Jxhaja IvikralmlederL? u iorek, četrtek, soboto.
d.
three times a weak
Tu cs clcuj, 7h ily\5 cl nv
Saturday.
glasilo slovenskega katoliškega delavstv a v ameriki in uradno glasilo slovenske podporne družbe sv. mohorja v chicago.
ŠTEtf. (No.} 8.
chicago, ill., četrtek, 18. tanuarja — thursday, tanuary, 18. 1Q23.
leto fvol.) ix.
YSA NEMČIJA SKRAJNO NEMCI DELATI
RAZBURJENA.
Nemčija ima pripravljenih 25» tisoč vojaštva, da zaustavi Francoze. — Francozi gredo naprej v Nemčijo. — Znabiti da zasedejo Bremen m Hamburg.
Dortmurfd. 17. lan. — Francoski generalni štab okupacijskih vojaških sil izjavlja, da i-m;i na roki informacije, da Nemci koncentrirajo proti Francozom svojo deželno obrambo, katera >teie kakih tisoč mož. Od prvih vojaških patrol ie komaj 10 milj razdalje. Nemci pravijo. da ne bodo pustili Francozom dalje iz neutralne zone. C e se sme > : uliti razmere iz podanih podatkov, zna počiti vsak"
Essen, 18. jan. — Vsi nemški rudarji so sklenili. na svojih sejah, da ne bodo opravljali ni-kakeara čez-urneera dela v pokrajini. ki je zasedena od Francozov. Pred okupacijo so nemški rudarji in vsi drugi delali 6 ur čez redni čas. ki je določen od nemških strokovnih organizacij samo, da so zadostili zavezniškim zahtevam glede reparacije. Set! ai so ozlovolieni in znajo mogoče izvesti splošno rudarsko stavko.
KRATKE NOYICE
POLJAKI IN GEH0SL0YA-KI SI RAZDELE ŠLE-ZIJO.
trenutek ci.
d Francozi in Nem-
Okupacija Rura izvršena.
Essen. 17- ian. — Francoski ^tab ie danes obvestil Francosko vlado, da je okupacija rur-ske doline docela izvršena. Vsi rudniki so pod kontrolo Francoske ekspertne komisije, ki proučuje obratovanje in proizvajanje premoga in rude.
Nemci nezaupljivi do Francozov.
Berolin. 17. ian. — Nemške oblasit so mnenja, da bodo o^cozi hiteli z okupacijo nemškega ozemlja še naprej v notranjost dežele. Vsled tetga hite oblasti s tajnimi pripravami za oboroženi odpor proti Francozom. Nemci so v velikem strahu. da jim Francozi zasedejo celo pristanišča Bremen' in Hamburg.
Nemška marka strahovito pada.
Rerolin, 17. jan. — Vsled na-
i London, 17. jan. — Iz pol-i uradnih krogov se poroča, da ste se Poljska in Cehoslovaška natihoma domenile, da zasedete vso Slezijo in si jo razdele mej! seboj. Poljaki v ta namen že pri-1 javljajo svoje armade in tudi Cehoslovaška se pridno pripravlja na ta korak.
eziio ste obe zahtevale za se. tako Poljska in Cehoslovaška na mirovni konferenci, toda za oboino okrožje ie bil določen plebiscit, ki ie pa seveda radi prevelikega odstotka nemškega prebivalstva pripadel nazaj k Nemčiii. Sedaj nameravate te '-raje. kjer ie precej bogatih rudnikov zavzeti s silo. kakor hitro -»ride do kakega oboroženega '-onflikta mej Francijo in Nemčijo.	*
Poljska in Cehoslovaška boste s takim korakom zelo ustregle Franciji, katere bo zatem gotovo podpirala v njunih zahtevah. Tako tore i ga hoče danes -«akdo izvrniti kako kupico na -ačun premno-ane Nemčije. -o-
raščujoče krize, ki postaja tem- HARDING BI RAD ZNIŽAL
neiša od dne do dne. je pričela na mednarodni borzi nemška marka strahovito padati. Vče-rai se ie dobilo v Nemčiii za 1 dolar celih 18 tisoč nemških
mnrk.
'a razglasi Ver^-*11«:1-^ pogodbo za ničevno.
'Hamburg. 17. ian. — Iz zanesljivih virov iz Berolina se noroča. da misli nemška uradna vlada razglasiti versaillsko mirovno pogodbo za ničevno. To zato. ker Francozi hite naprej z okupacijo nemškega o-zemlia. Dne iq. januarja je baje ooločen datum, do katerega mora Nemčija plačati zaveznikom na račun reparacije svoto =;oo milijonov zlatih mark. Politični c*rokovniaki trdijo, da Nemčija najbrže ne bo plačala tega in-stalmenta in posledica bo. da bodo Francozi korakali še na-"rei v Nemčijo. Tudi se prerokuje. da ie oborožen^ konflikt med Nemci in Francozi neizogiben. ako bo šla stvar tako na-nrej kakor gre.
F^ncozi proti protestu nemških delavcev.
London. 17. ian. — Kakor ic
ZAVEZNIKOM VOTNI DOLG.
Washington. D. C. — Iz vladnih krogov se čuje. da namerava predsednik Harding nasve-tovati kongresn in senatu, da bi «e odpustilo ali znižalo del voj-ne^a dolga zaveznikom. Vendar, '*akor se sliši bo naletel na nasprotovali ia v obeh zbornicah. Zlasti pa še od zagovornikov vojaškega bonusa. katerega ie on vetiral in s tem povzročil, da ga niso voiaki dobili. Ali so mu zavezniki več, kakor domače vodstvo. ki se je borilo za dom.
Ubit ie bil 77-letni mladenič in oddali na demonstrante par salv. 4. osebe so ranjene. Okrog polnoči so nemiri polegli in sedaj ie mesto pod kontrolo francoskih voiakov.
Francozi
doli nemcem časa.
24. ur
Rssen, t7. jan. — Včeraj so i-ineli nemški operatorji rurskih rudnikov prvi sestanek s ekspertno francosko komisijo. Zborovanje je vodil podpredsednik francoske komisije M. Aaron. Reprezentirane so bile skoro vse bi^o določeno oa nemških stro- nemške rudniške družbe. Ko .jim kovnj ako v organizacij, da se naiie Francoz M. Aaron raztolma-ob 11. uri dopoldne v pondeliek j čil namen sestanka in vprašal ustavi vse delo za pol ure, kot operatorje za sodelovanie pri vznak protesta proti Francoski proizvajanju in oddaii premoga °kuDaciii. se ie to zapoved od zavezniški reparacijski komisi-^tnuii nemških delavcev tudi iz-[ii. so odgovorili operatorji eden vršilo. To je Francoske vojaške 1 za drugim, da morajo poslušati oblasti razkačilo. da so zapove-i odredbe Berolinske vlade in no-<Iali nemški policiii. da mora iti ; betiih drugih. Te pa nam pre-in nastop takoj prepovedati. Ker j poveduieio oddajo kakoršnega-?e to o"d strani nemške polici je i koli blaga."
ni ugodilo, .zahteva sedaj Fran- I M. Aaron ie nato izjavo odgo-coski generalni štab, da se ka- , voril: "Dobro! Pustimo vam, da znnie nemškega policijskega po-i ."-^mislite celo zadevo v prihod-veljnika v Estfenu.
Francozi streljaii na izgrednike v Bochumu.
Bochum. 17. ian. — Kmalu zatem, ko so Francozi zasedli jnesto Bochum ie prišlo med občinstvom in francoskim vojaštvom do izgredov. Francozi so
njih 2A. urah. Pomnite, da ako 1-,o vaš odgovor "ne/' bomo s silo rekvirirali vse vaše rudnike, ves vaš premor, ki ga imate na rokah »po svoiih skladiščih. Mi smo nrišli sem. da dobimo svo-io odškodnino in dobili jo bomo. če ne bo šlo iz lepo, šlo bo iz
-A
a.
—	Najnovejša poročila iz Pariza naznanjajo, da bodo Francoske armade prodirale neprestano naprej v Nemčijo, dokler se Nemčija ne poda in kapitulira glede francoskih zahtev.
—	Litvinci so zavzeli Me-mel in francoska posadka, ki je branila mesto je ujeta od Litvin-cev. Mestnega župana so vtaknili Litvinci v iečo in sedaj vladajo mesto na svojo roko.
—	Glasom poročila iz Har-binga v Mandžuriji so pričeli ruski boliševiki koncentrirati večje število vojaštva ob Kitajski meji. Tudi Kitajci hite z o-iačenjem v ondotno smer.
—	V senatu Zdrž. Drž. je bila predvčerajšnjem sprejeta re-zolucija, ki določa, da naj se pošto za vse tujezemske kraje, kamor plovejo ameriški parniki iz-roča edino ameriškim parnikom in ne več tujezemskim. kako*-doslei.
—	V Alvarado. Cal. je uničil oožar največjo tovarno na svetu za proizvajanie soli. ^kociD cenijo nad $300.000.00.
—	V Oklahoma Citv. Okla. ie preminul ondotni Monsignore Tohn Metter. Pokojni Msgr. i-ma baie velike zasluge za razširjenje katoliške vere na zapadli.
—	V Indianapolisu. Ind. so bili včeraj povoženi od brzovla-ka triie avtomobilisti na železniškem križišču. Vsi so bili na mestu ubiti.
—	V Milwaukee. Wis. so se ^adnio nedeljo ponesrečili trije ognjegasci, ko so gasili goreče poslopje. ki ie bilo začasno oku-nirano po lonah Williams & Sons Co. Udrla so se jim tla in so padli v globoki basement, iz katerega so jih njih tovariši malo žive rešili.
