ANTON HREN: Sedanja doba in učitel j$tvo. (Refferat na V. pokrajlnski skupšiini Pov. UJU Ljubljana v Šoš anju ) Brez dvoma je sedania doba tako važna in tako dalekosežnega pomena za bodočnost posameznih stanov, kakor je bila le malokatera v zgodovini človeštva. Strašna svetovna voina je do temelja razrušila prejšnji tradicionalni družEtmi red. Iz teh razvalin je jelo kliti novo življenje, življenje bodočnosti. katero se gradi na docela drugačnih temeljih od prejšnjega. Človeštvo se velDkanskega pomena sedanjosti za bodočnost skozi instinktivno zia>veda. Zato opažamo med vsemi narodi fn državami sicer ne toliko hrupno, ampak zato pa tudi tem bolj žilavo borbo, da si ustvarijo ugiodno torišče, katero jim naj •omogoča usnesen in neoviran razvoj. če že ne za vedno. pa vsaj za diolgo, dolgo vrsto let. Prav isti pojav vidimo v us.roiu posameznih držav. Tradicije in privilegiji so padli, vsi smo enaki, po naših žilah polje ista kri, torej imamo isto pravioo do življenja. Kar si postavimo sedai to ostane ne samo nam, ampak še poznim našim zanamcem. V tem je vzrok onemu živahno burnemu in skoro bi rfikel nervoznerau življenju posa_neznih političn:h. gospodarskih. kulturnih in stanovskih organizacij. katerega opažamo po končani vojni vsepovsod, posebno pa še pri nas. Da ie Dri nss to vrvenje in borba za priboritev ugodne pozicije bodisi med političnimi. gospodarskimi, kulturnimi, kakor tudi stanovsk-mi arganizacijami še mnogo živahnejše od oniH v driigiH državah. je samo ob sebi umevno. Saj mi šele ustvarjamo in gradimo na znotrai državo. kateri je dala okvir svetovna vojna. Kakor si svoj dom uredimo sedaj mi. v taikem bomo prebivali mi in še pozni naši rodovi, ki pridejo za nami V naš^h lastnih rokah je torej usoda ne samo naša k&tna, ampak tudi naših potomcev. Zato ie pa naša sveta dolžnost, da posvetimo sedanji dobi ustvarjanja vse svoje moči in zmožnosti temu velikanskemu delu, da nas ne zadene kletev poznejših rodov. češ, da nismo umevali duha in potreb časa ter nismio storili svoje dolžnosti takrat. ko je bil čas zato. Naš stan je v primeri z drugimi stanovi še mlad. Sai. je star pravzaprav šele komai dobrega polstoletja. t. i. od takrat približno, ko ie bil učiteli res dain šoli in razrešen drugih poslov, za katere je bil v prvi vrsti določen in mu je bila in morala biti šola več ali manj postra-nsika stvar. — Dolga in mukepolna je bila pot, katero je moralo napraviti učitelj«tvo v tei razmeroma kratki dobi, da ie zavzelo ono stališče v človeški družbi, katero zavzemas danes. Marsikaterj izmed naših prednikov in tudi večina še izmed nas — izvzemši mlajšo vojno in povojno generacijo našega stanu — je moral sam skušati na svoji koži resinič- nost izreka, katerega so dali že stari Rimljani predhodnikom našega stanu: »kogar sovražijo bogovi. tega napTavijo — učiteljem.