OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC- fy Glasbena Matica v Mariboru priredi v soboto, 8. aprila 1922 v Götzovi koncertni dvorani KONCERT s prijaznim sodelovanjem gospic Slavice Mezgec, profesorice Marije Kačerove, opernega pevca g. Stefana Romanovskega, moškega in ženskega zbora ter društvenega orkestra. Spored: Grieg: Nova zemlja, moški zbor z bariton solom in spremljevanjem orkestra. E. Adamič: Petnajst let, Lajovic: a) Večer, b) Pomladni spev, F. St. Mokranjac : II. rukovet, O. Dev: Vzdih, mešan zbor. operni pevec 0 4. Leoncavallo: Prolog iz opere „Pagliaco“,j g Gounod: Molitev Valentina iz „Fausta“,! novski. Chopin: Larghetto iz F-mol koncerta, j gobica Smetana : Furiant, i Kačerova. E. Adamič: Zarja se zlati.. . V. Mirk : Na trgu. E. Adamič: Kmečka pesem. Z. Fibich: Pomladna romanca, mešan zbor s spremljevanjem orkestra, sopran in bariton solom. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOÖOO 8 8 3 8 I 8 Začetek točno g § ob 8. uri. i V 5 MJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJ §00000000000000000000ooooooooooi Začetek točno 8 ob 8. uri. § J 1 |OOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOCOCP O oooooooooooooooooooooooooooooŠ Besedilo. Nova zemlja. (Landkjendnig.) (Prev. M. Markič.) Edvard Grieg. To bil je Olav Trygvason, plove, glej, na sever tja daleč do nov’ga kraljestva svoj’ga, nikdo ne čaka ga. Razgledava zdaj po morju: „Kaj tam temno se dviga na obzorju?“ To bil je Olav Trygvason; ni dohoda do obal; mlade vse želje kraljevanja moč je razdrla skal! Glej, jeden pomorščakov bele rtiče zagleda sred obiakov. To bil je Olav Trygvason, zjasni se mu zdaj oko. Hramov visokih vidi zide, kupol blestečih sto. Vžge se pohlep mu skrajni: S svojci bivati v tej deželi bajni. Z zemlje odpre se čarni kras ; slapi zašume okrog. Pihajo preko morje vihre ; miren je gozd in log! Orgije pojo; pozvanja. Beseduje kralj, kakor da sanja! Tu je vzcvela nam dežela; hramaopore vrag ne zmore. Srce bije, zdrgetava. Naj se Bogu poje slava! Vera moja je velika, kakor čisti vrh Snežnika! Cista, svetla naj stoluje, sam naj Bog jo napolnjuje ! 0 Petnajst let. (Aleksandrov.) 1. Moja ljubica šteje petnajst let, oj, petnajst mladih lepih let; obraz, oči, svetli lasje o teh mi letih govore. ■ 3. Poživi Bog teh petnajst let, Í njih prvi čas, njih nežni cvet! Tako pogleda solnce v svet, čebela zbira prvi med. Emil Adamič. 2. Moja ljubica ima petnajst let oj, petnajst mladih lepih let; nje hoja, smeh, belé roke, o teh mi letih govore. 4. Poživi Bog teh petnajst let! Za ves bi ne verjel ta svet, da mogel biti bi tak zaklet od nežnih takih mladih let. Večerna pesem. Anton Lajovic. Se enkrat nežni dihi, (Prev. Finžgar.) Glej, noč na zemljo lega, perot ji črna sega čez polje in vas. Sum drevje rahel giblje, na vejah veterc ziblje, v vrhovih gostih mu. zamira glas. v prirode Zibki tihi ves trudni svet zaspi. In trudna noč razpreže nad svetom bajne mreže, nad njo pa sveti mir skrbno bedi. Pomladni (Prev. Finžgar.) Ko vijolice spet zacveto, k cvetju tožno zaželi srce. Duši moji je tako sladko, kot