—	V Chillicothe. 111. sta dva zamorska bandita zaprla v neko beznico tamošniega šerifa, nakar sta šla po mes'tu in oropala skoro vse trgovine v mestecu. Odnesla sta več tisoč dolarjev. Oblasti ne moreio najti nikake-^a sledu za banditoma.
—	Blizu Toledo. Ohio, sta trčila skupaj brzovlak in tovorni vlak na progi Baltimore & Ohio. pri tovornem vlaku sta bila ubita dva zavirača. dočim na brzo-vlaku ni smrtnih nesreč, razven oar hudih telesnih poškodb, ki jih ie dobilo par potnikov.
—	Včeraj je bilo otvorjeno'v Peoria. 111. konvenčno zborovanje arhitektske unije države Illinois. Reprezentirani so skoro vsi okraii iz Illinoisa.
—	V državi Minnesota so pričeli preiskovati po šolah otrokom oči. V Virginiji se ie vršilo prvo zdravniško preiskovanje radnii pondeliek. Odslej bodo preiskavah šolarjem vsake tri mesece oči. Veliko otrok si skva-ri oči. ko ne nosijo očal. ko bi iih morali, tako iziavlia zdravniški department države Minnesote.
—	V Peoria. Tli. se ie smrt-no-nevarno oparil z vrelo vodo 6-letni deček Mitchel Dacus, ko 'e prevrnil kofel vrele vode na se.
—	V Sheffield, Tli. ie zp-orel farmariu Richard Michelini veliki moderni hlev. V hlevu se je nahajalo t2 teletov in nad 20 prašičev. Materiialna škoda se reni nad to tisoč dolarjev.
—1 V državi Nebraska ie zni-;ana vsem državnim uradnikom nlača od to odstot. do 20 odstot. Governer. ki je imel preie $7.soc bo imel odslej naprei letno samo . .6.000.
—	V Beaver Dam. Wis. so zaidnio nedelio slovesno blnp-o-slovili katoliško župniisko šolo =?v. Petra. Udeležba faranov. kakor tudi drugih ie bila velikanska.
—	Edward N. Woodruff župan mesta Peoria. 111., ki ie bil že sedem potov eden za drugim izvoljen, se ie baie zopet odlcr-čil kandidirati za Peoriškega župana.
kitajci so si zopet v laseh.
Shanghai. 17. ian. — Glasom poročil iz Cantona sta se sprla Dr. Sun Yat Sen in Chen Chi-ung Wing radi posesti Cantona. Oba sta pričela koncetrirati svoie čete ob meii provincije Kwangtung in Cantona. Dr. Sun-ove čete se baie v velikem številu pomičeio iz Fukien-a v smeri proti Cantonu, kjer pričakuje io spopada vsak trenutek. Občinstvo v Cantonu je proti Chenu in baie navdušeno pričakuje Dr. Sun-ovega prihoda v Canton.
RESNICA ALI LAŽ?
JUGOSLOVANSKE NOVICE
\ Harrison, Ark. 16. ian. — Poročila prihaiaio. da so se zbrali državljani med mestom Harrison in Eureka Springs kakih 2000 po številu, se oborožili s različnim orožjem in iztirali več železniških stavkarjev iz tamoš-njih okrajev, ker so. kot se poroča povzročali kravale in rna-terijalno škodo železniški progi. ki je last Missouri and North Arkansas železniške družbe.
Navaja se. da je bilo požganih, par železniških mostov in tudi par poslopij, ki so bila last železniške družbe. S tem pravijo, da ie bil na tej progi skozi to okrožje ustavljen promet za veči dni.;'
Ne vemo koliko je resnice naj tem poročilu, mogoče ima namen umazati dobro ime delavcev, ki stavkajo za svoje pravi-i ce in jih tako moralno pred javnostjo poraziti. Znabiti pa tudi. da ie krivda na strani stavkarjev. da so naihuiskani. od kakih radikalnih nergačev, izvrševali kriminale v svoiem boju za svoie pravice. Če ie resnica zadnje, so delavci grešili in za ta svoi <rreh bodo občutno kaznovani. Vporabliati silo ni nikier dobro, naimani pa pri tako poštenem boievaniu. kakor ie boj za delavske pravice. Ce hoče delavstvo kdaj zmagati, mora biti potrpežljivo v svojem boju. znati mora tudi v naiboli kritičnih «lučaiih premafati samega sebe Znati mora voditi, svoi boj vzorno in s takim vzornim obnašali iem. bo prepričalo iavnost. da ^o njih zahteve opravičene, česar znhtevaio.
Nnsilie pa. na katero tako radi ščuieio delavstvo "rdeči" e-lementi. ie najnevarnejše in še vsepovsod, kjerkoli so se ga posluževali delavci so bili prav gotovo poraženi v'svojem boiu. Kakor hitro se delavstvo prične posluževati nasilia. postane nevarno iavnemu redu in iavnost ga začrti. pa nai si pride ^e od te ali one strani. Kakor hitro pa zgubite zasHmibo v srdošni iavnosti. je glavni del bitke že izgubi i en.
Priznamo, da imaio delodajalci vse ugodnosti v rokah, da ž r»iimi izzivajo nasilie od strani delavcev v času stavk* toda ravno zato pa. ker delavstvo zna. za vse te ugodnosti svoiih sovražnikov, bi se moralo toliko bol? varovati izgredov. Tn delavski voditelii. ako bi bili v "esnici k^ki pošteni delavski voditelii. bi morn 1 i delavca v tem ^mislu disciplinirati. Toda \ -»oivečiih slučajih ravnaio delavski voditelii ravno nasorotnn. Vpzndovolinn delavsko maso nn-^uiskaio, jo poženejo v ogenj, da se tam opeče, da potem <=rq_ *r>otnn izgubi svoio bitko. Ta-1-ih delavskih voditeliev. nerp-n-^ev se nai delavstvo čimpreie -^^oče otrese, ker ti delajo ti s svoiim neumnim ravnaniem v naivečiih sluč^iih namenoma ■nroti delavskim koristim dn u-bopro delav-sko maso izrabljajo v svoie sebične namene.
Prav podobno sliko temu kar ^mo navedli nam predstavna se-danii sltičai v Arkansasn. Ko se *e stavka pričela ie bila publika s celim stcem z s ta v kar iem.'Ko
(Dalje na strani.)
Tihotapstvo z dolarji. Policija v Belgradu je zaprla nekega Jakoba Calderona, ko je prodal ^000 dolarjev po ceni 82 in pol dinarjev za dolar nekemu "trgovcu" iz Skoplia. Policija je storila dobro delo. ker sedaj vsaj vemo. kakšna ie prava vrednost dolarjev: ^o kron.
Umrl je 14. t. m. v Radomljah pri Kamniku g. Ivan Jerman, posestnik in trgovec. N. v m. p.!
16 milijonski primankljaj v mariborskem mestnem proračunu. Mariborski mestni proračun za 1. t02^. izkazuje 16.000.000 K. deficita. Vsa mestna podjetja: plinarna, klavnica, elektrarna, vodovod in kopališče izkazujejo izgubo. Edino pogrebni zavod ie aktiven in ima 80.000 prebitka.
Ustrelil se je v Mariboru ka-petan Takič z inženerske pod-oficirske šole. £e prejšni večer ie bil v družbi dobre volje, zjutraj si ie pa pognal kroglo v glavo. Kaj ga je gnalo v smrt ni znano.
Glede posa v Ameriko. Posl. Skill i iz Belgrada to-le sporoča: Je da i se dovoljuje pos tem-le: Ce gre žena k možu, ki ima amc-rikansko drž. pravico ali veliki papir in če gre nevesta k svojemu ženinu, ki ie amerik. državljan. Za druge se bo pa po novem letu dovoljevalo, treba pa prošnjo pred novim letom vložiti. Sedai ie še 27 mest praznih za december za zg-orai imenovane.
Lovska sreča. Dne 10. t. m. ie 70-letni Andrei Benčina iz Loškega potoka, kateri je kliub visoki starosti strasten *ovec. u-strelil 100 kg. težko medvedko. Medvedka ie last naiemnika lova gosp. Iv. Rusa ml.
Policiiska kronika. Policiia ie aretirala Fr. Pogačnika. Mož je prišel k Flegeriu, pojedel je dve pečenki. 2 kruha in izpil dve če-trtinki vina. Ko je zahtevala rostilničarka plačilo q6 K. ie Po--M*ar odgovoril: "Denar sem izgubil. bom že plačal!" Gostilni-čarka s tem odgovorom ni bila zadovoljna in Pogačarja izročila policiji. — Pobegnila ie svojemu stricu 17 letna Ivanka Tanko. — Tnženirin Fricu Simmer-iu ie bila ukradena denarnica z vsebino 400 krori;
Zaradi navijanja cen premogu
ie bil obsojen ravnatelj "'Hrvatske banke d. d." v Zagrebu na ^00.000 Din. globe in ^ mesece zapora.
Cene novemu olju v Šibeniku.
Fz Šibenika poročajo, da stane *amkai kilogram novega olia ^o do 6 kron.
klani požigato cerkvet v kanadi.
Ottawa. Ont. 17. jan. —: Pro-tiverski fanatizem kluklukskla-nov tira njih člane tako globoko v sovraštvo proti katoliški cerkvi. da so baie bile že zažgane tri katoliške cerkve v Kanadi. Predvčerajšnim so baje poizkusili zažgati katedralo Matere Božje v Hamiltonu, Ontario. Kanadska vlada je baie odredila strogo preiskavo, glede te zadeve in je obljubila merodainvn faktorjem zatreti odslei naprej vsak tak hudobni poizkus teh novodobnih fanatičnih anarhistov.
