Pred javno razpravo
Osnutek zakona o združenem delu
Po nekaj več kot letu dni težkega dela velikega števila naših najuglednejših strokovnjakov na raznih področjih, kot tudi najvidnejših predstavnikov družbenega, političnega in javnega življenja je posebna redakcijska komisija pod vodstvom Romana Albrehta meseca marca zaključila veliko delo.
Pripravljen je namreč osnutek zakona o združenem delu, eden najpomembnejših sistemskih zakonov, ki je prav zaradi svojega pomena dobil ime »mala ustava«. Prav tako kot ustava določa, kakšno naj bo ž.ivijenje v okviru države, prav tako naj bi ta zakon o združenem delu opredelil, kakšno naj bo življenje v temeljni celici našega samoupravnega socializma, to je v delovni organizaciji. To je nekje posledica ustavnih amandmajev, s katerimi so sedaj usklajeni veljavni zvezni zakoni, ki sedaj še urejajo odnose v združenem delu. Tako so bili v obdobju od leta 1971 do leta 1973 izdani naslednji zakoni: zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register, zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v
združenem delu, zakon o zagotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka temeljnih organizacij združenega dela, zakon o prometu družbenih sredstev in drugi. Osnutek zakona o združenem delu pa ne predvideva enostavne združitve naštetih tekstov, ampak v marsičem predvideva novo, izvirno zakonsko ureditev.
Ta osnutek zakona je precej obširen, saj obsega 646 členov, zato je nemogoče v kratkem sestavku prikazati izčrpno vse njegove posebnosti. Vendar pa je potrebno dodati, da bodo delavci tudi v Jelovici v juniju v javni razpravi lahko opozarjali na morebitne pomanjkljivosti oziroma točneje rečeno, kaj je potrebno še posebej obdelati in kaj ne. Osnutek zakona obsega poleg temeljnih določb (tako kot npr. ustava)
na začetku, ter kazenskih in prehodnih določb na zaključku, še tri zelo pomembna področja, ki lahko rečemo, da so temeljne sestavine samoupravnih socialističnih odnosov, in sicer:
1.	družbenoekonomske odnose delavcev v združenem delu,
2.	samoupravno organiziranje združenega dela,
3.	uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu.
V	delu »družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu« so določila o dohodkovnih odnosih, ki so v prvih treh poglavjih, v preostalih treh poglavjih pa so določila o urejanju medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, o upravljanju družbenih sredstev in o povezovanju osebnega dela v sistem samoupravno združenega dela. Nas bo poleg dohodkovnih odnosov vsekakor še posebej zanimala ureditev medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu.
V	tretjem delu so določila o samoupravnem organiziranju združenega dela. Ta določila so razporejena v dveh poglavjih, in sicer govori prvo
poglavje o oblikah združenega dela in sredstev, drugo poglavje pa ureja določitev in registriranje statuta organizacije združenega dela.
Obe poglavji sta za nas pomembni in zanimivi, zlasti še prvo poglavje, kjer je podana opredelitev temeljne organizacije združenega dela, kakšne so pravice in dolžnosti delavcev pri organiziranju temeljne organizacije, kako se organizira temeljna organizacija in statusne spremembe temeljne organizacije. V tem poglavju so tudi določila o delovni organizaciji, o pogojih in načinu ustanovitve delovne organizacije, o konstituiranju delovne organizacije ter o statusnih spremembah delovne organizacije.
Za nas bodo še posebej interesantna določila v tem poglavju, ki urejajo združevanje v sestavljeno organizacijo združenega dela in združevanje v skupnost organizacij združenega dela. V osmem oddelku tega poglavja pa so določila o delovnih skupnostih za opravljanje del skupnega pomena.
V drugem poglavju, ki ureja predvsem status organiza-
cije združenega dela, so določila o dejavnostih, o firmi, imenu in sedežu, o zastopanju, poslovni tajni in o sodnem registru.
Določila v četrtem delu »Uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu« pa so še prav posebej pomembna za slehernega delavca, saj govorijo o tem, kako delavci odločajo, to je o oblikah odločanja, o odločanju z osebnim izjavljanjem ter o odločanju po delegatih in delegacijah.
Drugo poglavje tega dela (četrtega) pa ima določila o organih upravljanja v temeljni organizaciji in v delovni organizaciji.
Nadaljnja poglavja tega dela imajo določila o obvešče-vanju delavcev, o samoupravni delavski kontroli, o odgovornosti za opravljanje samo-upravljalskih funkcij, o družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in samoupravnih splošnih aktih ter o družbenem varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine.
(Nadaljevanje na 2. str.)

Junija bomo razpravljali o osnutku zakona o združenem delu
Osnutek zakona o združenem delu
Posebnosti osnutka zakona
(Nadaljevanje s 1. str.)
Za javno razpravo, ki bo v juniju, bo vsekakor pripomoček nekaj misli, ki jih je moč potegniti iz osnutka zakona o združenem delu. Verjetno vam bodo koristile in jih zato tudi objavljamo v glasilu. Predvsem objavljamo tiste dele osnutka, ki se neposredno nanašajo na delavce.
Kdo so delavci v zdruienem delu:
Zakon določa, da so delavci v združenem delu ljudje, ki delajo s sredstvi v družbeni lastnini v OZD, v delovni skupnosti, v pogodbeni organizaciji združenega dela ali drugi obliki združevanja dela in sredstev. Delavci imajo pravico in obveznost upravljati delo in poslovanje OZD, odločati o združevanju dela in sredstev, o vsem dohodku, o razporejanju dohodka za osebno in skupno porabo itd.
ga ustvari TOZD s prodajo proizvodov in storitev na domačem in tujem trgu, s svobodno izmenjavo dela, na podlagi združevanja dela in sredstev itd. Politika cen je skupno dogovorjena.
Kdo odloča pri težavah:
Delavci imajo torej pravico in dolžnost spremljati rezultate svojega dela in poslovanje TOZD. Vsaj enkrat v šestih mesecih morajo biti obveščeni o porabi njihovih sredstev. Ob koncu vsakega trimesečja sestavijo periodični obračun temeljne organizacije, ob koncu poslovnega leta pa zaključni račun. Na podlagi poročila o trimesečnih rezultatih dela in poslovanja delavci sami odločajo o začasni delitvi ustvarjenega
dohodka, ob koncu poslovnega leta pa o končni razdelitvi dohodka. Če TOZD ne more zagotoviti osebnih dohodkov ter za redno poslovanje, če ima zapadle obveznosti, morajo delavci temeljne organi zacije sprejeti program ukre pov o tem, kako odpraviti ta ke motnje. Če tega ne storijo je dolžnost organov upravljanja DO, da to zahteva od njih. DO, kakmor sodi TOZD, ki posluje z izgubo, je dolžna v skladu z načelom solidarnosti izkazovati vsakršno pomoč.
