Dopisi. Iz Ptuja. II. (Skupščina okrajncga zastopa.) Ce si sedaj poglednemo niožc, ktcii so se proti okrajnej hranilnici oglasili, in ouc, ki so za njo govorili, kaj vidimo? Odgovor. Vidimo, ka so proti govorili sledeči stirje in sicer najprej Dr. Bresnig ptujski župan, ki je kakor župan ob cdnem ravnatelj in advokat mestne hranilnice. Kot taki imade pravico tožiti vsakega, komur je uemogoče ob pravem času obresti plačati. Vjavrjib listib se že večkrat čitalo in nikoli ni preklicalo, ka mu te tožbe prinašajo na leto 6000 fl.; v Ptuji samem pa se pogostem euje, ka okoli 8000 fl. in da mu pre čisto ne prav, če kdor ob pravera času obresti prinesc, ker mu pri takem odpadne dober zaslužek. Za Breziiikom oglasil se je po ueslanem čeiičanji dovoljno znani Pisk, predstojnik posojilničin, ki z Ecklom iz posojilaice vleče na leto 1000 fi. Tretji protigovornik bil je Ebensfeldski grajščak Dr. Strafela. Hudi jeziki pravijo, ka pre za to, ker se nada za dve leti zopet ptujski župan in s tcm ravnatelj in advokat mestne branilnice postati. Iz njegovega govorjenja se nam zdelo, ka jc ta mož nekdaj moral biti stralioviten samodržec, ter da so se njegovi podložniki kar pod mizo, pod klopi, v zapečnjak in po vseb koteb poskrili, kedargod se je njim, njih sivo stranjski pogleduovši, zapvetil: „Jaz bom Vas . . ." Ali časi se nekako čudno menjajo. nTempora mntantur" pravili so stari Rimljani. ,,Kolo od sreče in okoli vrteti se ne prestane, — Kdo bil gori, ta je doli, a kdo doli, gori vstaje" peval je pred 250 leti naš slavni Gundulič; in v Ptaji se vsak dan čuje: „0 mein lieber Augustin! ..." Saj veste, kako to fletno dalje gre. — Razve Bresniga, Piska, in Strafelle govorili so tudi stari gospod Eckl. Novega sicer niso nič povedali, ali ker so si bili po nepotrebnem vendar že v strabu za onih 500 fl. kteie na leto od posojilnics vlečeio, so se tako drli, kregali in pretili, ka smo se komaj smeba zdržali in so se nam takrat gosp. Eckl vsem dopali samo okrajnemu načelniku ne, zato je gospoda Eckla ostro opomenil na pristojno obnasenje: ,,Herr Eckl, massigen Sie sich!" To pa ni imelo drugega nasledka, ko da so gospod Eckl še enkrat malo bolj po tihem zadrli, potem pa čemerno si sedli. Mimo Ecklovega kreganja dopal se nam je najbolj Bresuigov slorenski govor. Piecej gladko je šlo po onem načiim, ki ga g. Pomladinovič nazivlje slovenskega jezika nTipus Nr. 2" ali ,,der stadtische Jargon, d. i. jeues flexionslnse Geniiscb von sloveniscben und deutscben "VVortern, das sicb ein Jeder auf eigene Faust fiir den jeweiligen Gebraucb zusammennjengt." Kakor z nemškim, tako tudi s slovenskim golčom uikogar ni preveril, ne zmotil, pa splašil tudi ne. (Dalje prihodnjič.) Od Kapele pri Brežicah. (Žalostno veliko noč) smo tukaj obhajali. Od gibe potresove hudo zadeta naša farna cerkva nas ni niogla oveseliti tako, kakor druga leta. Radovedni smo čakali odloka, kaj bo ž njo. Sredpostnega tedna dojde nam novica: cerkev mora biti od velikih vrat naprej do polovice podrena, zvonik razdjan in iz nova pozidan. Kaj pa je z zvonovi in uro? Dolgo se nihče ni upal na zvonik. Naposlcd je za 15 fl. to nevarno delo prevzel domač tesar, g. Andrcj Požar, kmet v Podviujab. Pomagala sta mu brat in sin. Zvoaove so srečno z zvonika spustili ia jih obesili zraven cerkve na tisto lesovje in bruna, ki so prej v zvoniku bila. Cerkev je razpokana, zvonik prazen, zvonovi pa visijo v leseni rbaraki'1 kakorsne so vojaki potrebovali, ko so zavoljo goveje kuge na meji stražili. Marsikateri faran je solz v oči dobil, ko je velikonočni praznik k službi božji prišel. Zatoraj vzdibujemo: šibe potresa, reši nas, o Gospod! Iz Šmarijskega