NEVARNOST PRISELJENIŠKE SLUŽBE OB ME-HIRANSKI MEJI. ^
Federalni zakon o prohibici-ii je neizmerno otežkočil nalogo priseljeniških uradnikov ob Mehikanski meji. Vtihotapila-nje alkoholičnih pijač iz Mehike stalno narašča, dokler je sedaj zavzelo prav resen obseg. TeT tihotapstvo ie dvoine vrste: ono 1 drobne vrste pri ljudeh, ki uva-žaio steklenice v žepih — ta vr-1 sta tihotapstva se navadno ne tiče priselieniških oblasti — in ono na debelo. Za vtihotaplia-nia na debelo rabiio se prevozna sredstva raznih vrst — splavi. čolni, vozovi, avtomobili in nosači. ti zadnji navadno nosi-■ io piiačo v žakljih, dva ali tri tucate steklenic za vsak žakeli-To vtihotalianie se seveda vrst navadno ponoči, in se meja prestopi tam. kjer tihotapci misli-io. da ne bodo srečali vladnih organov. Tihotapci so skoraj vedno Mehikanci, tako da stvar postane ravno tako vprašanje priselieniških oblasti, kakor v-orašanie prohibiciie. Ker so tihotapci inozemci in prihaiaio skrivno v zemlio brez dovoljenja priseljeniških oblasti, oni kršijo obenem priseljeniške postave.
Radi tega se on ne da aretira-tega on se ne da zlepa aretirati. ne da bi se obupno uprl. da prepreči zaplembo svojega blaga. On strelja, strelja prvi in strelia z namenom, da ubiie. čim pa. zasačijo. Skoraj ne mine teden brez bitke med tihotapci alkohola in priseljeniškimi uradniki na mehikanski meii. Dose-dai ie bilo 6 ubitih in 7, ranjeni. Radi nevarnosti, ki obstoji v srečanju piiačnih tihotapcev, morajo priseljeniški uradniki pa-trulirati vsaj po dva.
Z ozirotn na malo število priseljeniških uradnikov ob meji ie razmerie ubitih in ranjenih veliko večie kot normalno razmerie -padlih v vojni.

DENARNE POŠ1LJATVE.
Koristno je za Vas, ako se pri pošiljanju svojega denarja v staro domovino obrnete vedno le na naše podjetje. To pa zato, ker naše nove zveze z staro domovino nas omogočajo, da dostavljamo po-šiljatve v stari kraj najbolj točno in najhitreje. Denar dostavljamo na najbližnjo domačo pošto prejemnika.
Pri nas dobite vedno najnižje borzne cene svetovnih valut. Pri večjih svotah, ki presegajo dvajset tisoč kron ali tisoč lir, damo še posebni popust. GLEDE DOLARSKIH POŠILK GLEJTE OGLAS NA DRUGEM MESTU. Cene denarju se večkrat menjajo, mi računamo po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJŠNE CENE SO BILE:
500 — kron ---- $ 1.65 50 — lir ............$ 3.00
1,000 — kron .... $ 3.00 100 — lir ......	$ 5.70
5.000 — kron ----$14 50 500 — lir ............$26.50
10,000 — kron .h.. $28.501000 — lir ............$52.00
Vse pošiliatve naslovite na:
BANČNI	oddelek	"edinosti"
1849 West 22nd Street,	chicago, ill.
r®®®®®®®®®®®®®®®®®®®g?®®®®®®®®g
E D IN OST
(UNITY.y
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
• • and Saturday.
PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
CHICAGO, ILL.
1849 West 22nd Street,
Telephone: Canal oog£.
Cene oglasom' na zahtevo
Advertising rates on application.
»UBSCRIBTION:
$3.00 $1.50 $350 $i-75 $300
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto ............
Za Združene Države za pol leta..............
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .. Za Chicago, Kanado in Evčropo za pol l^fcj ..
f: For United States per year ......
For United States for half year ............ $1.50
For Chicago, Canada and Europe per year.-. $3.50 "	_Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopise in novice objavljamo brezplačno. Na dopise in poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12 ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Entered as second class matter October nth 191Q, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd '1879.

+
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.



NEMCI IN FRANCOZI.
Francozi so zasedli del Nemčije, da bodo tako prisilili Nemci <. da jim bo plačala vojno odškodnino. Kakor določa Versej-
mirovna pogodba. Nemčija se je namreč vprla. da ne bo pla-čnla vojne odškodnine, češ. da ne more. Francija pa stojodločno na tem, da jo mora plačati.
S tem korakom, pa je Francija razburila celo Evropo, da. cel svet in ga razdelila v dva tabora: francoskega in Nemškega. V sled tega pa je znova postalo razmerje med narodi skrajno napeto in temni oblaki strahu 111 vojne nevarnosti se zopet dvigajo nad Evropo. Razburjenje po Evropi je pa toliko večje, ker so Združene države takoj, ko so francoski vojaki prestopili nemško mejo,"odpoklicali svojo posadko, ki je delala red in mir na meji ob reki Reni. •	. .	.
Poleg te krize je nastala prav kar tudi očitna kriza zopet na Balkanu radi Carigrada med Anglijo in Turčijo. Ta kriza je pravzaprav glavni vzrok krize med Nemci in Francozi. Ko bi te ne bilo, bi se tudi Francozi nikdar ne upali prekoračiti nemške me-i je. Tako pa je vsa diplomacija razbita. Velika četvorka ni več velika temveč prav majhna, razkosana četvorka. kajti Italija gre .tudi prav kar skozi nevarno krizo svoje dosedaj nekrvave revo-lticie, ki pa vsaki dan lahko postane strašno krvava in ima torej dovolj težav samo s seboj.
Velika večina svetovnega jasnega mnenja je proti Franciji, na strani Nemčije. Zlasti ameriško časopisje je v veliki večini proti temu in je hotelo prisiliti našo vlado, da bi protestirala Kakšne korV^e bo zavzela, še ne vemo in je tudi težko prerokovati.
Uzroki, katere navajajo časopisi, zakaj bi Francija ne smela pritisniti Nemčije, so pred*vsern sentimentalni, čustveni. Poročila o strašni draginji v Nemčiji, kateje nemška vlada razpo- j šilja križem sveta, so res tako ganljiva, da bi se človek zjokal, kako strašno stradajo ljudje, kako. jim manjka vsega itd. Nemčija ne more plačati, je reva, pravijo. Francija se je mora usmiliti'
Mi nikomur ne privoščimo hudega, tudi sovražniku ne. Gotovo je hudo za Nemčijo, ko jim je denar toliko zgubil svojo j vrednost. Ko je tolika draginja. Smilijo se nam stradajoči Nemci, kakor se nam smilijo stradajoči Rusi ali kdo drugi.
Toda poglejmo par let nazaj. Vzemimo celo stališče Francije ne od danes, temveč celi čas izza vojske do danes.
Povejte, katera država je pravzaprav kriva vojske? Nemčija! In katera država je pa najmanj trpela za časa vojske? Ali ne Nemčija? Prešerno se je smejal Nemec, ko je krvavela Francija, ko je krvavel Poljak, ko je krvavel ruski Slovan, avstrijski Slovan. Kaj so počeli z nami Slovenci? Naše ljudstvo je*stradalo, j ko so jim "rekverirali," pravilno kradli žito, živino in ga vozili v Nemčijo.
Vzemimo samo Francijo. Celo tretjino Francije je Nemčija popolnoma razbila. Stotisoče hiš jim je razdejala. Vsa polja opustošila, vse dragocenosti razbila in pokradla, vsa mesta in va- j si požgala. Ali nima Francija popolnoma pravico, da dolžnsst i zahtevati od Nemčije, da plača, kar je škode naredila? Kaj naj j celi svet trpi, samo Nemčija ne?'Le naj poskusi, kako "sladek-!' je glad. kako prijetno je narodno ponižanje!
Poleg tega pomislimo, kako je Nemčija ravnala s Francijo, ko je bila Nemčija zmagalka. Ali je imela kaj srca. kaj usmiljenja z ubogo premagano Francijo? V Parizu ji je Bismark narekoval mirovne pogoje in Francija jih je morala sprejeti in v . Parizu je sedelo nemško vojaštvo tako dolgo, dokler ni Francija plačala do zadnjega vinarja. Celi vlaki zlata so šli iz Pariza v Rerolin. Takrat se pa ni nihče zmenil za stradajočega Francoza. Da, gorje, bi bilo Franciji, in celemu svetu, ko bi bil zmagal Nemec!
Pa še tole pomislimo. Kaj namerava Nemec? Čim preje se dvigniti, se pokrepiti, si nabrusiti z nova meč in planiti na Francoza. Tn ko se bo to zgodilo, kar se bo gotovo, pa mislite, da bo Nemčija kriva vojne? Kaj še?! Francoz ali pa kak kravji pastir v balkanskih hribih. Ako se zato Nemčija brani plačati, se brani največ samo radi tega, ker vsaka milijjarda, katero bi sedaj prihranila, bi pomenila za desetletje preje vojska in preje "Rachel" — maščevanje Francije.
Zato, ako hoče biti javno mnenje pravično, mora biti na strani Francije. Toda tudi tukaj se vidi, kar se tolikrat opaža v privatnem življenju: Ko kaka mati nabije paglavca, ki ji je pobil posodo, da se sosedom smili in zmirjajo mater, da je kruta. Ako ■ga p* mati ne kaznuje, da je poreden in potem nagaja tudi sosedom. se pa zopet nanjo jeze, da je zanič, ker ga ne kaznuje.