Kaj je delovno razmerje:
Delovno razmerje pomeni razmerje med delavci v združenem delu, ki v TOZD uresničujejo pravico do dela, kakor tudi razmerje med delavci, ki v delovni skupnosti delajo v združenem delu. Pomeni tudi skupne pravice, obvez-
nosti in odgovornosti. Tega lahko sklene oseba z dopolnjenimi 15 leti starosti in s splošno zdravstveno sposobnostjo.
Pravice, obveznosti, odgovornosti delavcev:
Delavci svobodno in enakopravno določajo medsebojne pravice, obveznosti in dolžnosti, kar določijo s samoupravnim splošnim aktom. Le-ta določa pogoje dela od sklenitve delovnega razmerja do prenehanja, posebna pooblastila, trajanje in razporeditev delovnega časa ipd. Določa tudi merila osebnega dohodka delavca, obveznosti delavca na delovnem mestu, odgovornost.
Seveda pa tudi počitek:
Ko že govorimo o obveznostih, pride na vrsto tudi počitek in delovni čas. O tem bo po zakonu veljalo, da ne more biti daljši kot 42 ur na teden in da traja delovni teden najmanj pet delovnih dni. Iz-
jemoma je lahko delovni čas tudi daljši ali krajši, kar pa mora biti določeno z zakonom. Osnutek zakona določa tudi obvezen tedenski oddih delavca, ki traja najmanj 24 ur nepretrgoma.
Kazni:
Posebno poglavje bodočega zakona govori o odgovornosti delavcev pri opravljanju delovnih obveznosti. Zapisano je, da delavec odgovarja disciplinsko in materialno, če se ne drži sklepov organizacije, v kateri dela, če krši delovne obveznosti in delovno disciplino.
Toliko za sedaj. Sicer pa bodo potekali po vseh obratih zbori, posebej pa se bo sestal tudi politični aktiv Jelovice. Tako je pričakovati, da bo razprava dala kolikor toliko pozitivne razprave in da boste tudi delavci Jelovice prispevali k sprejetju čimbolj šega zakona o združenem delu.
j. Čadež
Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu
Kako do osebnega dohodka:
Osebni dohodek se določa glede na rezultate delavčevega tekočega in minulega dela ter glede na njegov osebni prispevek, ki ga je dal k povečanju dohodka temeljne organizacije. Delavci so dolžni določiti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, ki se določajo s samoupravnim sporazumom. Vsakemu delavcu je zajamčen dohodek najmanj v višini, ki zagotavlja njegovo materialno varnost. Zakon določa, da so delavci v temeljni organizaciji dolžni iz ustvarjenega čistega dohodka najprej izločiti sredstva za zajamčene osebne dohodke. Ce iz čistega dohodka ni mogoče kriti osebnih dohodkov, tedaj jih krijejo iz rezerve. Pri izplačilu osebnega dohodka je potrebno delavcu izročiti pismeni obračun osebnega dohodka.
Dohodek — last delavca v TOZD:
Novi zakon označuje dohodek kot kategorijo, ki je del celotnega proizvoda družbe v temeljni organizaciji. Dobimo ga, če od celotnega dohodka odbijemo materialne stroške in stroške amortizacije. Je last delavcev temeljne organizacije in ti razpolagajo z njim v skladu s statutom TOZD. Brez njihovega soglasja ne more nihče uporabljati tega dohodka, izjema je le tisti, ki je po zakonu pooblaščen za to. Delavci, ki torej razpolagajo z dohodkom, so tudi dolžni le-tega nenehno
povečevati, za čim smotrnejše izkoriščanje.
Delavci razporejajo dohodek temeljne organizacije za: osebne dohodke in skupno porabo, za širjenje materialne osnove dela in ustvarjanje rezerv, za zagotavljanje skupnih pogojev dela in razvoja družbe.
Kako se ustvarja dohodek:
Dohodek delavci pridobivajo iz celotnega prihodka, ki
V juniju bo v javnih razpravah moral sindikat na vseh ravneh svoje organiziranosti delovati tako, da bomo v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu dosegli najširšo seznanjenost delavcev v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih okoljih. Z osnutkom o združenem delu je treba spodbuditi kar najbolj množično in organizirano obdelovanje osnutka, zbiranje pripomb in predlogov za spremembe ter dopolnitve predlaganega zakona.
Istočasno je treba opraviti kritično oceno samoupravnih razmer v sleherni temeljni organizaciji združenega dela, ter v drugih samoupravnih okoljih s stališča predlaganih zakonskih rešitev, in se dogovoriti za odpravo pomanjkljivosti pri uresničevanju ustavne vsebine in načinih organiziranosti samoupravljanja.
Navedeni cilji, ki jih moramo doseči, pomenijo načrtno nadaljevanje ustavne vsebine samoupravnih odnosov v združenem delu, ter so tako sestavni del vseh drugih družbenopolitičnih aktivnosti sindikatov na osnovi sklepov 8. kongresa ZSJ in uresničevanja posameznih nalog kot vsebinske celote.
V sami razpravi o osnutku zakona o združenem delu je treba izhajati iz sedanjega stanja in dosežene ravni v razvoju samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov, pozitivnih in negativnih izkušenj, ki smo jih dosegli in problemov, ki smo jih doslej spoznali. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim odnosom, s katerimi se najčešče srečujemo.
Kljub ugodnim rezultatom pri organiziranju TOZD pa je bilo v pripravah osnutka zakona o združenem delu večkrat poudarjeno, da mora zakon podrobneje opredeliti posamezne ustavne pogoje za organiziranje TOZD. Zato tudi po predlaganih določilih
zakona pri oblikovanju TOZD ni mogoče postavljati meje glede višine celotnega dohodka. Kar zadeva število zaposlenih v TOZD, osnutek zakona ne navaja limitov, saj je to odvisno od neposredne samoupravne prakse. Eden najbolj odločilnih pogojev za oblikovanje TOZD pa je nedvomno enovitost proizvodnega procesa. Seveda moramo pri tem poudariti, da or-ganizairanje temeljnih organizacij združenega dela ni enkratno dejanje. Ni statistično enkrat za vselej dana oblika združevanja dela, temveč je treba samoupravno organiziranost stalno prilagajati spremembam v materialni osnovi dela, tehnično — tehnološkim in naravnim pogojem dela, proizvodni usmeritvi in doseženi ravni samoupravnih odnosov. To praktično pomeni, da morajo delavci stalno ocenjevati ustreznost samoupravnih organiziranosti — ker naj bi na teh javnih razpravah ocenili in se opredelili.