« — Bo.j. kateriega ie boje,valo naše učiteljstvo v tej polpretekli dobi in katerega—^vsaj deloma — bojujemo še sedaj mi — je vseboval dve kardir_a.ni točki: 1. boi za obstanek (kruh), 2. boj za moralno priznanie in upo^ števanie našesra stanu v družabnem redu človeške družbe. Da je bila tai petdesetletna borba silno težka, je lahko umljivo, če upoštevamo razmere, katere so vladale takrat. Učiteljstvo je predstavljalo predvsem rnlad napreden element v razvoju tedanje družbe. Zato ni čuda^, da so se vzdignili pro.i njemu v prvi vrsti tisti, kateri so se čutili moteni ali oelo ogroženi. če že ne gmotno. pa vsai moralno v dotedanji svoji poziciji. Na svojem pohodu naleti napredek vedno na reakcijo, to je bilo, ie in bo. — Drugi starejši in tradicionalni stanovi pa, ki so že imeli svoje primerao mesto v človeški družbi, so pa tudi gledali postrani mladega tekmeca, ki se je rinil in silil v njihove vrste. Čutili so se tudi kolikor toliko ogrožene. Zato ie imel naš stan že v svoji detinski dobi številne in mogočne nasprotnike, s katerimi se ie moral boriti za svoje moralne dobirine. K vsemu temu pa se je kmalu po 70 letih pridružtla Ijuta borba za obstanek, boj za kruh. Ta boj se vleče skcfti vso dobo. kakor rdeča nit v zgodovini natšega stanu. Že san_o slovensko učiteljstvo je bilo razkosano na pet različnih upravnih teles, katerim so rezale skromen košček kruha različno upravljane dežele. In posamezne Dolitične stranke, katere so imele upravo teh dežel v sviojih rokah, niso med seboi tekmovale v izboljšanju učiteljskega bednega grnotnega položaks ampak ravno nasprotno. Dobro so se zavedale. da bi se gmotno podprto Ln izobraženo učiteljstvo loprostilo vseg-a. jerobstva ter nastopalo samostojno, zato so gledale y lastnem strankarskem interesu. da je bilio učiteljstvo privezano prav na kratko. Hotelo se ga ie napraviti in se ga je tudi napravilo docela odvisnega od vsakokrat vladajočih političnih razmer. Da v takih razmerah ne uspevajo znaoaiji. je samo ob setoi umljivo. In v to borbo spadajo tudi tipi učiteljstva, katere sta mojstersko očrtala Dokojni Tavčar, zlasti ipa Cankar. Nam se pa teh za ono dobo kairakterističnih tipov ni treba sramovati, sramujejo se jih naj tisti, kateri so jih vzgojili. Nam pa naj bodo glasen in živ spomin pretčklosti, da s svojim delom onemogočimo, da bi se še kedaj ponovili v našem stanu. Iz teh glavnih obrisov pretekle dobe vidimo. da je imelo učneljstvo že iz vsega početka v moralnem .u-gmotnem oziru same mogočne nasprotnike kateri so ea tiščali k tlom. da bi ne prišlo na površje in zavzelo tistega mesta v človeški družbi, katero mu gre po važnosti poklica in po njegovem delu in številu! — Ako je danes že v tem oziru precej drugače, se moramo predvsem zahvaliti sa>memu sebi Zakaj kljub razkosanosti na tol:ko upravnih teles. si je samo slovensko učiteljstvo ustvarilo v tistih težkih in obupnih razmerah enotno In mogočno stanovsko organizacijo. katera se ie borila ves čas svojega obstanka nepretrgoma na obe fnonti: za gmotni obstoj in moralno stališče v človeški družbi. katero mu pristoia po delu. izobrazbi in številu. In danes. ko ipraznuje naš tov. poverjenik 30-letni jubilei svojega uspešnega dela v organiz.aciji. lahko s ponosom in posebnim zadoščenjem zremo v preteklost, z zadoščenjem, katerega ro-di prijetna zavest: z lastnim trudom in žrtvami smo si pribonli vkljub vsern rnogočim nasprotnikom ugledno 'n upoštevano pozicijo bodisi v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru. Naša stanovska organizacija velja na zunaj kot vzgled enotnosti, naj bi bita tudi na znotraj. To naj ima pred očmi zlasti naše mlajše učiteljstvo. katero ni skusilo trplienja te dolge križeve poti. katero smo rnorali napraviti mi starejši in aa