Nismo za nasilje! Smili se nam stradajoči narod. Nismo za maščevanje. Pač pa smo za strogo pravičnost in enakopravnost.
Hudobnežu čim več prizanesete, tem bolj ga pokrepite v hudobiji, tem nevarneji vam bo!
Collinwoodi, Ohio. — Namenil sem se napisati za vaš lepi list par vrstic. Ne bom veliko o-menial, pač pa vam voščim v tem Novem letu obilo sreče in napredka v vseh zadevah, ki se tičeio vošeera podietia in naših riliutienih listov, kot so Ave taria. Edinost in Glasnik P. S Tezusoveera.
Da. vsakegra zavednega Slovenca, katoličana veže sveta dolžnost, da se naroči in podpira te lepe liste. Ti listi so za slovenski narod ne pa rdeči nagrnu-sni listi, kakor izhajaio na Lawndale in en ultra komunističen y Milwaukee. Tudi taki list kakor so švigašvaerar Glas Narobe in Neenakopravnost ni so prav priporočljivi za slovenski narod.
Taz izmed teh listov nobene-sra ne podpiram. Ko bi vsak tako napravil, bi ne mešali ti listi dolgo pojmov med slovensko javnosti po Ameriki. Ti listi so dovolj dolcro zastrupljali naš narod po Ameriki. In narod * mora sam pomaerati in otresti teh oiiavk, zakaj same ca ne bodo zapustile, dokler jim bo narod dovoljeval sam. da mu sedajo na n ječo v vrat. Koliko dobrih katoličanov ^o ti listi zastrupili, ki so preje radi hodili v cerkev, a danes so postali pravi ianičar-ii. Danes mečejo blato na našo vero. pa zakaj, zato, ker mi katoličani nismo imeli močnega ii-sta, ki bi te njih laži sproti po-iial in dokazeval nasprotno resnico taksno kakoršna ie.
Ni pa ^narod še docela verske uničen. Se mu kliie v srcu vera. To opazimo zlasti, kadar kateri izmed naših rdečih zboli ali umre, takrat brž po duhovnika, da se spove in da ga po katoliških obredih pokopljejo. Odkod to? V srcu mu kliie -še kolikor toliko vera. ki ji ni moerel v življenju docela zatreti. Zato če bomo katoličan je oiačili svoi katoliški list. ki bo pridno zanašal med narod nauke resnice, se bp-do te male še verske iskrice po sr cih seda i versko malomarnih roiakov oživele, da bodo pričele zopet plamteti za našo stvar, za stvar resnice za našo katoliško vero. To je v stanu narediti edino močan katoliški dnevnik, ki era ameriški Slovenci moramo dobiti, kakor hitro mogoče.
Taz imam oba lista Ave Mana in Edinost. Ave Maria imam že od prve številke. Priloženo vam pošiljam enega novega na-
ci in melodija božične pesmi je zadonela milo po cerkvi. Ce*r-kev ie bila nabito polna, kakor fe nikdar. Prišli so tudi taki. ki tih več časa že ni bilo v cerkvev. \ ta Večer jih je pripeljala neka nevidna tajinstvena moč. ki io ima samo Božičny noč. ko »bhaiamo rojstvo Gospodovo. V takem nepopisnem veselju smo torai obhajali i Božične praznike tu gori na skrainem-se-veru.
Delavske razmere so bolj srednje in o njih ni nič kai zanimivega za poročati.
Slovenska mati.
(Opomba ured.: — Ostali del vašega dopisa, ki se tiče vaših mestnih uradnikov, ne moremo priobčiti drugače, ako dovolite Vaše polno ime pod dopis.) -o-
Pittsburg, Pa. — Prosim uvrstite teh par vrstic med dopise v našem priljubljenem listu- E-dinosti. Nič veselega nimam za poročati iz naše naselbine, ker zadnje čase se prepogosto oglaša bela smrt v naši naselbini. Pred par dnevi je nam iztrgala iz naše sredine z vso svojo neizprosno krutostjo preč. g. začasnega župnika naše fare Fa-thra Antona Sojarja. Pokojni g. si ie pridobil tekom kratke dobe, ki ie bil med nami mnogo •miateliev. To ie pokazal zlasti lieerov mrtvaški sprevod iz naše naselbine, kakor tudi oba j večera, katera ie ležal na m rt-j vaškem odru v naši cerkvi. Cer-1 kev ie bila skoro ves čas polna, da ni blo zvečer skoro najti prostora v niei. V četrtek jutro se ie darovala zadušnica za pokojnim g. župnikom, katero ie daroval Rev. Father Verfiunc ob obilni azistenci duhovnikov. Nato ie opravil pogrebne molitve sam preč. mil. vladika škof Pittsburški. Govor ob krsti ie i-mel Rev. Father Mihelič. kateri ie bil zelo ganljiv in v cerkvi ni bilo ne enega suhega očesa. Nato so se razvrstili auto-mobili in so prinesli telesne o-stanke pokoinega g. katere so odpeljali na posta i o. da so se prepeliali v loliet, kjer so ga položili k večnemu počitku. Tako smo se s tužnim srcem poslovili zadnjič od svoiega priljub-lienega začasnega g. župnika Rev. A. Soiaria, ki ie moral prenehati delovati v vinogradu Gospodovem v sredi naše slovenske naselbine. Pokoinemu g. Rev. Soiarju jiai sveti večna luč
viti za prodajo vstopnic. Vendar pa gre vse priznanje pred vsem našemu moisti^i Mr Antonu VVenzlu. kateremu na ljubo so prišli ti rokoborci igrat v našo fcerkveno dvorano in sicer popolnoma brezplačno. ' — Pri tej priliki bi pa opozorili ,vse farane naše naselbine, da naj se že enkrat' zavejo svo-e dolžnosti, da morai'o "skupaj držati." da moramo vsi priti na prireditve, katere se prirejajo na korist šoli ali cerkvi. Res imamc zadnje čase toliko prireditev, da še nikdar toliko in pri vseh teh prireditvah vidimo pa vedno samo iste obraze. — Vendar zlasti. kadar pridejo tujci k nam, takrat se «ne osramotimo! Mr. Wenzlu se pa v imenu naselbine zahvaljujemo za njegov trud in dobro volio. . Bog ga živi. Na i ga ne vznevolji, ker na vse zadnje je bil pa vspeh od njegove strani le jako povolien. Enako priznanje tudi Mr. Antonu Bogolinu ml. načelniku Orlov, ki je tudi storil svojo dolžnost — Preteklo nedelio zvečer in popoldne priredilo ie društvo Sv.« Turiia Kat. Borštnariev svojo igro v cerkveni dvorani, ki ie dvakrat napolnila dvorano. — Igrali so igro 44 Lovski tat." ki ie krasna igra sama na sebi in
polna živahnega deiania in ia- >	____
ko poduči i i va. Polna ie tudi M., do sedai tiskar v na^tislo« zdravega humorja, da se človek ni. je bil prestavlien začasno v na i oka m tudi nasmeje. Prav za i New York. Blagega brata bomo nase slovenske amaterske odre. pogrešali v naši tiskarni To igro bi bilo pač za priporo-; _ Te dni se • dij catr. da bi 10 sh vpnzonti1 tu- ca£ri Mr. L pekol iz Wiilar£,
rV < -- s o nsk naselbine. Wis. Bil ie na ohisku . Igro ie vodil Mr los Tensko-; re. Mrs. Albin Zakraišek. Pove-
l Un	TodanVSa H dal ie. da v Willardu dobro n -
g .1 ie tako 1 zborno izpadla, da nreduieio naši Slovenci, so vsi prekosili drug drugega.
Vse igralce smo videli že več-
Mr. Tos. Baškovec: Manca nu -ova žena. Miss Marv *P|, Tratnik Pavle, gostilničar v ' novem, Mr. John Korene-France, gostilniški hlapec fos. Ta lovec; Orožnika lust. Paulin. Mr. Tolin K( rrtach.
Društvo je pokazalo tudi ve h ko naprednega duha, da si poskrbelo lična vabila z ogl; domačih trgovcev. To naval iako pohvalimo. Ako dopol« farani dobe pred cerkvi io fe povabilo, ki je priietno za ok ie to dobra agitacija za večia 1 udeležbo.
—	Mr. Štef, Zerdinu je unir. Io dete Auguštin. Pogreb ie bil v soboto. Dobri družini naše so-žalie.
—	Mr. Anton Kremesec predsednik sv. Štefana ie že v s-! tal iz Oostelie in v nekoliko tednih bo upamo popolnoma zdrav. Vsi njegovi obilni prijatelji s? tega vesele. — Tudi Mr. Zibertu in M rs. An. Tomažič se stanje že zbolišuie. Mr. Zibert jc že vstal.
—	Fe dni §e ie mudil v naši naselbini Rev. Alm'zij Pirnat slovenski župnik iz New Du-lutha. Obiskal je tudi našo pj.
sarno.
C. brat Serat'in Vene. O. F.
ročnika za list Edinost, kot no- in nai počiva v miru!
vo-letno darilo, kateremu želim, da bi čimpreie postal dnevnik.
Zel 1m vserri čitateljem in čita-teliicam tega lista srečno in veselo Novo leto!