Pri razporejanju sredstev za OD imamo zelo široko paleto neustavnih rešitev. V velikem delu delovnih organizacij je še vedno osnova za nagrajevanje kvalifikacija, delovno mesto, delovna doba, ne pa rezultati dela. Se vedno vlada uravnilovka. Vprašanje minulega dela le v redkih primerih rešuje oz. bolje rečeno iščejo rešitve v novih osnovah.
V mnogih delovnih organizacijah dohodkovni odnosi še vedno niso sprejeti kot glavni dejavnik povečanja produktivnosti dela, varčevanja, delovne discipline, celotne organiziranosti dela, gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi.
Normativno je v aktih sicer opredeljeno, katere samoupravne pravice delavci uresničujejo na zboru delavcev ali z drugimi načini osebnega izrekanja, katere pa prek delegatov v organih upravljanja temeljnih organizacij oziro-
ma na drugih ravneh. Problem pa nastane posebej v velikih temeljnih organizacijah, če so dislocirani obrati ali če delavci delajo v izmenah in podobno. Težave so tudi pri nepripravljenih gradivih za te zbore, ki so marsikdaj slaba ali nerazumljiva. Pogosto gre pri tem za manipuliranje z delavci, ker za sklepe takih zborov skrijejo odgovornost strokovnih ljudi, ki te zbore pripravijo.
So tudi pojavi, da o vsem odločajo na zborih delavcev tako, da delavski sveti izgubi-
jo svoj smisel. Taka težnja postavlja pod vprašaj tudi racionalnost takšnega odločanja, zlasti ker delavci zvečine niso dovolj obveščeni o vseh problemih.
Pred zborom delavcev po navadi tudi ni politične raz-
prave v ZK in sindikati ali pa se ta opravi le na forumih. Na ta način se na zborih le potrjujejo odločitve, ki jih vsiljujejo posamezniki ali skupine.
Tudi delegatski odnosi v organih samoupravljanja niso dosledno zaživeli. Delegati v delavskem svetu temeljnih organizacij pa tudi na drugih ravneh ne delujejo po smernicah delavcev, ki so jih v te organe izvolili. V večini samoupravnih sporazumov in v drugih internih aktih na ravni delovne organizacije so dokaj dobro urejene pravice, pooblastila in odgovornosti samoupravnih organov, njihovih izvršnih in poslovodnih organov. V večini organizacij je tudi praksa v skladu s temi določili. V tistih delovnih organizacijah, kjer samoupravni odnosi niso razviti, pa prevzemajo pravice samoupravnih organov izvršni organi temeljnih organizacij ali delovnih organizacij ali celo, kar je še slabše, kar poslovodni organi.
Druge slabosti teh organov so, da njihova kadrovska struktura ne ustreza strukturi zaposlenih — ni delavske večine.
Franc Stražar
Sindikalna priznanja
Konec aprila je bila v gale-iji na škofjeloškem gradu le-jšnja prvomajska proslava v bčini. Bila je nekakšen uvod praznovanje vrste proslav, i sc vrste skozi cel mesec laj. Ob tej priložnosti so bi-na proslavi podeljeni sre-rni znaki sindikatov Sloveni-;. Dobilo ga je pet osnovnih rganizacij sindikata in 23 elavcev te najširše delavske rganizacije.
Predvsem velja povedati, da ta bila za uresničevanje de-
lavskih interesov in za dolgoletno in požrtovalno delo v sindikalni organizaciji ter za pomembne uspehe v njenem uveljavljanju in razvoju odlikovana s srebrnim znakom tudi delavca Jelovice: Franc Gaber in Jožica Kokot.
Čestitkam ob tem priznanju se pridružuje tudi uredništvo glasila Jelovica in verjetno lahko to storimo tudi v imenu ostalih članov sindikata.
u. r.
Problematika
Takoj na začetku moramo ugotoviti, da se težak položaj v jugoslovanskem gospodarstvu nadaljuje. Ugotavljamo, da je stopnja rasti minimalna, da se povečujejo zaloge gotovih izdelkov in da je proizvodnja prisiljena zmanjševati obseg poslovanja. Trgovska podjetja zmanjšujejo zaloge trgovskega blaga, kar se zopet odraža v višjih zalogah v proizvodnji.
Takšno stanje se odraža tudi v poslovanju Jelovice. Kot smo že pisali, prodaja ne sledi planu, zaloge so visoke. Kljub temu ugotavljamo, da reprodukcijski proces ni bistveno moten. Proizvodnja teče, osebne dohodke izplačujemo po delovnih uspehih. To pomeni, da sedanji obseg prodaje, prodaje z dodatnimi bančnimi krediti, še vedno omogoča izpolnjevanje finančnih obvez delovne organizacije do partnerjev in iz-plačanje osebnih dohodkov.
Kljub temu pa moramo biti zadovoljni. Da bi pospešili prodajo, smo poleg ostalih ukrepov predlagali tudi povečanje rabatne lestvice in uvedbo kasa skonta. To je DO TOZD Trgovina tudi sprejela. S tem smo postali bolj interesent za trgovska podjetja in gradbena podjetja. Sklenjenih je že več letnih pogodb za prodajo stavbnega pohištva. Novost v prodaji v letošnjem letu je, da sklepamo tudi z gradbeniki letne pogodbe. Z dodatnimi rabati in kasa skontom smo uspeli, da jih vežemo na odvzem naših izdelkov za celo leto. Zaradi znanih težav v našem
Ali bodo zaloge skopnele?
prodaje stavbnega pohištva
gospodarstvu pa lahko pričakujemo realizacijo teh pogodb šele v drugem polletju ali celo v zadnjih mesecih tega leta. Naša prodajna ope-rativa se srečuje tudi z velikimi težavami zapiranja trga. Kaj to pomeni? V krajih, kjer je lokalna industrija stavbnega pohištva, ne moremo prodreti s prodajo naših izdelkov, ker imajo absolutno prednost domači proizvajalci. Tu ni važna niti kvaliteta niti
Ker vemo, da so osnova prodaje naših izdelkov prek gradbenih podjetij projekti, smo se odločili, da se tesneje povežemo tudi s projektantskimi organizacijami. Z njimi sklepamo pogodbe o sodelovanju, v katerih se dogovorimo za projektiranje naših izdelkov. Tako je vedno več projektov v celi državi, kjer je predpisano stavbno pohištvo Jelovica.