rodilo bi se v njej nebo, ker stezice moje rožice krase. spev. Anion Lajovic. Blažen hodim mirno sred livad, moje duše sanje so z menoj. V meni spev se dviga lepih nad, moje srce pije kelih zlat, ki iz cvetnih čaš ima sladak napoj. © Rukovet srbskih narodnih pesmi II. St. Mokranjac. Osu se nebo zvezdama, Zvezdama nema danice, zvezdane dane, moj mio brale, zvezdane dane, moj mio brale, i ravno polje ovcama. . ovcama nema čobana. Smilj, Smiljana pokraj vode smilje brala! Jesam li ti jelane, govorio, divna Jelo, da ne rasteš, jelane, pokraj druma, divna Jelo, gde prolaze, jelane, četovodje, divna Jelo, i provode, jelane, svoje čete, divna Jelo! Maro resavkinjo, Maro resavkinjo? Jesil’ vidla, rezavske junake? — U Budimu gradu čudno čudo kažu : Miš poseja proju, po ježevu polju. Narasla je proja mišu do kolena. Mišu do kolena, žabi do ramena. 9 Zarja se zlati (Cv. Golar.) Zarja se zlati nad lesom, dekle jo zajemat gre, v brezje se je izgubila in poti naprej ne ve. nad lesom. Emil Adamič. Kam greš ljubica pomladi ? vprašal jo je fant smejé. Plaho dekle je zardelo : I, po zarjo na goré! Ali pot sem izgubila, reci, ali jo poznaš ? Nič ne hodi, dekle moje, Zarjo že v očeh imaš. © (Drag. Kette.) Na trgu. Vasilij Mirk. Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava. Vse v mraku mirno, na vodnjaku samo tih veterc z vodoj poigrava. Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava in ruši pokoj moji duši nocoj, brezskrbno pa ljubica spava. © Kmečka pesem. (Aleksandrov.) Emil Adamič. Prelepa vaša hiša, oj, Alenčica, Alenčica, prelep je res vaš dvor naj sveti Izidor in lepa bela miza mi varuje lepo hišo ti, nad njo svet’ Izidor! varuje lepi dvor! Iz hrama ajda naj diši naj očka ti živi, štej doto, ne preštej je ti tri dni in tri noči 1 0 (J. Vrchlicky.) Pomladanska romanca. Zdenko Fibich, Nekdaj je star bil čarovnik v ledenem živel gradi. Od slane tkan je nosil pas, snežen je bil po bradi. Glavo mu smrečji venec kril in cveti obledeli, na plašču pa meglenem kristali mu žareli. Obšla ga tožnost je nekoč v podzemskem, hladnem rovi, zato je šel pogledat v svet, kam plovejo mrakovi. O zemlji čul je davno že, kjer v grmu ptiček biva, kjer v vsake reke trsji se prelepa vila skriva, kjer solnce si ves božji dan obraza ne zakrije, kjer pesmi, zvezd je toliko, kjer cvetov tisoč klije. V roko je vzel svoj gromni kij, v plašč zavil se ože. Veselil se, da k velim bo pritiskal ustom rože. Veselil se, da vile bo objemal lahkonoge. V tej naději veseli že prešel je kraje mnoge. A žalost 1 kako se izpolni 5 kadar je predse dahnil, ohladil se je solnca žar, v rokah mu cvet usahnil. Na rekah led, na zemlji sneg, megle povsod studene, puščava svet in smrt povsod, a vile niti ene. In stari led in mraz in sneg, kjerkoli gre v daljavo. In čarovnik razjoka se in sam si vzame glavo — A topli dihi v zraku spet igrajo se veseli in čudo, starcu pricveto iz trupla zvončki teli. Iz gaja detal se glasi, marjetic poln je log okoli in v trsja kite kakor prej spet vila spleta vili. Pretožni zimi konec je, pozdravljen majnik mili 1 1 / r