F. Košmerl.
-o-
Warrensville, Ohio. — Tukai ie preminul zadnji mesec v tu-kaišni bolnišnici rojak Anton Bait v starosti 44. let. Rainki ie bil doma iz Umeca na Kranjskem in v Ameriki ie bival kakih 18. let. Bfclehal je že precej časa. Nakar je podlegel smrti. Neki društveni predsednik se iezi. ker ie bil pokoini pokopan no katoliškem obredu, mesto civilnem.. Poglei ga spaka. pa pravi io včasih, da naši rdečkarii liso proti veri! Pa še mrtvim io ne privoščijo!
M.
-o-
Willard, Wis. — Cenjeni g. urednik: — V sredo 10. ian. ie nožar uničil tukaišno sirarno. Škoda se ceni okrog sedem tisoč dolarjev. Naivečia Chesse factorv v tukaišni okolici, katera ie producirala Jetno okrog 65 tisoč dolariev za tukaišne, slovenske farmarje, ie danes kup pepela.
To ie hud udarec za nas tukaišne farmarie. ker zavarovalnina ie bila le znatna z oziram na škodo. • S pozdravom
Fr. Perovšek.
-o-
Ely, Minn. — Cen i en i mi u-rednik lista Edinosti: — Namenila sem se malo popisati tukaišne razmere in pa tudi naše le-tošnie praznovanie naših lepih minolih Božičnih praznikov. I-meli smo polnočnico z vso slo-vesnostio. Rev. g. župnik Father Mihelčič so pristopili v posebno lepi mašniški obleki pred
— Gospa Štorklja se ie ogla-
krat na odru. Veliko izmed niih	te d.ni Pri Mr- in Mrs-
v živa jo že splošno čast izbor- \ V*!>ertU. ,n ,t,ma. pustiIa dekli™ nih igralnih talentov. Pri tej i- Pron:te,,°; kaTtetn ?la kumova!a eri so se pa še posebno pokaza- , r" !n M,rs- Tohn Te«elich. Bi-li. Mr. fenškovec ie bil jako lo srecno! Isrečen tudi nri izbiri značaiev.l	_	_ _
NOVO MESTO, DOLENT
-o-
SKO.
tudi pri izbiri značajev. Vsak igralec ie imel ulogo. katera mu ere. Ne bomo hvalili
vsakega igralca posebni, ker j Bolnica usmiljenih bratov ■ -lam prostora zmanjkuje 111 ker Kandiii pri Novem mestu prav io vsi enako zaslužijo. Vsem sa- prisrčno vošči in želi vsem svo-mo častitamo in želimo, da bi m m dobrotnikom po Ameriki jih čim skoraj zopet videli v	veselo in srečno Novo leta
kaki igri. Za Chicago bi ,bilo Obenem se pa prav iskreno zah-sploh dobro, da bi se sestavil valiuie vsem dobrotnikom Dramatični odsek, v katerega bi širni Ameriki za vso naklomV se zdruzih vsi ti-le nasi dobri nost in pomoč, preteklo leto t igralci in igralke in kar nh še težavah v katerih se nahaja na-imamo, in bi se vsako lesen na- ša bolnišnica. Da. bilo ie težko reail progarm za celo sezono, bi ietl-> za naš dobrodelni zavod se igrf lepo razdelile in dalo Na stotine bolnikov ie prihaja-vsem tem močem, da bi vsak v nekoliko igrah nastopil vsako sezono
Uloge so imeli: Hrast, gozdar v Trnovem Mr. Tos. Faifar: Cilka, njegova hči. Miss Kat. Gregorich: levšar. niegov pomočnik. Mr. Fr. Novak : Dolinar. lovski pogan i ač. Mr. Em. Gr^-^rich; Vencelj. r<v/dar pri Otlici. Mr. Ant. Ba-nich : Osa t. niegov pomočnik.
lo k nam iskat liubega zdravja, toda pomoči od nikoder; - | Zato se vsem ameriškim dobrim srcem tudi še za letos p toplo priporočamo.
Roiaki, spominjajte se večkrat s kakim darom tudi našega zavoda in Bog bo Vaš plačnik.
Fr. Vilibald Belec,
usm. brat. i
Komaj ie kruta neizprosna smrt pretrgala nit življenia Rev. Fathru Soiariu. ie hitela takoi drugi dan q. ianuarja po druge žrtev.-rojaka loe Starešiniča in mu pretrgala nit življenia v naj-^oši cvetoči dobi njegovega živlienia v 28. let starosti. Nai boli žalostno za sorodnike in druge ie bilo pri tem slučaju pa to. da je pokojni rojak Toe Sta-rešinič imel določen dan za svojo poroko naslednji dan dne 10. ianuaria. Toda kruta pljučnica <ra ie vrgla pred par dnevi v postelj in mu strla mlado življenje dne Q. ianuaria, na veliko nepopisno žalost njegovih sorodnikov in niegove izvoliene neveste. Pogreb se ie vršil v nedelio popoldne ob veliki udeležbi njegovih prijateljev.
Pokojni je pripadal k dvema I društvoma, k Mariji Sedem Žalosti in k Samostojnemu društvu. Oba društva so mu priredila krasen pogreb in mu izkazala dostoino zadnio čast na poti k večnemu počitku.
Sorodnikom izražamo svojej »-loboko sožalje pokojniku pa, nai spava v miru v tuji zemlii.' R. I. P.
Vabil
o
na
S pozdravom!
Tohn Golobic.
-o-
Chicago, 111. — Rokoborba, katero so priredili naši Orli s pomočio našega izbornega telovadca Mr. Antona Wenzla, je izrstno izpadla. Vsi borilci so izborno razviiali svoio moč, da smo se jim čudili. Edino, česar smo pogrešali, ie bila večia udeležba. Se pač vidiv da naše liud'-stvo še ni poamerikanieno. A-merikanec ie kar neumen na te borbe. Iz San Francisca se pelje v New York, da vidi naislavne[-še rokoborce v niih borbi, kier
- - -----se kaže moč človeškega telesa.
altar, kier so darovali polnočno Tudi ie bil čas prekratek, da bi mašo. Iz kora so se opdasili r~v- se bila mogla večia agitacija raz-
MASKERADNO VESELICO
katero priredi
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ
štev. 78, K. S. K. J. V KORIST DRUŠTVENE BLAGAJNE
V nedeljo, 21. januarja 192 V SPODNJIH PROSTORIH SLOV. ŠOLE
Lincoln in 22. cesta.
Začetek veselice ob 4. uri pop. vstop* mask ob 7 zvečer. Vstop bo dovoljen le dostojnim maskam.
Vstopnina 50c.
Rojaki in rojakinje: društvo Marije Pomaj vas vse vabi na to svojo predpustno veselico, _ bo vsepolno zabave in zdravega humorja. Igrala izvrstna godba, za lačne in žejne bo tudi v polni poskrbljeno, ter sploh za vso postrežbo bo marlji skrbel Odbor!
Op. Med najlepše maske se bodejo razdelili nostni darovi. Ob 11. uri zvečer bo izžreban $10.00 cekin, ki ga je dalo društvo Marije P< na številke.
KATOLIŠKA PROPAGAN-se ie nem,ške ^^ DA NA HOLANDSKEM.
Xa Holandskem se ie v zadnjem času začela živahna katoliška propaganda za spreobrača-nie nekatoličanov. Nizozemci si v to s vrh o osvojilj anerleško metodo ravne propatrande. Naiprei so začeli dominikapci prirejati iavna predavanja za protestante. \ katerih so čisto stvarno, brez vsake polemike razlagrali katoliški nauk. Nato ie sledil pogumen korak na cesto, na trgr. V tem predniači Amsterdam. Tam govore na javnih trerih posebno ob sobotah nalašč ža to izšolani govorniki, ženski zbori DO i o svete pesmi, končno pa po-vabiio poslušalce, ki so se pola-' goma nabrali, na shod, ki se vr-j
ie in igrala v Monakovem znatno vlosro. Bila ie z mnogimi drugimi obsojena na smrt, a v *n:>či bred usmrčeniem ie v svojem o-bupu molila: "O Bog, ako si, pomagal mi, reši me in verovala bom v Te!" In res ie po čudnih nakliuciih,naslednji dan dosegla svobodo. Sla ie preko meie na Holandsko in se tam obrnila na nekeera frančiškana, ta pa id ie napotil k p. Ginnekenu. Pod njegovim vodstvom ie postala navdušena kristianka, odslužila no-viciat, seda i pa po cestah in trgih oznaniuje krščanstvo, in sicer najraje v bližini židovskega okraia. Tako si Bog izbira svo-ie oznanovalce tam, kjer jih potrebuje.
RAZNOTEROSTI.
....	- , Boi za versko šolo na Duna-
Ši onhodnio nedelio. Po zgledu iu. Te dni se ie vršila na Du-velike angleške organizacije naju velika demonstraciiska pri-"Cathohc Truh Cocietv" proda- reditev avstriiskih katoliških jaropred cerkvenimi vratrtU ver-j organizacij proti socialdemokra-ske kniige in tiskovine.	1 tieni šolski reformi in za ver-
Te metode so se izpočetka šoJ°- Govoril je kardinal zdele nenavadne in marsikdo ie rekel, da to na Nizozemskem ne poide. Tudi komunisti in svobo-
domiselci so izprva skušali ovirati. A vnema za dobro stvai ie vse neprilike premagala. Te-riro celega gibanja tvori krog 16 — 17 mož. ki iih preveva prava katoliška litibezen in apostolska gorečnost. So to deloma redovniki. deloma svetni duhovniki ir. tudi laiiki. ki so v neprestani me<i-ebojni zvezi, obveščujoč se vzaiemno o svoiih doživljajih in izkusniah, odločeni, da se popolnoma žrtvujejo za stvar. Ho-j landski iezuit p. van Ginneken ie - tetn pok ret u nedavno preda- ! v; t i v lin u in nznačil kot njegove glavne smernice nastopna načela: V prvi vrsti doprinašai žrtve vsak sam; vsak izpričuj v svojem lastnem deiantu in nehaniu-tnost svoje" vere: vsak misli' in čnti moderno .moderno se tudi izražai. ne pa v zastarelem in zat<"» današnjemu svetu nerazum-liivem jeziku; vsak udarec od • trani proti drugim veram treba ».pustiti: brez prakse nobenega
Piffl. Sprejeli so resolucijo, ki zahteva novo preureditev šolskega vprašanja na verski podlagi ter združitev vseh doseda-niih katoliških društev v veliko enotno organizaciio. Kot razvidno. dvigaio sovražniki krščanstva glave vsepovsod. Morda bo ravno to v korist katolikom, da bodo spoznali, kako velika potre-
3ESNICA ALI LAŽ.