Oglejmo si še prodajo stavbnega pohištva individualnim kupcem. Takoj lahko ugotovimo, da je zelo upadla, tako kot je upadla gradnja individualnih hiš. Do tega spoznanja je prišel tudi ZIS. Zato je ta organ sredi meseca maja sprejel dopolnitev Zakona o potrošniških posojilih. Po tem lahko odobravamo potrošniška posojila za nakup stavbnega pohištva do zneska 20.000 din z 10 % pologom. Smatramo, da bo ta ukrep pospešil prodajo individualnim kupcem, saj smo do sedaj imeli ogromno povpraševanje po kreditih. Ker je ZIS smatral, da to ni dovolj za pospešitev individualne grad-
nje in s tem prodaje, je sprejel tudi znižanje temeljnega prometnega davka za stavbno pohištvo. Ta se je znižal od dosedanjih 14 % na 8 %. Tudi ta ukrep mora ugodno vplivati na individualno prodajo. Rezultate v prodaji s temi ukrepi lahko pričakujemo v naslednjih mesecih.
Če pogledamo izvoz, moramo ugotoviti, da ni pravega
rezultata, čeprav pošiljamo ponudbe in smo pri vratih celo ponudili cene, ki jih je zahteval kupec. Ker sc gospodarstvo v svetu šele oživlja po gospodarski krizi in v vedno večjem angažiranju naših izvoznikov v neuvrščenih državah, pričakujemo tudi v izvozu rezultate, seveda v kolikor bomo prisluhnili zahtevam po izventipskih izdelkih.
Glede na zgoraj navedene ukrepe in pa glede na ogromno angažiranje naše prodajne
operative po celi Jugoslaviji, ne bi smeli biti preveliki pesimisti. Razumljivo pa je, da težka gospodarska situacija prizadene tudi našo delovno organiazcijo in potrebni bodo še veliki napori v borbi z konkurenco. Vedeti moramo, da je na tržišču stavbnega pohištva dovolj in da se lahko naš obseg prodaje poveča le na račun zmanjšanja prodaje ostalih proizvajalcev.
Mitja Penko
Ukrepi zveznega izvršnega sveta za oživljanje prodaje in proizvodnje
Nižji davek in krediti
Precejšen del industrije, predvsem tiste, ki ima že dalj časa velike zaloge, je dolgo časa čakal na sistemske ukrepe, katerih osnovni namen naj bi bila oživitev prodaje. To predvsem velja za vse Izdelke gradbeništva, bele tehnike, močnih alkoholnih pijač in nekaterih usnjenih izdelkov.
Zvezni izvršni svet je 19. maja končno sprejel te dolgo pričakovane olajšave, kar z drugimi besedami pomeni, naj bi se končno tudi na prej omenjenih področjih oživila prodaja. Še posebno to velja za izdelke namenjene gradbeništvu, kjer pričakujejo vrsto pozitivnih premikov. Gradbeništvo je namreč v primerjavi z letom prej zabeležilo največje nazadovanje, sicer pa kaj bi posebej o tem govoril, saj ste delavci Jelovice o položaju dobro seznanjeni še zlasti pa so bili dovolj zgovorni štirimesečni rezultati prodaje. Ko je govor o ukrepih je potrebno povedati, da
sta bila v primeru Jelovice sprejeta dva. Najprej je bil znižan prometni davek za vse stavbno pohištvo in za vrata, okna, rolete, podboje za vrata in okna in podobno. Ta davek je bil doslej 14 odstoten, od 20. maja naprej pa je le 8 odstoten. In koliko to pomeni za posamezni izdelek?
Precej nikakor ne. Ker ne vem koliko veljajo cene izdelkov Jelovice v poslovalnicah naj navedem samo primer koliko so se ti izdelki na primer pocenili pri specializiranem podjetju v Ljubljani: okno stane po novi ceni sedaj 2259,79 dinarja (prej 2374,69 din), balkonska vrata 2627,87 din (prej 2761,48), vrata 617,64 din (649,04), garažna vrata 3248,81 din (3414,00) in polkna 781,83 (821,63).
To znižanje ne bo torej prispevalo bistveno k večji prodaji. Več pa je pričakovati od nanovo sprejetega sklepa o ponovno mogočemu podeljevanju potrošniških posojil tudi za te izdelke. Torej tudi za
izdelke Jelovice. To pa je brez dvoma veliko večja prednost v primerjavi z mesecem prej in upravičeno jc pričakovati da se bo prodaja ponovno oživila.
Seveda pa oba ukrepa skupaj pomenita precej. Zlasti je ugodno odslej za graditelje in gradbenike, ki bodo brez dvoma pospešili gradnjo in zato bo tudi več prodaje stavbnega pohištva. Skratka, prihodnji meseci naj bi končno začeli zmanjševati zaloge v skladiščih in tudi proizvodnja bo lahko začela delati z vso močjo.	j. Čadež
Hov program
Že precej časa kupci v poslovalnicah zaman iščejo tudi drugače pobarvana okna in vrata kot jih prodaja Jelovica sedaj. Seveda takih želja ni pretirano veliko, da bi kazalo osnovni beli program opustiti, vendar jih je le toliko, da se izplača izdelovati tudi drugače barvane izdelke. Zato bo že v naslednjih dneh prišel iz obrata Gorenja vas in Sovodenj tako imenovani naravni program katerega značilnost je v tem, da so izdelki barvani s sandolins lakom, torej v rjavem tonu. Ta bo skoraj kompletni program oken in mesečno naj bi sc tega naravnega programa naredilo od 4000—5000 komadov.
Za ta naravni program bi lahko rekli, da je modni program. Zato vsaj v začetku ne bo šel v prodajo v vse poslovalnice, saj ga sedaj iščejo predvsem poslovalnice oziroma kupci v zahodnem delu Jugoslavije. To je Slovenija in Hrvalska. Nekaj kosov pa bodo dobile tudi ostale poslovalnice. Kako bo s prodajo je v tem trenutku seveda težko reči, vendar se že sedaj lahko pozdravi to prizadevanje TOZD 3, ki išče nove možnosti za večjo prodajo, ko na tak način poskuša priti do čim večjega števila kupcev z najrazličnejšim okusom.
