolski nadzornik, je v tem poslu mnogo žrtvoval in dolgo časa branil svoj okraj; pa ko je bilo Ve-steneckovega ščuvanja na duhovščino preveč, ko je bilo brezdno v duhu one dobe napravljeno med učiteljstvom in duhovščino pregloboko, popustil je tudi pokojni šolsko nadzorništvo, toda ostal je političen vodja vsega okraja tudi še dalje in s sijajnim vspehom. Vbranil je okraju narodno značajno zastopstvo tudi v časih najhujšega nasil-stva, akoravno je med Vesteneckove zaveznike vbežal nekdanji narodnjak iz njegove bližine. — Pa pri vseh druzih odličnih lastnostih bil je pokojni tudi izgleden kmetovalec. Še v šoli, kot duhoven pomočnik napravil je šolsko drevesnico in mladino podučeval z besedo in izgledom v sadje-reji, kot župnik prezidal je vse sobe farovža, vre-dil pa je tudi svoje gospodarstvo izgledno, zasadil je brez števila novega sadnega drevja, zboljšal vrt za zelenjad, vredil zamakanje travnikov, odpravljal skalovje iz njiv, napravil je izgledno gnojišče; prešiči, krave in voli njegovi izvrstnih plemen so bili izgledal. Ljubljana občudovala je več volov velikanov iz hleva šentviškega. Ni čuda, da so si kmetovalci vse zatiške okolice njega izbrali za predstojnika tamošoje podružnice družbe kmetijske , ker bil jim je v resnici izgleden vodja z besedo in dejanjem. Trla je pokojnega več let uže huda prsna bolezen, katera mu je zavirala izvršitev marsikaterega lepega namena. Bolezen nastala je hujša preteklo jesen in prijatelju pisal je raujki pred zadnjim Božičem: „čutim, da te zime ne bom več prežive 1". Žalibog, bilo je to čutilo preroško. Ni ga več med nami odličnega kmetovalca, ni ga več gorečega d uhovnika in prij atelja šole, ni ga več neustrašenega narodnjaka! — Mi ga pozabiti ne moremo. Bog pa mu povrni vse njegovo vspešno delo — tam, kjer ni več trpljenja!
—  -J- Gospod Matija Strucelj, dekaa in župnik \ Trnovem pri ilirski Bistrici, umrl je pretekli ponedeljek dne 5. t. m. po dolgi, mučni bolezni še le v 59. letu svoje starosti. Pogreb bo jutri 8. febniarija ob 10. uri dopoludne. Pokojni bil je rojen v Crnomlji dne 12. oktobra 1. 1824., bil je občeljubljen in časten kot duhoven in narodnjak. V njem zgubi naš narod zmiraj zanesljivega in nepremakljivega boritelja. Zapustil je vnuka gospoda e. kr. okrajnega sodnika Jurija Strucelj-a, kateremu pripada zdaj naloga, prevzeti vse narodne dolžnosti velezasluženega strica. — Bodi zemljica lahka iskrenemu rodoljubu!
—  (Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.) Pri drugem rednem občnem zboru dne 28. u, m. izvoljeni so bili naslednji, in sicer v ravnateljski odbor:
Janez Knez star., župan v spodnji Šiški, ravnatelj;
Martin Bavdek, župan v Udmatu, kontrolor;
Anton Knez, trgovec v Ljubljani, blagajnik;
Ferd. Stare, c. kr. sodnije pristav v Ljubljani, odbornik ;
Vekoslav Jenko, pekovski mojster v Ljubljani, odbornik.
V nadzorovalni odbor:
A. Wurzbach pl. Tannenberg, c. kr. okrajni glavar v Ljubljani;
Ig. Kotnik, hišni posestnik v Ljubljani;
dr. Josip Vošnjak, državni in deželni poslanec.
Društvo imelo je v pretečenem letu 89.042 gold. 2 kr. prometa; čisti dobiček znaša 751 gold. 52 kr., od tega se izplača 500 gold. deležnikom, 5 gold. na delež od lOO gold., 200 gold. pripade v reservni fond in ostanek 51 gold. 52 kr. se pripiše na novi račun.
Določenih po 5 gld. obresti na delež izplačevalo se bode vsak uradni dan, to je, vsak torek od 9. do 12. ure v društveni pisarni na Marije Terezije cesti v Ljubljani.
Ravnateljskemu odboru, kateri je posloval čez leto brezplačno, izreče se iskrena zahvala občnega zbora, ravno tako tudi za društvo mnogozaslužnemu gospodu okrajnemu glavarju A. Wurzbachu pl. Tannenbergu.
Društvo posodilo je v teku tege leta 98 strankam 41.115 gold.
48