CNadaljevanie s i. stranii.
na so enkrat nahujskani pričeli vprizariati neprenosljive krimi-nale, ko je bila vsled razdejanja mostov prizadet promet od katerega ie odvisna v veliki meri blagobit iavnosti, ie iavnost sama obračunala s povzročitelji. Ne rečemo, da niso dali za te -nnrda povod delodajalci, dali so ^a prav gotovo, sai jih poznamo, da se poslužiio vseh sredstev, pa nai bodo še tako umazana proti delavstvu. Vendar končno o-
raii tn osebe so ubite vsaki dan v Chicago, več kakor v Londonu kakor v New Yorku. dasi i-ma Chicago veliko mani prebivalcev. Posebno strašno ie število premišljenih umorov in po-boiev. To kaže, da v Chicago nekai ni v redu. In da res ni. to vemo vsi. Upamo, da bo meščanstvo spregovorilo pri letoš-nuh županskih volitvah resno besedo in pometlo upravo, ki ie naivec odgovorna za vse te razmere.
___________ _______ __________ . Iz tega pa tudi sledi, kako ža-
stanejo umazani delavci, ker sc lostno in hitro propada morala nasedli na limanice. Glas in no-| po ameriških mestih. Tolpe mla-vica gre po deželi in ko bo de-1 dine se brez dela potika po lavstvo drugj^ zastavkalo za mestnih plicah, se skriva po sa-svoie pravice, bo vsledtega slu-1 loonih. kjer se uporablja za pro-čaiaimelo precej mani zaslombe tizakonite transakcije upoinih v iavnosti.	j piiač in za druga sleparstva.
Predvsem in v vsakem sluča-| T° je rakrana na telesu ame-iu nai delavstvd samo sodi s! riškega ljudstva, ki zna biti ne-svoiim zdravim razumom, kaj je	,
prav ali ne. Radikalnih nergačev, ki so delavstva samega še večii sovražniki, kakor kapitalisti sami. se nai pa delavstvo o-giblje, kakor strupene kače. od katere ni pričakovati drugega, kakor strupenega pika.
—o—	' ;
Q42 NASILNIH SMRTI, j
Policijska statistika mesta Chicago za 1. 1Q22. izkazuie Q4-2 nasilnih smrti. i;o umorov, Q2 pobojev in ioo umorov v silo-branu. Ostala svota odpade na: avtomobilske žrtve. Torai sko-l
ha ie da se dobro organizirajo. Cas ie že. da bi izpregledali!
—°— i ■ : Cehi in Nemci so sklenili po- c,"lrsarjev ata so dali listu
godbo, da bodo Cehi uvažali v i "Edinosti" ta-le komplement •
Nemčijo hmelj do i. avgusta "Vse ie lepo. (namreč pri "Edi-
1023. Dovoz ie omeien in sicer nosti") : glavica ie lepa in klo-
ga Cehi ne smeio uvoziti v Nem-j huček tudi." Pred vsem pa ob-
či-io tekom tega časa več. kakor čuduiem eno. česar pri moiem li-
10 tisoč meterskih centov. jstu tako strašansko pogrešam
-o--j taz in moji čitatelji: "niena pa-
Tnozemska trgovina Madžar- met ie ostala ista. neizpreme-
ske. Prvih devet mesecev lan- niena." — Ata. hvala za poklon!
■^kega leta se ie uvozilo na Mad- Ste pač vedno kavalir. kadar gre
žarsko 23.6 milijonov centov, iz- za nežni spol. Pomiluiemo sa-
voz ie znašal pa 8.4. miliione mo, da pri Vašem listu ne more
centov. V isti dobi eno leto prej ostati pamet ista. neizpremenie-
kega lepega dne usodepolna za Ameriko.
Vero iz šol. Boga iz šol. spolno pohujšanje v šoto. med narod pa ščuvanie vere na vero. naroanost na narodnost. razred "na razred, raso na raso. kar počno kukluksklani. A. P. A I W W., Amerika, le tako naprei! pa bos videla, kako prav ie imel Kristus ki ie rekel: "Kdor ve-
ter seje, bo burio žel.'
Deček dečku.
Prvi * "Poglei na tvoje črevlje* vse so raztrgane in tvoi papa ie
črevljar!"
Drugi: "To ni nič! Poglei na vašega bebija. ki ima samo en zob in tvoi oče so dentist!"
VABILO
na osmo redno veselico, ki jo priredi DRUŠTVO SLOVENSKA POSTAJA ŠT. 16211
MODERN WOODMEN OF AMERICA
v soboto dne 27. januarja 1923. v Ceško-Ameriški dvorani na 1436—1440 W. 18th Street. Vstopnice v predprodaji 35c. pri vratih 50c.
Za vsestransko točno in dobro postrežbo bo skrbel veselični odbor.
GODBA ANTON VERSHAY ORCHESTRA. Začetek ob 8. uri zvečer. Torej na svidenje dne 27. Januarja 1923.
DOBRE

SO!
Kupi te cigarete, hrani denar.
10
, ie znašal uvoz 12.8 mil. c. a iz- na, ker ie voz 6.2 mil. c. Glede uvoza z p v- nič ni bilo žema prvo mesto Romunija ^6 ie
namreč prav nikdar Kai čnda potem, da smer vašega lista, kakor
1'iou UIULMIII \eium ireiM -	Uiacno. KO DOnOVite narnrn nn
: i -1 i t i: brez nrakse nobene** =«■»'» «>rvo mesto Romj.ni,a <6 ie .sla smer vasetra lista, kakor	za ^
■ ;«rkn : črva t i treba oredvsem iz	£»? vecni dn-a) potem, koena ako ,o slep kon, voz,, sen,	KoleSirasTsKSreKo
i. ... . ;,l-„-„;........„ ,„k, nndeio Cehoslovaska z 28 oost. oa tia!	otensKe K.0-
VSEM NAROČNIKOM
naznaniamo. da nai se zglase pri naših lokalnih zastopnikih, kateri še niso dobili našega lepega stenskega Koledarja za leto 1Q23. Vsi naši lokalni zastopniki imajo v zalogi naše Koledarje in od niega ga dobite brezplačno. ko ponovite naročnino za naše liste. Za nenaročnike pa
treba kadar
>tne izkušnje:, napake t* »šteno priznati: vero. frt-Ma. {a v no izpovedati in braniti. ne pa prikrivati.
Temn delu se posveča tudi žensk
ki gA
neken. "Marije" moliio, "Mar-'• " pa neposredno sodeluieio v j>ropagandi.: Govore na javnih tr_>:!:. hodijo v družine, kjer vr-še dela usrnilienia ali roučujeio
se posveča udruženie "Mar. Marte nrepoved ie ustanovil p. van Gin-
katekizem. Ena najboli vnetih članic ie 22-letna Fr. pi. Leer, v • du Židinja, ki ie šele nedavno Rila ie
ki ie šele prejela katoliško
učenka in priiateljica ______ ______
Rožo Luxemburg in Karla Lieb- premoga, ki kneehta. anarhistinja. \"deležila o-oslaviii na
(veču del železna ruda), Nem-čiia s 1 ^ odstot. (posebno sol). ••>--+rjjska rfmibl'"1— z 8 odstot. j (zlasti s tekstilni izdelki) in Tu- j goslaviia z 4 odstot. Ko ie bila, glede uvoza sladkor- ; ia razveliavliena. so nakupili Madžari na Nizozemskem. Ce-liosjovaškem in v Zedinienih i državah tisoč centov sladkor-ia. — Od izvoženega blaga pride odstot. na Avstrijo. 31 j odstot. na Tugoslavijo. 17 .odstot na Čehoslovaško. ^ odstot. | na Nemčiio. 4 odstot. pa na Ro-vero. muniio. Največjo postavko izvoza tvorita 2 milijona centov so ga izročili Tu-račun reparacij*.
VABILO K PRISTOPU
lji. .Lil Ii'il	rfiT^žrnP< J
DRUŠTVA ;; Marije Pomagaj
-- -r^j-rj-7- .'j1;? ;; ^ JJ i, ^ ^

štev.
78, K. S, K. J.
ZASTAVE
bandera. regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in naiceneie
EMIL B A C H M A N. 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL.
J. KOSMACH
1804 w. 22nd St. Chicago. 111.
Rojakom se priporočam pri
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvan ie hiš zunai in znotrai, pokladam stenski papir.
Naiboliše delo, najnižje cene. Rojaki obrnite se vselei na svoiega roiaka!
ledarje pošiljamo tudi v stari krai in stane s poštnino vred 30 centov.	r
Upravništvo Edinosti.
GOSPODINJA
PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN.
Pi emisij u je: kaj bo pripravila za zajterk, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!"