Kakovost teh izdelkov ne bo slabša od belega programa, saj se tudi ta okna potapljajo, to pa pomeni dobro zaščito celega okna. Čeprav je to neke vrste poslovna skrivnost, pa naj le omenim, da se bo v prihodnje Jelovica še odločala za druge novosti, ki jih že ima v načrtu in ki bodo prav tako narejene po željah kupcev. O njih pa več kdaj drugič.	j. Čadež
Kupci prihajajo------
O slabem startu v poslovno leto, predvsem kar se prodaje tiče, je že bilo precej napisanega. Zato morda za osvežitev spomina le še en podatek. Prodaja temeljne organizacije združenega dela montažni objekti je bila uresničena v prvih štirih mesecih komaj 66-odstotno. Precej bolj razveseljivi pa so podatki o prodaji v maju, ko bo kot vse izgleda prodaja le še malo pod mesečnim načrtom. Ta namreč predvideva prodajo v vrednosti 5 milijonov 900 tisoč dinarjev montažnih objektov, uresničeno pa bo v tem mesecu okrog 5 mili j o-
V občini Škofja Loka so v dneh od 4. do 8. aprila 1975 leta veliki nalivi in neurja povzročili veliko materialno škodo nekaterim krajem in občanom, na komunalnih, tovarniških in stanovanjskih objektih. Za pomoč prizadetim je Občinska konferenca SZDL Škofja Loka organizirala solidarnostno pomoč enodnevnega zaslužka pri zaposlenih delovnih ljudeh občine.
Solidarnostni akciji so se odzvali vsi delovni ljudje, ki so prispevali 1.896.615,15 din. Poleg tega se je solidarnostni akciji odzvalo od 230 privat-
nov dinarjev. Novih, seveda.
Po pripovedovanju inž. Milana Rozmana je slabemu startu letos pripisati predvsem težavam, ki peste vse gradbeništvo, in ničemur drugemu. Temeljna organizacija se je namreč pravočasno potrudila in šla med morebitne kupce z goro najrazličnejših ponudb (poslanega gradiva je bilo toliko, kot prej v dveh letih skupaj), vendar uspeha ni in ni bilo. Največji izpad je bil v prodaji barak, kar še bolj zgovorno potrjuje krizo v gradbeništvu, saj namreč gradbena podjetja niso gradila in tudi barak zato niso potrebovala.
nih obrtnikov tudi 127, ki so prispevali 21.901,80 din.
Že med potekom akcije so posamezniki, krajevne skupnosti ter delovne organizacije, ki so prejeli solidarno pomoč, izrekali ustne in pismene zahvale namenjene delovnim ljudem, ki so prispevali pomoč.
Ob koncu letošnjega leta je bila akcija zaključena. Predsedstvo Občinske konference SZDL pa je na svoji seji dne 12. aprila 1976 sprejelo sklep, da se javno zahvali vsem delovnim ljudem občine Škofja Loka, ki so z enodnevnim zaslužkom pomagali prizadetim.
In kakšne so perspektive za naprej? Predvidevanja so seveda izredno nehvaležna naloga, vendar vsaj za sedaj kaže, da bo prišlo postopoma le do oživljanja prodaje. K zaključku gredo pogovori o precejšnji prodaji, med katerimi velja omeniti gradnjo vrtca na Krku za 2 milijona dinarjev, blizu 10 milijonov dinarjev (staro milijardo) pa se bo prodalo (če bo šlo vse po sreči) podjetju INA iz Siska. To bi bili montažni objekti za rafinerije.
Kot vse kaže pa bo počasi konec tudi krize v Zahodni Nemčiji in tja naj bi se v prihodnje izvozilo 50 do 60 hiš,
Nekatere organizacije, ki niso enodnevnega zaslužka od zaposlenega v celoti nakazale pri prvih nakazilih solidar-
ZAHVALA
Letošnje leto uspešno zaključujemo drugo petletno obdobje izvajanja programa in zbiranja sredstev za gradnjo šolskih in vzgojnovarstve-nih objektov v občini Kranj. Plansko delo na tem področ-
predvsem dobremu partnerju Jelovice, Potzolliju. Eno hišo pa bo Jelovica zgradila tudi v bližini Gradca, kar bi lahko pomenilo odprtje tudi tega trga. Pred dnevi pa so bili na ogledih tudi kupci iz Saudske Arabije in Kuvajta. Pokazali so veliko zanimanje, precej so tudi obetali, kaj pa bo sledilo, je sedaj še prezgodaj ugotavljati.
To je kratek pregled možnosti prodaje v tej temeljni organizaciji. Oba prispevka skupaj pa le dasta neko okvirno sliko, kako bo s prodajo v bližnji prihodnosti. Po vsem sodeč od nevihte ne bo nič, saj se na obzorju počasi jasni.
nostne pomoči, so to storile kasneje (Gimnazija, Podjetje za PTT promet).
ju se je začelo že leta 1964, ko so bili z denarjem iz samoprispevka občanov zgrajeni vsi predvideni objekti po tem prvem planu. Osnovna šola v Šenčurju, OŠ v Cerkljah, OŠ v Preddvoru, OŠ v
Kranju, telovadnica v Stražišču ter obnova pogorele osnovne šole v Žabnici. Skupni stroški teh gradenj so znašali skoraj tri stare milijarde.
Ta pot sc je nadaljevala tudi kasneje in pripravljen je bil drugi program gradnje šol in vrtcev pod skupnim naslovom »za šolo, za vrtec«.
Program gradnje je bil izdelan za pet let do 1975 in po javni razpravi sprejet maja leta 1970. Pri pripravi programa so bila upoštevana naslednja izhodišča:
—	za vse otroke v občini ustvariti približno enake pogoje za vzgojo in izobraževanje
—	zagotoviti organizirano vzgojo predšolskih otrok tudi na podeželju
—	ustvariti pogoje za podaljšano in celodnevno bivanje otrok v šoli
—	šole nižjih razredov osnovnega šolanja naj bi bile čimbližje domu otrok itd.
Program je uspel skoraj do zadnje faze, sicer pa poglejmo kaj je bilo zgrajeno v teh petih letih.
Osnovne šole — novi objekti
Osnovna šola v Besnici, OŠ na Kokrici, OŠ v Naklem, OŠ na Orehku, posebna osnovna šola v Kranju, OŠ v Predosljah, OŠ v Trbojah ter OŠ Vodovodni stolp Kranj.
Prizidki in adaptacije
OS na Jezerskem, OŠ v Šenčurju, OŠ v Stražišču ter OŠ na Planini.
Vzgojnovarstveni objekti
Vrtec v Bitnjah, vrtec v Cerkljah, vrtec na Klancu, vrtec na Planini, vrtec v Stražišču ter prizidek vrtcu T. Od rove na Planini.
Vse našteto in še nekaj manjših del je stalo preko deset starih milijard dinarjev. Po virih financiranja smo imeli mi krajani s krajevnim samoprispevkom največji delež 43 % sledi prispevek delovnih organizacij 33 %, za tem je prispevek otroškega varstva 18 %. Ostalih 6 % se porazdeli iz raznih drugih virov in skladov.
Ne glede na vse te uspehe, ki smo jih dosegli zadnjih 10 let ob veliki pomoči vseh občanov in delovnih organizacij občine Kranj vendarle ugotavljamo, da vsega še vedno nismo naredili, skratka ne moremo biti še povsem zadovoljni s stanjem na področju šolstva in otroškega varstva.