stotine onih. ki so že legh v grob k počitku. Ne zahtevamo nikake osebne časti tn hvakžnosti. zahtevamo pa v interesu tiašega stanu in njegove bodočnosti. da te dobrine ohranijo neoskrunjene in da delajo naprei na uspešno započetem delu. Bodimo odkriti. Ravno slovenski del učiteljstva ima brez dvoma v velki meri zasluge, da ie danes vsai tako. kakor je in ne slabše. Ono je dalo po končani vojni izmed vseh drugih stanovskih organizacii prvo pobudo, da se je ustanovMa enotna organizacija za vso državo. ki je bila prva izmed vseh stanovsklh organizacij in pri kateri je sodelavalo prav inicijativno. Zakaj naši dalekovidni voditelji so dobro vedeli. da je takrat nastopila velevažna doba; doba v kateri se ustvarjajo temelji države za deset — morda celo stolet.ia in kakršna vloga bode prisoj&na učiteljstvu v tei dobi tako bo iraelo v bodočnostt Zato ie bilo treba stati budno na straži. da se preprečijo nameravane krivice in treba ie bilo dati inicijativo za dobrine. katere bodo uživale še pozne generacije naših potomcev. In če fpremotrimo iobjektivno danes naš položaj moramo odkrito priznati mi in tudi naši nasorotniki. da ie velikamska razlika med preteklostjo iii sedanjostjo v tem oziru in da so vsaj v splošnem zgrajeni temelji za uspešen razvoj našega stanu. ki bode le v dobrobit ne samo našemu stanu kot takemu. ampak predvsem nanodu in državi. Prav dobro se zavedamo. da nismo še dosegli vsega. da še obstojajo marsikatere pogreške. ali pa se nameravajo storiti in da bode treba še dolge borbe, ipredno se odstranijo. zakai nobeno človeško delo ni popolno — vendar moramo in moremo biti v celoti zadovoljni s tem. kar se ie doseglo v precejšnji meri po naši zaslugi za naš stan. Da se ne mudim pri malenkostih. hočem na tem mestu podčrtati vsaj eno dobrino. katera je velikanske važnosti za razvoj in bodočnost našega stanu in na katero se v naglem menjavanju do- godkov ki je znaclno in naravno za sedanjo dobo ustvarjanja in grajenja, tako rado poza'blia ali pa vsaj dovolii ne upošteva: t. j. podržavljenje učit e 1 j s t v a. Mi sami se danes še ne zavedamo v polni meri te oridobitve za katero ima obito zasluge ravna naša skupnia organizacija. S podržavljenjem učiteljstva in uvrščenjem v uradniške kategor:je je bilo vsaj v principu na mah rešeno za nas ono dvoie kar-dimalTiih vprašanj. za katera se ie boril naš stan nad dolgih 50 let. Zagotovtjen mu je s tem v prvi vrsti Kmotn: obstoi in razvoj. v drugi vrsti pa ie dala ta pridobitev učiteljstvu ono morclno stališče v ustroju človeške družbe, katero mu gre po važnosti ooklica in dela.- katenega vrši. pa tudi po izobrazb' in številu. S podržavljenjem je b lo učiteljstvo iztrgano iz tistih maleTnkostnih — rekel bi — vaških krnjevnih političnih. giospodarskih raziner. ki so ga dušile in ovirale v njegovem delu ter ie bilo postavljeno na drugo širšo platformo S tem ie onemogočeno za vselei tisto izigravanje uč'teljstva* do malih krajevnih oziroma r>okrajinskih političn h strankah. kakor je bilo na žalost v Dreteklosti, ko se nas je iipoštevalo več ali manj le ikot priganjače posaimeznim strankam in nismo imeli tisteffa ugleda in uvaževania ne na spodaj, ne na zgoraj. katerega smo zaslužili s svojim delom, ampak sttio tičaii pod DolitičnLm ierobstvom. VelLk Domen in dalekosežnost te