MATH. KREMESEC
. SLOVENSKI MESAR
19x2 West 22nd Street,	Chicago, "lil.
Phone: Canal 6319. ,
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače
"Kranjske klobase," doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to!
Zakaj naš narod zaupa svoje bančne posle nam
CENJENA ROJAKINJA: Ali si že pri kakemu društvu? Ako še nisi, gotovo nameravaš pristopiti prej. ali slej; ako pa si že, morda želiš pristopiti še k enemu? V obeh slučajih nudi društvo Marije Po-maeaj, štev. 78, K. S. K. J. ravno sedaj preugodno priliko, da bi jo ehicaške katoliške Slovenke prezrle. Pristopnina je prosta, za 35c. mesečnine društvo deli •SC>.00 tedenske podpore, in ža 20c. mesečnine društvo izplača $50.00 v slučaju smrti. Za posmrtnino pa se zavaruješ pri Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti, katera je te dni postala Milijondolarska Jednota. Vse tiste Slovenke, ki želijo pristopiti v društvo Marije Pomagaj in h Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti, naj se zglasijo pri kateri izmed članic društva M. P. ali pa naj pridejo same v cerkveno dvorano v Četrtek dne 18. jan. ob 8. uri zvečer. Seje ima društvo M. P. od febr. dalje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2:30 pop. v cerkveni dvorani.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na tajnico: Mary Blaj, 1934 So. Hamlin Ave. Tel. Lawndale 0439 J.
i
FARMA NAPRODAJ'
Proda se iz proste roke lepo tireiena farma. Farma obsegra, 8o -T-rov zemlje. 60 akrov ie o-rane zemlje in 20 akrov lepesra srozda (bukova in maple drva). Dobro poslopie. Od publične šo-ile ie oddaliena tri četrt milie, od katoliške šole štiri milie in pol od sirarne "Cheese factory" eno milio in pol. 16 m:ii do mesta Marinette, ki šteie 14 tisoč prebivalcev.
Za ceno in boli natančna pojasnila se oglasite pismeno ali osebno na navedeni naslov:
GEORGE SAGADIN, R. 1. POUND. WIS.
NAZNANILO IN PRIPORO-►	ČILO.
Vsem cenjenim naročnikom, priiateliem in dobrotnikom po državi Wisconsin nazpanjamo. da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich,^ ki ie pooblaščen pobirati , naročnino, Dgrlase in sploh vse, kar ie v vzvezi z našimi listi E-nost. Ave Maria in Glasnik.
"^seifi naročnikom, priiateliem in dobrotnikom ga naitop-leie priporočamo in prosimo vse prav prisrčno, da mu greio v vseh ozirih na roke pri razširie-niu in aeritaciii za katoliški tisk. Vsem, ki mu bodo izkazali bodisi že kakoršnokoli naklonjenost se naiprisrčneie zahv?1?u-iemo že v naprei.
Tiskovna družba Edinost.
Zato ker smo včlanjeni pri Federal Reserve Bank, kateri mesečno po-ročamo vse naše poslovanje, ker je naša banka pod vladnim in državnim nadzorstvom kakor tudi Chicago Clearing House Association in posebno pa še, ker imamo sposobno in izvrstno uradništvo in upravni odbor, ker smo si v teku tridesetletnega obstanka, radi naše poštenosti in točnosti, pridobili zaupanje za vse oddelke našega poslovanja.
vsaki more pri nas	. i
vložiti varno svoj denar,
kupift prvovrstne hipoteke (mortgage),
poslati denar na vse strani sveta,
kupiti parobrodne listke za vse prekomorske črte,
kupiti državne, mestne, okrajne in obrtne bonde.
Ce ima kdo za krajši čas vložiti na obresti 1,000.00 ali več, urediti kakšne zapuščine, pooblastiti zastopnika svoje oporoke, ali pa urediti kako gospodarsko transakcijo, ali če ima, naj bo že posameznik, društvo ali za-druga, denar za investirati, naj se vedno obrne na našo
največjo, najstarejšo in najbolj poznano jugoslovansko banko v združenih državah, katera ima nad trinajst milijonov dolarjev. imovine, in to je
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave. in vogal I9ste ulice
CHICAGO, ILL.
KAPITAL IN PREBITEK
' $1,250,000.00
BANČNA TRDNJAVA JUGOSLOVANOV V AMERIKI
—-m
'EDINOST"
ZADNJA PRAVDA
ROMAN
Spisal češki T. S. Baar. Poslovenil Voiteh Hvbašek.
Kot na konju se je ponosno držal Adam. Igra je njegova; zmaga ga napihuje, vznaša — toda pozor, Adamek! Ne poznaš li Martina, bratca svojega? Ta vendar ne bo prenesel mirno takega poraza. Glej, kaj se zgodi! Že naslednji dan se je vrnil gozdar iz šume in naznanil mestnemu uradu in Adamu, da je nekdo vseh šest mejnikov izkopal in razbil in luknje s steljo tako zamašil, da jih ni mogoče opaziti . . .
"Nihče drugi kot Martin," je vzkliknil Adam. Pozor, pozor, Adam! Si ga li zasačil pri delu, imaš li za to priče? Martin se je pritožil, je zaprosil za druge izvedence in zopetno merjenje, da se izkaže, da ima on prav. Pa zaradi tega vendar še ni treba, da bi bil ravno od odstranil mejnike in podrl mejo . . . Adam mora v mesto k odvetniku na posvetovanje. Že je obul čevlje, oblekel suknjo in hitel v mesto.
"Tožiti morate, preiskavo zahtevajte," je svetoval odvetnik in pri tem že takoj narekoval pisarju tožbo, tožbo proti neznanemu zločincu. Kolki, stroški, vrhutega stari račun; dr. Rubin je zahteval od Adama tako srašno svoto, da se je ta ustrašil. "Celi Mejkosovec naj prodam zavoljo tega," mu je prišlo na1 missel, ko je s tresočo roko segel po računu. Obljubil je, da plača ob mesecu, če ne, ima odvetnik pravico,-vknjižiti dolg na posestvo. Toda tega ne bo treba. Za Mejkosovec se že oglaša kupec. Suhanek iz Kodova že kar preži na to polje. Poklical ga bo| in mu prodal. "Posestvo drobiš, kos za kosom lomiš, lep gospodar si, manj boš zapustil sinu kot si prejel od očeta." ga je gra-l jala vest.
"I — kaj! Ce je Martin mogel prodati gozd. morem tudi jaz polje." ie preglasil Adam očitke in taval po predmestju iz mesta domov.
"Kaj pa, Porazil, ali danes ne stopite na četrt?" ga vabi krč-mar pri "zlati ščuki."
"Ne, danes ne, imam malo denarja." je odgovoril Adam trpko — kakor v šali.
"E, saj je krede dosti, le vstopite." *
Krajec črnega kruha v suknjičevem žepu je edino okrepči-!o, ki ga ima Adam s seboj; škoditi ne more, če ga zalije malo s pivom, lažje bo zdrknil po grlu v želodec ; poplaknil ga bo lepo doli.
Tako sedi pri "ščuki" in pije prvi polič, pije na dolg. Sram ga je izvleči kruh iz žepa, tako črn je; nekaj časa skrivaj lomi grižljaje v žepu in je, toda krajec se da lomiti samo na koncu, kjer je tanek, a dalje se ne da; drobi se, zato bi moral vzeti Adam noži* iii žepa, krajec lepo razrezati na delce, da bi tako zaužii grižljaje. A tega Adam zopet ne more storiti, ker bi cela krčma videla njegov črni kruh. Videl bi to tudi Martin, ki sedi v nasprotnem kotu gostilne,	.	* 1-------- •

POZOR IGRALCI HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O.


POZOR!
Ali ste že kdaj kadili naravne "HAVANA CIGARE"*? Če jih še niste poizkusite jih!
NATURAL CIGAR COMPANY Izdelovalci
NARAVNIH	HAVANSKIH	CIGAR
1716 West 22nd Street,	Chicago, Hi.
Telephone: Canal 6558.
Prodajamo na debelo in drobno! Se priporočamo vsem slovenskim trgovcem, gostilničarjem in slavnim društvam, da si naroče cigare od nas, kadar jih potrebujejo!
J. Wolkar, Vlasnik, M. Popovich, upravitelji.

DOMAČE PIVO!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače
PIVO!	v
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—-MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street,	CHICAGO, ILL.
Pred Adamom stoji košarica. Notri so pogačice, sir, klobase, trdo kuhana jajčka in Adamu kruli po trebuhu. Sline se mu cede po teh dobrotah. Trenutek preudarja, šteje, koliko stane — "pogačica gotovo tri krajcarje, klobasa trikrat tri — takoj gre šestica."	•
"Krčmar bo že napisal," se mu odziva notranji glas; in roka mu že sega po košarici, zobje že hrustajo pogačico, prsti že grabijo po klobasi.
"Tu žre klobase kakor gospoda, doma pa mu cepajo lakote," je prevpil nenadoma neki glas ves gostilniški vrišč. Takoj je vse potihnilo. To je brezdvomno izzivanje k boju, smrtno žalitev. Adam jo je cul, spoznal je tudi glas; med tisoči bi spoznal Martinov glas. Kakor povsod v goratih krajih, kriče tudi pri Hodih, ali srce ne ve za vpitje; pa naj se govori o najnavadnejših stvareh aH dogodkih, vedno govore živo, čez potrebo glasno. Ne govore samo usta, celo telo govori, roke, glava, oči; tujec bi menil ; prepirajo se, pa se samo pogovarjajo. Toda vzklik Martinov je zvenel kakor fanfara, in glas njegov je bil zloben, otrovan s posmehom in sovraštvom, nasičen s toliko zavistjo, da je ni mogel več ukrotiti v sebi: morala se mu je s tem vzklikom izviti iz prs ...