Spričo hitre rasti števila prebivalstva v naši občini in močnemu razmahu gospodarstva, je občinska skupščina že lansko leto ocenila, da je nadaljnja gradnja vrtcev, šol.
JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka
Ureja: odbor za obveščanje organizacije združenega dola: Ziherl Franc, Zupan Anton, Drnovšek Marjan, Kosem Malči, Kustcc Lidija, Žabkar Jože, Pečenko Vera, Žakelj Valerija Odgovorni urednik: Pavlin Franc
j. Čadež
Čeprav je bilo pričakovati, da se bo prodaja povečala pre|, gredo izdelki Jelovice nekoliko bolje v prodajo šele v zadnjih dneh. Tako so bili na seznanjanju in sklepnih pogovorih pred sklenitvijo večje prodajne pogodbe pred dnevi tudi predstavniki gradbenega podjetja »Timogradnja« iz Zaječarja. Letos bo to podjetje zgradilo 400 stanovanj in jih namerava opremiti kompletno s stavbnim pohištvom Jelovice. Pričakovati je, da bo pogodba podpisana v kratkem, njena vrednost pa bo med 800 milijoni starih dinarjev in eno milijardo. Predstavniki Timogradnje so se zanimali tudi za nakup ostalih gradbenih materialov, npr. oblog, in prav lahko se zgodi, da bo Jelovica tudi prodala več izdelkov te vrste oziroma posredovala prodajo drugih, (foto — čaj)
Solidarnostna akcija
Občinska konferenca SZDL Škofja Loka sc zahvaljuje vsem za prispevano denarno pomoč prizadetim ob lanski spomladanski povodnji.
V celoti doseženi cilji
igrišč in drugih družbenih objektov ena pomembnejših nalog tudi za v bodoče. Za obdobje 1975—1980 je bil plan gradenj družbenih objektov izdelan in sprejet meseca junija lansko leto. Prav tako je bil sprejet in podpisan družbeni dogovor o združevanju stalnih sredstev za ta
namen. O tem programu gradnje in družbenem dogovoru za združevanje sredstev so razpravljali in odločali vsi delovni ljudje v OZD in TOZD ter krajevnih skupnostih. Takšna pot razprav in odločanja je edino pravilna in perspektivna za nas posameznike in celotno družbo.
Tako je torej dokončno sprejet nov, tretji petletni program gradnje navedenih objektov in upamo si trditi, da bomo tudi ob koncu tega programa lahko pisali o ponovnih uspehih na tem področju.
T. Zupan
Osnovna šola Predoslje
Za večjo varnost in boljše ceste
Vpis posojila
Republiška skupnost za ceste SR Slovenije je sprejela dne 29. marca 1976 sklep o razpisu posojila za novogradnje, rekonstrukcije In modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji, Glede na stanje cest v SR Sloveniji in na potrebe na tem področju so razpis posojila podprli tako IS in skupščina SR Slovenije, kakor tudi vse družbenopolitične organizacije v republiki. Za izvedbo akcije vpisov in vplačevanja posojila so ustanovljeni v vseh občinah štabi za vpis poojila. Občinski štab občine Skoja Loka kot občine Kranj priporočata tudi delovnim organizacijam, da imenujejo svoje štabe z namenom, da bo vpis posojila v delovnih organizacijah uspel, kajti le z uspelim vpisom posojila bomo uspeli, kar si moramo po srednjeročnem planu za obdobje 1976—1980 zgraditi na območju republike in na območju občine Škofja Loka in Kranj.
Po navedenem srednjeročnem planu bo v tem času na območju SR Slovenije:
modernizirano 728 km makadamskih cest; ojačano 601 km moderniziranih cest; rekonstruirano 216km cest;
na novo zgrajenih 117 km cest, od tega 36 km avto cest; zgrajenih 22 cestnih mostov in
zgrajenih več podpornih zidov, obcestnih počivališč, zavarovanj železniških prehodov in odpravljeno več črnih točk.
Na območju občine Škofja Loka, pa bo v tem obdobju zgrajeno:
Petrovo brdo—Podrošt — modernizacija makadama — 7 km Podrošt—Češnjica — modernizacija makadama — 3,2 km Podrošt—Češnjica — ojačitev asfalta — 4,4 km Škofja Loka — večja rekonstrukcija — 0,4 km Škofja Loka—Jeperca — manjša rekonstrukcija — 3,9 km Škofja Loka—Gorenja vas — večja rekonstrukcija — 0,8 km Sk. Loka—Gor. vas—'Tod raž — večja rekonstrukcija — 17km Gorenja vas—Trebija — o-jačitev asfalta — 3,0 km Trebija—Sovodenj — modernizacija makadama — 5,7 km Sovodenj—Cerkno — modernizacija makadama — 2,0 km Jamnilk—Dražgoše — modernizacija makadama — 3,9 km Logatec—Žiri — modernizacija makadama — 3,9 km Žiri—Trebija — ojačitev asfalta — 5,45 km most Trebija — novogradnja
V Kranjski občini pa naslednje:
MOSTOVI
5 mostov na Jezerskem REGIONALNE CESTE Jezersko—Kranj
a) odsek Sp. Jezersko —
Preddvor (na koncu rekon-
struiranega odseka v Preddvoru proti Kokri — manjša rekonstrukcija v dolžini 6,3 km)
b) odsek Preddvor—Kranj (manjša rekonstrukcija v dolžini 2,8 km)
Kamna Gorica—Rudno
a) odsek Jamnik—Rudno (asfalt v dolžini 0,6 km makadamske ceste)
Kropa—Podnart—Žvirče
a)	odsek Podbrezje — Podtabor (asfaltiranje 1,9 km dolgega makadamskega odseka, 1 km asfaltnega tepiha)
b)	odsek Podnart — Podtabor (asfaltni tepih v dolžini 3,35 km)
Tržič—Kokrica
odsek Golnik—Goriče (asfaltni tepih v dolžini 2,1 km)
Kranj—Moste
(odsek Sp. Brnik — Lahovče — asfaltni tepih v dolžini 3,8 km)
Vodice—Žičnica Krvavec
a)	odsek Vodice — Sp. Brnik (asfaltiranje 3,75 km dolgega odseka)
b)	odsek Grad — žičnica (asfaltiranje 1,7 km makadama)
MAGISTRALNE CESTE
1.	Kranj — križišče pri Iskri
2.	Podtabor — Žvirče (1,00 km asfaltni tepih)
Za uresničitev tega plana izgradnje in modernizacije cest pomeni, da bo v občini Škofja Loka investirano 382,000.000,00 din, v občini Kranj pa 63.700.000,00 din.
