Razsodba. V imenti Njegovega Veličanstva eesarja je c. k. okrožna sodiiija Celjska ko sodni dvor v kazeuskih zadevah 28. sušca 1868 pod pred8edoni dež. sodnije svetovalca Stiger-ja v nazočnosti gg. svetovalcev Martinak-a in Scbmied-a ko sodnikov in pismovodja avskultanta Ulepič a na podlagi zatožnega pisma c. k. dižavnega urada Oeljskega 11. februarja 1868 st. 1256, s kterini je bil dr. Matija Prelog kot odgovorni vreiinik v Mariboru izhajočega čaaupiaa ,,Slovenski Gospodar" in Slavotuil Janžič kot ti>>kar lstega lista zavolj pregreška postave za tisk v z&tožljivot postavljen, 28. dan sušca t. 1. začeti in tisti dan dognani ustmeni končni obravnavi in po predlogib državnega pravdnika gosp. dr. Mulej-a in zagovornika dr. Srnec-a za prav spoznala: I. Sostavek, ki se pod naslovom nSlovenci" nahaja v II. listu v Marihoru izhajočega časopisa nSlovenski Gospodar" od 9. prosiuca 1. I86rf ustanovi pregrešek bunjenja in pregrešek k sovražljivosti soper narodnosti po §§. 300 in 302 kaz. postave. II. Prepove se po §. 36 postave za tisk, da bi se ovi sostavek dalje razglasil. III. Zatoženca gospoda dr. Matija Prelog, praktičen zdravnik v Mariboru in vrednik _Slovenski Gospodarja", in Slavoljub Jaužič, ki ga tiska, nista kriva prej omenjenih pregreškov. IV. Ali gospod dr. Matija Prelog, kakor odgovorni vrednik ,,Slovenskega Gospodarja", je kriv prestopka zanemarjenja dolžne pazljivosti in skerbi, kaznjivega po §i 32, zakona o tisku, in se obsodi po §§. 33 in 35 post. za tisk, da plača za kazen 30 goldinarjev zagotovščine, da mu zapade 60 goldinarjev zagotovščine in da poverne stroške za kazensko pravdo in zveršbo po besedah §. 341 reda kazenske pravde in cesarkega ukaza od 2. junija ]. 1859 — v deržavnem zakoniku — list 105. V. Ta obsodba se mora natisniti v osmih dnevih potera da zatirajo slovenske priruorce, o Neincib se pravi, da so predrzno ošabni iu da -požirajo Slovence'", o Vogrib se govori, kakor o nnepravičnib" ter požirajočih Sluvence. Ker se po takih besedah izcimijo sovražne razmere in misli nied uarodi, zato ustanovijo djanski pregrešek draženja k sovražljivosti proti narodnostim pn §. 302 kaz. postave. Subjektivno sta zavolj teh pregreškov pod zatožbo djana dr. Matia Prelog, kot odgovorni vrednik ^slovens. Gospodarja" in Slavomil Janžie, kteri ta časopis tiska, ali sodnija nju je morala teh pregreškov uedolžna spoznati, ker sta obadva tajila, da bi bila članek, prej ko se je nati.snil, prebrala, in ker se potern takeni ne da dognati, da bi ga bila vedoma razglasila: Znabiti, da je gospod dr. Prelog v začetku leta z oskerbovanjem svojega časopisa kot vrednik in zdravnik polne roke dela irnel, in da je omenjeni članek, ki mu ga je poslal njemu znani dopisoik, natisniti dal, ne prebravši njega. Verjetno je pa tudi, da ga tudi gospod Janžič, kot gospodar tiskarnice ni bral, ampak da je prepustil  ~ ,Slov. Go- nesresnič- nost vsega tega dokazatl ne da, se ni mogla sodnija prepričati, ata li zatoženca kriva, ter ju je v tem obziru nedolžna spoznala, posebno ker je Slavoljub Janžič tiskarjeve dolžnosti, zapovedane v §§. 9 in 17 tisk. postave, dopolnil, ter na tiskopisu zaznamoval tverdko in kraj, kjer je bil list natisnjen, ia ravno tako tudi izročil zapovedan primerek var- ne um6 sloveuski, tiskovanje II. lista časopisa spodai" popolnoma svojerau zlagarju. Ker se pa stveni oblastniji. Ker je pa dr. Matija Prelog članka, in kcr ni hotel imenovati ko postane pravoveljavna — §. 39 podt. za tisk. V Mariboru izhajoči na prvi strani nSlov. Gospodarja" yzroki. časopis ^Slov. Gospodar", ki ga vrednje gosp. dr. Matia Prelog je prinesel v svojera drugem Ii8tu tega tečeja od 9. prosenca članek, kteremii jebilnapis: _SloTenciu. Ta elanek terdi o vladi in nje organih očitne neistinosti, namreč vlada pripušča da se primorski Slovenci po laških življih zatirajo — uradništvo je krivo, da se zaničuje slovenski jezik in narodnost in scer po privoljeni vlade, ktera Sloveuce iz števila živočih narodov zbrisati, ter v Nemce spremenite hoče (^in na primorju koder strašno pritiska laški živelj našo narodnosti po dopuščenju bečke vlada  Naj veei vzrok ponemčevanju in zaničevanju uašega jezika in narodnisti je bil in še je nemško in nemškutarsko uradništvo na Slovenskem nevedoče slovenski, ktero že za Slovence že od davne dobe pisari po nemškeiu, kar je tudi nemška bečka vlada vdobrila, hoteča nas zbrisati iz števila živočib iiarodov, hote nas spremeniti v Nemce). Vidi se, da je tako brezteraeljno obdolževanje pripravno, spodbujati saj v malo vedenem delu ljudstva merzost in zaničvanje vlade in njenih organov ; objektivno zapopadajo torej ove besede v sebi pregrešek podšuntovanje po §. 300 kaz. postave. Dalje se lahko spoznava, da kaže ves članek nekako strast proti Nemcem, Lahom in Vogrom, in da izrekuje znamenito sovražnost. Kakor je že rečeno, obdolžujejo seLabi, sam obstal, da ni prebiral pisatelja, je dokazno, da je kot odgovorni vrednik nSlov. Gospodarja" zanemaril dolžno pazljivost in skerb, zapovedano po §. 32 post. za tisk. Če se poniisli, da ni nobene obtežnje, da je bilo dosihdobno življenje dobroglasito, in da se je časopis le redkoma nabajal med Ijudstvora, tako je izmera kazni opravičena. Razsodba zavolj stroškov za kazensko pravdo in zveršbo je vpoterjena v postavi. V Celji dne 28. sušča 1868. Stiger 1. r. Visoka c. k. predsodnija v Gradcu je malega travna 186« št. 4885 presojno pritožbo zavergla, to obsodbo zavolj pervosodnjih vzrokov popolnoma terdila. Ullepitsch 1. r. z ukazom od 21. ter po- C. k. okrožna sodnija Celjska dne 1. vel. travna 1868, Vest 1. r.