V vsaki kapljici svoje razburljive krvi je čutil Adam prizadeto mu sramoto. Brada se mu je ježila, lasje so mu vstajali, prsti so se mu krčili kot kremplji roparici; popadel je, kar mu je bilo pri roki — polič, težak činov polič s pokrovčkom. Stisnil ga je. da bi ga bil skoro zdrobil, poskočil je in prevrnil mizo pred seboj, razkoraČil se: "Lump, tat, pridi sem!" je vzkliknil, in posoda je že letela.
Od samega razburjenja se je bilo Adamu zameglilo in zavrtelo : Adam je že od nekdaj meril dobro, že v mladih letih ni zgrešila njegova roka, na kar je namerila. Zdaj je bil pomeril v Martinovo glavo. Martin se je nehote in nagonsko sklonil in posoda je letela tako tesno nad njim, da mu je zbila čepico. Za las — in po njem bi bilo. Posoda je priletela tako silno, da se je sesul kos ometa za Martinovo glavo na tla in se je posoda razlete-tela, kakor bi bila voščena. Za posodo se je pognal Adam sam. preskočil prevrnjeno mizo — a tu so že čakali nanj; krčmar in gostje so se ga lotili, ga zgrabili za roke, spodnesli mu noge in Adam se je vil in rval kakor lev v železni kletki. "Pustite me. pustite me na tega lopova, ubijem ga, da bom imel mir! Niti v
MOJE LEPE NADE — A ZASTONJ!
(Gregor Daiea).
(Dalje.)
gostilni mi že ne da pokoja, še tu me zasleduje, ubijem ga. lumpa.!" je kričal, da mu je bil glas hripav. Hropel je. oči so%e mu zalivale s krvjo, stopile iz očesnic in žarele kakor dva rdeča plamena.
CDalie sledi.}
|0®®®®0®0®®®0®0®000®00®®®®®0®^ Letna razprodaja po
• v
zmzani ceni!
ZA MOŽE IN MLADENIČE OBLEKE IN SUKNJE PO POSEBNI ZNIŽANI CENI OD 25% DO 33% POPUSTA!
Vse obleke in suknje so iz najboljših izdelovalnic in narejene natančno, da prijajo vsakemu, ki jih kupi. Narejene so natančno po "ATLAS" vzoru.
i •
PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO BOGATO ZALOGO OBLEK IN SUKENJ, KI SO NASTAVLJENE TE DNI PO: $19.50 — $23.85 —$28.50 — $3350.
VSE FANTOVSKE OBLEKE, "MACKINAWS" IN POVRŠNE SUKNJE SO ZNATNO ZNIŽANE.

POSEBNE CENE SO NASTAVLJENE MOŠKE HLAČE!
NA
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
■i, 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street.
S®®®©®®®®®®®@@®®®©®®®®®®®®®0®;

* + + * + * + * * + * + + + *
Dolžnost Slovencev v Chicago
je, da daio svoje perilo oprati v SLOY ENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate" pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom Voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo., obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zaveže in sploh vse. kar se da čistiti.{ Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRL CO.
JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
* * * *
"Premencala bi ga!" ie rekla.
—	Zato so mi načenjale moje srce čudovite misli. Dasi se mi ie Špela neznansko prikupila, ko mi ie poslala novo "faifco" in mošnjo za tobak, vendar njene oesti. te. so mi šle po elavi. Res ie sedai prijazna, ko bi me rada spravila seboi v zakonski kur-nik. ali kaj potem — ali mar ne bo pri najmanjši stvarici. ki io bo našla nad menoj, se ziezila
—	me "premencala"? To ie veliko vprašanje, ki ea mora rešiti Gregror Daiea. predno kako neumnost naredi, da bi šel čez "fenc" samskeera stanu.
Vrnila sva se s Špelo v obed-nico. kakor, da se ni nič zeodi-lo. France ie nekai slutil, vendar to. da bi mi Špela povedala skrivnost njeeoveea /polumese-ca. ki mu je krasil njeeovo oko. ni mislil, sai ni vedel, da ie njegova žena dopoldne Špeli to povedala. Slutil pa ie neko priiaz-nost med menoi in Špelo. Zato I sem pričel v zadreei. radi mile-
vsai sva s Francetom Tapriiaz-nim vendar vaiina ožja prijatelja? Taz bi rad vedel, da si bom svoie mehove dobro pripravil za tisti dan. Drueeea muzikanta menda ia ne bosta iskala, kakor mene ?"
"Gašper, midva nisva še nič zaneniena iaakaj takegk. kakor naju vidva s Francetom dolži-ta.mogoče, da naju še kdaj pri-ne taka misel, toda za enkrat ie nobeden izmed naiu ničesar ne ve." Tako sem prav ponižno oaedvoril staremu Gašperju, ki ie silil v mene s vsakovrstnimi predloei. da bi se zeanil in podal v poeovor o ženitovaniu. Kaj se ve, morda era je Špela nalašč dobila za to popoldne in ca naučila, kako nai eovori. Sai ored malo časa sem io videl, da •e Gašperja z nogro suvala pod mizo. češ, le daj. erovori. da bo
; kruha iz te moke.
Sramežljivo sem poeledal Špelo, in ona pa me»e. V njenih očeh sem pa zapazil neko posebno veselost. češ. topi se ledina. Greeor se otaia. srce se mu eiblie. moii načrti deluieio — Greeor bo moj! Prav po tiho
me ie prav fletno poeledal. nato upre s,voje oči na kozarec vina, in se ie nekam zadovoljivo v srcu posmeha val, češ. tudi ti ti-"ek Gregor prideš v tisto cerkev k maši, kakor sem iaz.
Vsedli smo se in pričeli pokušati sladko vince. Dobro ie bilo. čast mu, kdorkoli ea ie napre-šal. Vendar pa naše poeovarra-nie ni ostalo vedno pri samem vinu. Stari Gašper, ki ie prišel tudi-malo pred menoi v vas na ( ukaioea avenue, toda to pot brez harmonik, ie izustil eno. Glasila se ie tako-le:
"He, beštia preklemena! Kaj se pa vidva uekama držita tako zamišljena Špela in Greeor? Ali mislita, da mi drugri nič ne znamo za vaiine skrivnosti?"
laz sem malo zarudel — ker iaz sem precej "bashfull" — in zraven mi uide smeh. Špelo pa sem skrivai opazil, da ie starega Gašperja pod mizo z noeo suvala. češ le daj. le napelji poeo-vor na ženitovanje. Sai ta zaspani Greeor se itak nikoli ne bo spomnil na kai takeea.
France Taprijazni vzame -modko iz ust in pritrdi Gašperju : "Veste. Gašper te dva delata bolj na skrivai. Gregror se bo-;i, da bi kdo zvedel, da se ženi."
Gašper se nasmehne in mu prikima, češ. to ie, to! Iz za u-šesa si ie vzel zobotrebec, ravno istegra ie še imel. kakor ea ie imel na ženitovaniu Franceta Tapriiazneera. Utaknil si gra ie ned zobe. zatem se ie z njim še ušesa "očistil" in ea ie utaknil zopet prav oficiielno nazai za •ho. Počasi odpre svoia usta t^r prične:
"No. pa poveita vsa i nama.
' ^a Špelineea poHfeda : "Ta. ia. veste Gašper, če ie naiu oba vo-lia za kai takeea. bo to prav lahka stvar." .
Kakor bi trenil ie Špela iz-Meknila: "Mene ie Greeor. za tacea fanta, kakor si ti pa ^e vedno!"
Še bob sem zarudel. tristo r>e-telinov. Špela me ie viela v sv> io past. A sa moja diplomacija mi ni pomagala nič. šoelin odgovor ie sedai zastavljen. Ona -ie zadovolina. kai nai bo na to. moi odeovor? T»> veliko-vprašanje ie padlo 11a moie srce. kak«»r veliki mlinski kamen. Kako ii nai odeovorim. da bi se zraven ne viel še v večjo zaniko. kakor sem se že. Te že res. mislil sem v"se dobro o Špeli. ali. ko mi ie '^a pred par minutami povedala, da bi ona svojega moža. če bi »i kai ueovarial kar "premencala." to, to mi ie rojilo po elavi. ali nai kar takole zapravim svoio draeoceno osebno svobodo. Ali nai rečem sedai tu le "ia." to bo ravno tako. kakor bi se že z njo poročil. Zbiral sem vse svoie misli, da bi i i odeo-voril. Vendar! Dobil sem pravo ^'sel in sicer prav prijazno sem odeovoril:
CDalie sledi. V^
Toliko vode.
Krispin ie peljal svojo draeo ženo v Trst in ii pokazal morie s takim ponosom, kot ea ea ie on sam ustvaril.
"Tai. iej." ie vzklikala žena. "koliko vode. koliko vode!"
"In pomisli." ie pripomnil mož. .'ti vidiš samo vodo. ki ie na vrhu !"
rf? rf? f^? rf*	^t;* rf* ^C
K***** 4.4,4.44 44444444 * * 4 * **
* + + 4 + + + + + 4 4 + + 4 + + + * + * + + +
C* *
+ * *
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih prax ice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
NAŠA TISKARNA
^e sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno! Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas.za cene. predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas!
TISKOVNA DR. 'EDINOST
Chicaero. 111.
1849 W. 22nd Street
Phone: Canal 0098.
V +
*
4-
4-
+
+
b +
+
4-+