Za vsa ta dela, redno vzdrževanje, odplačilo obveznosti in poslovanje utreznih služb bi v obdobju 1976—1980 potrebovali 10.847,2 milijona N din (1.084,72 milijard S din). Raz-pisano posojilo v višini 900 milijonov N din (90 milijard S din) pokriva le 9 9'o potrebnih sredstev za izvedbo srednjeročnega plana.
Navedeni programi bodo izvršeni samo v slučaju, če posojilo uspe. Posebej poudarjamo, da bo program gradenj in modernizacij cest zožen, če posojilo ne bo uspelo in ne
(Nadaljevanje na 6. str.)
Nas intervju
Gost rubrike »Naš intervju« je tokrat delavec iz proizvodnje, prav takšen, kakršnih vas je v Jelovici še veliko, takih, ki poznate pridno dolo vseh osem ur, kolikor traja delavnik. To je Janez Pogačnik, kontrolor sestavnih delov v obratu oken. Delavec je v Jelovici že od svoje vajeniške dobe naprej, to je od leta 1950.
»Samo pri vojakih sem bil vmes, drugače pa sem vseskozi bil v podjetju, in to tudi ves čas na istem obratu. Seveda sem sedaj na malo bolj zahtevnem delovnem mestu, -kjer nas več -pregleduje dele lesa, ki gredo potem v ko-nčno sestavljanje oken. Vsak talk kos lesa gre skozi naše roke in prav zato ne pride do pritožb glede kakovosti izdelka, ki bi mu bil posledica slab les.«
Pa je to edino mesto, kjer se lahko nehote vgradi slab les in pride zato do reklamacije?
»Ne. Zelo je treba gledati tudi na spajanje. Ta delovni postopek poteka namreč na novih strojih in malo zaradi nenavajenosti, malo pa tudi zaradi drugih napak, se včasih zgodi, da je na vogalih spoj odlepljen. Sicer pa je teh napak vse manj, kar da slutiti, da se na delo že privajajo in da bo kmalu dosti boljše.«
-h Kako pa vi in vaši sodelavci gledate na težave, ki »io predvsem v prodaji izdelkov?
> »Seveda se tudi o tem pogovarjamo. Naše in tudi moje mnenje je, da so problemi predvsem v prodaji in manj v proizvodnji. Zato bodo predvsem zaposleni tam morali narediti še več. Pa tudi v proizvodnji bi se še dalo marsikaj izpopolniti. Predvsem je precej zastojev zaradi skladovnic polizdelkov in se ne da delati po tekočem traku, talko ikot bi se moralo. Prevečkrat se pojavijo zastoji.«
Pa opozarjate na te probleme?
»Seveda, vendar vselej le ne naletimo na razumevanje. Tudi takrat ne, ko pravimo, da je potrebno nabrusiti orodje. Temu se namreč prav tako posveča premalo pozornosti. Pred kratkim je zmanjkalo lepila in precej časa sva porabila s sodelavko, da sva ga dobila novega. Seveda so to večje ali manjše stvari, pa kljub temu mislim, da bi morali biti vsi nanje bolj pozorni, saj na koncu tudi take stvari -pomenijo cenejši izdelek.«
Ko sem iskal gosta te rubrike, sem želel predvsem delavca, ki presega delovno normo oziroma takega, ki jo je presegel v zadnjem mesecu. Za vas to velja?
»Ne, ker je naša norma skupinska in torej ni mogoče reči, kdo je bil bolj, kdo pa manj priden. Vendar norme mesečno ne presegam kot posameznik prav veliko, saj je dokaj »napeta« in se včasih -tudi zgodi, da je ne. Največkrat pa jo presežem za okrog 10 ur, kar velja tudi za ostale v skupini.«
In koliko zaslužite na tem vašem delovnem mestu kontrolorja?
»Niti ne tako slabo. Moje plača se giblje med 350 in 360 starimi tisočaki na mesec.«
To je vse. Povedal je edino še to, da je doma iz Bitenj in da nekaj malega zemlje obdelujeta z ženo. Zato delata tudi na različnih izmenah. Drugače pa mu beseda ne gre preveč rada iz ust. Sicer pa je to tudi znak za večino pridnih delavcev. Raje delajo kot govorijo. In Pogačnik je eden izmed takih. Lahko rečem le to, da bi jih bilo le čimveč.
j. Čadež
Vpis posojila
(Nadaljevanje s 5. str.)
moremo računati, da bodo dela opravljena. Zato sami odločamo o svoji »cestni prihodnosti«, če se odločimo čimprej in čimveč posojila vpišemo.
Posojilo vpisujejo zaposleni v delovnih organizacijah na vpisnih mestih v delovnih organizacijah. Predlagamo, da vsak zaposleni vplača posojilo v višini polovice mesečnega dohodka, katerega lahko vplačajo naenkrat ali največ v 24 mesečnih obrokih. Posojilo bo odplačano v petih letih letnih anuitetah, in sicer glavnica in 10 % obresti. Prva anuiteta z obrestmi bo izplačana 1. julija 1979. Za vplačane zneske posojila bomo vpisniki posojila dobili ustrezne obveznice.
Vpis posojila je vsekakor prostovoljno dejanje vsakega občana. Občinska štaba, kakor tudi štab v naši delovni organizaciji se zavedajo velike odgovornosti do zbiranja posojila. Zato se priporoča slehernemu članu kolektiva, da vpiše najmanj toliko torej polovico enomesečnega osebnega dohodka, lahko tudi več. Saj vpis posojila pomeni dobro naložbo sredstev vsled visokih obresti. Vsak znesek bo dobrodošel, če ga bomo vplačali z zavestjo, da
sebi gradimo boljše ceste in večjo varnost.
Za uspešno izvedbo posojila je v naši delovni organizaciji imenovan štab za vpis posojila, katerega člani so:
1.	Petrič Peter
2.	Malovrh Janez
3.	Stražar Franc
4.	Rihtaršič Rafko
5.	Pavlin Franc
Prav tako so imenovane tudi posebne komisije za dejansko izvajanje vpisa posojila in sicer:
Za obrat Kranj:
1.	Čermelj Darjo
2.	Tičar Franc
3.	Onufrija Anica Za obrat Preddvor:
1.	Zupan Anton
2.	Umnik Janez
3.	Tičar Francka
Za obrate Stari dvor:
1.	Kajin Cveto
2.	Vrbinc Stane
3.	Šolar Ivanka
Za obrat Gorenja vas:
1.	Božovičar Janez
2.	Demšar Jože
3.	Ferlan Antonija Za obrat Sovodenj:
1.	Špik Jernej
2.	Kalan Mirko
3.	Debeljak Srečko Za TOZD trgovina:
1.	Šifrer Milan
2.	Madjar Anton
3.	Bernik Stane
i..........