pridobitve nam osvetljuje dejstvo, da se ie učiteljstvo v bivši Avstriji leta 'n leta sklenjeno .borilo za to. a vkljub vsei žilavosti ni imelo ugleda. da io kedaj doseže. Za aio na-s zavidajo celo drugi stanovi oziroma vsai Dosamezniki teih stanov, ki gledajo na učiteljstvo še vedno z očali oreteklosti ter se ne morejo otresti preišnjih oredsodkov. T: ljudje vidijo v nas nekakšne tekmece napram sebi, povdariti pa moramo z vsem povdarkom, da nismo nikaki tekmeci napram njim. ampak. da je uradništvo pridobilo z nam; številno in v borbi izkušeno enotno vrsto za dobojevanie pravic. katere gredo celokupnemu uradništvu. In če se sploh da kaj izvojevati. ie to mogoče le močni :n enotni armadi. Kakor sem že oreje omen;i. mi danes še ne čutimo v polni meri te prldobitve, katere dobrote tudi še ne uživamo v polni meri tako, kakor jo bodo uživali zanamci. Temu je kriva prehodna doba. Tradiciie preteklosti se ne daio odpraviti m.a'homa z nobeno naredbo in tudi ne z zakonom. Te izginjajo in umiraio Dolagoma. kakor se polagoma in naravno razvijajo na njiliovem mestu nove. Zato čutimo že danes posledice preteklosti na svoji koži. kljub temu dejstvu — in okušali jih bomo še nekai let, a upamo. da od leta do leta v z-manjšaaii meri. Niman namena obširno in podrobno slikat" položaja v katerem se nahaja/ danes naše učiteljstvo. Saj ga predobro poznamo vsi. Vsi vemo kje nas čeveli žuli. Živimo v dobi nervoznega poskusanja in tipanja. kako b; premostili tiste velike razlike v niotranii upravi države, katere je ust\rarila preteklost in zgodovina v Dosaimeznih pokrajinah nase nove skupne domovine. Zavedamo se. da ie to ve1-ko delo silno težlko in da mOratno doprinašati vsi žrtve v prid enotnosti in skupnosti za bodočnost. A kljub tei zavesti in kljub vsej dobri volji. nam ie oesto težko. ko gledamo razvoi dogodkov in ukrepov. o k,u'terih saio uverjeni. da ne bodo rodili dobrega sadu m da bi se mars kaj dalo naoraviti drunaoe — boljše. Na eni strani rnori in tlači šoio in učiteljstvro okosteneii in skoriit nedouml.ivbirokratizem. kateri se je zadnji čas moiročno razoasel v vsei naši javni upravi. Na driig: strani pa doživljaimo rueljuba Dremeščanja od tiste sirani, od katere smo iih najmani DnčakovaH. In ta t>remeščania režejo često globoko v naše meso in niso nikakor ne v dobrobit ne šoli 'ti ne dornovini. Ako zadaja nam udarce naš naravni sovražnik. je to docela razumljivo. Sprejemamo iih In odbiiamio, ker smo bili pripravijen: nanje. Ako pa .Driletiio nenadoma in nepričakovano od takozvanih naših Dri.iatei.iiev, to Da nas preseneti in boli. Upajmo da je bilo to. kar smo doživeli zadnje čase v tem oziru zadnji nezdrav pojav, izjema, ki ie še bolj utrdila pravila. da se nai šolstvo uoravlja vedno le iz strokovnega, n koli oa ne iz Dolitičneea vidika Zakaj živimo v nervozni dobi ustvarjanja in grajenja temeljev za bodočnost in v tei dobi je vse .nestalno. najbolj nestalna in spremenliiva pa je v tei dobi poKtika. Ogromna večina učiteljstw ie in mora biti svobodnega in napredtiega naziraaia. A motijo se vsi oni. ki mislijo. da si bo dalo uatelfstvo svoie politično pr>epričainje vsiliti. Učiteljstvo hoče misrti z lastno slavo in ne Potrebuje nobenega. tudi ne Dolitičnegavierobstva. pa naj pride od katerekoli strani. (Dalje prihcKlnjič.)