Za TOZD mont. objekti:
1.	Fende Alojz
2.	Mrak Pavel
3.	Potnar Kati
Za SDS Skupne službe:
1.	Tičar Matjaž
2.	Rogelj Lado
3.	Volčjak Mija
Za morebitne nejasnosti ali dodatnega tolmačenja sc obračajte na predsednike komisij na vpisnih mestih v delovni organizaciji ali na štab za vpis posojila v delovni organizaciji.
Franc Pavlin
Rokomet
Vratar - delavec - dijak
S temi besedami bi lahko na kratko označil delovni dan Staneta Vrbinca, delavca Jelovice, obrata montažni objekti. Želim ga namreč predstaviti kot rokometaša kluba Jelovica, istočasno pa je potrebno povedati, da je Stane edini rokometaš tega kluba, ki je v resnici tudi zaposlen v Jelovici.
Rokomet igra 4 leta, kar niti ni tako dolgo, če dodam, da je danes zelo dober vratar in da sta skupaj z Osolnikom, ki prav tako brani gol, nezamenljiva v dresu s številko 1. »Ne bi vedel, kdo je prvi vratar, lahko pa rečem, da vedno Osolnik prvi začne tekmo, potem pa brani največ tisti, ki je tisti dan bolje razpoložen. Branjenje je namreč precej odvisno tudi od trenutnega razpoloženja. Sicer pa se obra trudiva, pa ne zato, da bi izrinila drugega, temveč zato, da bi naša ekipa uspela. In letos smo nedvomno imeli veliko lepih trenutkov, saj je bilo porazov zelo malo.«
Vendar Stane ni le navdušen rokometaš. Nekdaj je bil zelo dober košarkar, pa tudi
v golu pri nogometu je zelo rad. Drugače pa je njegov delavnik dokaj napet, saj dopoldne dela v obratu, kjer barva kritine, popoldne pa obiskuje večerno ekonomsko šolo in je že v tretjem letniku. Dva dni na teden pa je seveda na vrsti trening in pa seveda tekma ob sobotah.
Po poklicu je sicer izučen PTT mehanik, vendar je moral svoje delo pustiti, če hoče končati šolanje, saj prejšnje delo dostikrat traja pozno v noč. Sedanje delo pa mu pušča več prostega časa in kot sam pravi, bo takrat delo lepše ko bo končal šolanje.
Pogovarjala sva sc tudi o Lesariadi, na kateri bo zagotovo branil vrata pri malem nogometu, saj rokometa na teh športnih srečanjih lesarjev ni. Malo pa ga čudi, kot tudi ostale rokometaše, da iz Jelovice ni nobene pobude o organizaciji rekreacije, saj je bilo ob sprejemu pokroviteljstva rečeno, da bodo rokometaši skrbeli za športno in rekreativno vzgojo delavcev Te-lovice. Vendar doslej še ni bilo zanimanja, pa čeprav so rokometaži pripravljeni sodelovati. Torej delavci na vas je, da to priložnost izkoristile. Fantje so namreč dobro seznanjeni z vsemi športnimi panogami, ne samo z rokometom in strokovnosti ne bo manjkalo. Pa še za Lcsariado boste bolje pripravljeni.
a. j.
Za Dan
Osnovna organizacija sindikata v Preddvoru je v okviru športne in rekreacijske dejavnosti in za praznik zmage organizirala 9. maja izlet na Jakob nad Preddvorom. To je prijeten in zelo obiskan vrh tik pod Zaplato, do njega pa je uro in pol hoda iz Preddvora. Visok je 964 metrov, sicer pa je dobro viden iz vse kranjske kotline še zlasti mala cerkvica.
Izlet sc je začel v nedeljo zjutraj izpred obrata Preddvor in ko je vsakdo dobil nekaj hrane in pijače za to-\'->r. V prijetnem vzdušju in ob šalah smo krenili na pot in čeprav nismo kakšni veliki športniki utrujenosti ni bilo. Tam na sredi poti pa smo doživeli še lepo presenečenje, saj sta se naša sodelavca Jože in Vencelj lepo poigrala z nami. Joža se je lepo maskiral v berača — pohabljenca ter s klobukom v roki prosjačil. Poleg njega pa je stal Vencelj, ki je kot strogi sodnik, darovalce poslal po zgornji poti na »boljše«, kdor pa ni prispeval ničesar, je moral po spodnji poti »na slabše«. Smeha je bilo na pretek in počitek je bil kar precej dolg. Tot pa smo potem nadaljevali tudi malo lažje, saj so se tekoče zaloge malo le izpraznile.
Ob desetih smo prispeli na vrh, kjer je bilo na moč lepo, saj je bil razgled čudovit. Seveda smo najprej poskrbeli za zavarovanje zdravja (domače zaloge dvakrat kuhanega), s klobasami posebej na-
zmage na
rejenimi z.a ta izlet in seveda s pristnim vinom, ki smo ga prav tako prinesli s sabo pa smo si pri Francijevi koči začeli nabirati moči za povratek. Ta pa se je zavlekel v popoldne in le zbiranje črnih oblakov nas je pripravilo, da smo odšli na pot. Na pol poti v dolino so nas že dosegle
Jakobu
prve kaplje. Rahel dež pa nas je potem spremljal do doline, vendar nad do živega ni mogel, saj smo bili dobro »zaščiteni«. Kljub mokremu zaključku pa je bilo vzdušje v dolini enkratno in besede skoraj slehernega so bile: čim več takih in podobnih izletov.	T. Zupan
Ob tednu gozdov 1976
Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije je že pred leti dala pobudo za akcijo Teden gozdov, ki se uvaja kot stalna oblika manifestacije skupne skrbi za gozd kot dobrino splošnega družbenega pomena in za to, kako gozdno Okolje približati našemu človeku. V akcijo se vključujejo vse zavzete družbenopolitične in samoupravne skupnosti ter organizacije združenega dela s področja gozdarstva in lesarstva. Letošnji teden gozdov, že četrti zapovrstjo, bo v času od 23. do 31. maja in pod pokroviteljstvom Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Gozdove moramo nujno pojmovati ne le kot gospodarske objekte, temveč še zlasti kot nerazdružljivo prvino in sestavino vsega našega žit ja in bitja.
Skrb za varstvo in krepitev gozdov je trajna naloga vseh zavzetih organizacij in občanov, izraža se prek skupnih in individualnih akcij, skozi vse leto, v tednu gozdov pa naj se v to akcijo čimbolj vključi široka javnost.
Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SRS