okraja. Velikokrat se je že povdarjalo, da bi naši srenjski predstojniki poslužeyali se pri svojem uradovanji dom ačega jezika. Žali Bog, nekteri župani tcga nočejo umeti, ter le vse v tujščini tako slabo, uerazumljivo in napačno pišejo, da bi se jira vsak sederaletni neniški šolareek debelo sniejal, če bi njibove spise v roke dobil. Pri letošnjein ljudskem številjenji prišla mi je taka zraes v roko, ktero hočem tu nastaviti. Leind: Steiramark. Pol. Bic.: Celli. Haimadšain. Vomit Von dcr Gemeindeamt st. P. .. . in . . . .tal bestaittiget vird das: Name: Fiantc S tschar Kaartar oder bešeftigug: knebtAlter: 1856 geborn — Štant: letik in diesen Gemeinde dass Haimats- rebt besitct. G. St. P in tal 20. jener 881 II. G. V. Pomot je gotovo veliko, a kako slabo je še le. Videti je, kakor bi mesto peresa s rresko bilo pisano. Še več takih spisov imam, a vsi bi nemsko uradovanje pri nas na Slovenskem sramotili. Toraj pro5 s takimi pisači, 5e boljsc neznajo. Piiite slovenski, kakor vsakega lahko družbe sv. Mohorja 1879 ,,Spisovnik" str. 49, 79, 304 natančno poduči. Sploh bi priporočal obilno k družbi sv. Moborja pristopati. Iz Kočanske županije na Notranjskem. (Glad.) Od Ilirske Bistrice v kotu se nabaja županija Jablanca zdaj v Dolenjem Zemnu obsegajoča 8 vasi. V tej županiji prebiva ljudstvo do zdaj nepokvarjeno, skrbno, delavno, niirno, tibo i pošteno. Te vasi zavoljo zaporedno slabib let tarejo silne nadloge. L. 1879 je bila buda suša;, ki je pridelke požgala tako, da je slavna vlada morala potrebno seme darovati. A preteklo leto 1880 dne 31. julija in 1. augusta je pa bistriškega okraja nad 20 vcsi strašna toča potokla in vničila vse pridelke. Najbolj je pa gori imenovana županija bila pokončana tako, da revni ljudje še za en tnesec živeža piidelali niso. Hud gladje začel pritiskati na tukajšnje Ijudstvo, ktero nima več prav nič živeža za se i za živino. Nekteri zdaj po goiah ,,viš" žanjejo, da jim živina od gladu konec ne vzame. Naš neutrudljivo skrbni c. kr. okrajni glavar g. vitez Anton Globočnik v Postojni nam je nekaj turšice od slavne vlade izprosil. Nekteri rodoljubi so počeli pošiljati za tukajšnje stradajoče niilodarov, n. pr. preč. g. dr. Jurij Strbenec, drž. poslanci po g. A. Obrezu, gosp. A. Kočevar, dr. Jan. Bleiweiss i. dr. več. Ker nimamo kaj jcsti in sejati, zato podpisani uljudno prosi čestite rodoIjube, posebno visokočestite gosp. duhovnike, naj podpore po mogočnosti blagovolijo pošiljati. Ker je porsod silna stiska za denar, bilo bi nam dosta Ijubše, da se blagovoli v živežu ali pa v semenu doposlati. Ako nam ne bodo dobri ljudje pomagali do scmena, ostanejo naša polja neobsejana. ObČina Jablanca v Dolenjem Zemnu. Josip Potipan Škrljov, obč. predstoJHik. Iz Koroškega (Razne novosti.) Na gimnaziji v Beljaku ste slovenščini odločeni samo 2 uri na teden. Uči se v dveh oddelkib, v 1. je 9 ueencev, v 2. pa 8, skupaj tedaj 17. Med temi je lOSIovencev, Nerncev pa 7. V vsakera oddelku so poučuje na teden 1 urico. — V Borovlje je nedavno hitelo mnogo posestnikov, da bi čuli razlaganje, kako bi naj reklamacije zaradi gruntnega davka narejali; zlasti Bistričanje bili so radovedni. Toda kako so bili iznenadeni! Deda, ki je prišel razlagat, vezal je same nemške otrobe, da slovcnski posestniki niso ničesar razumeli. Vrnoli so se nevoljni domov. Nekdaj smo imeli pri davkariji slovenščine veščih uiadoikov, sedaj eo 8ami trdi Nemci. — Kakor drugod tudi pri nas tatov ue zmaujka, nedavno so cclo tatiusko gnezdo blizu Sobote na Štajerskem zasledili. Tudi na Koroško v št. Paul 80 izletavali ovi ptiči zobat. — Sejem na den bv. Roprta v Bleibergu bil je prav dobro obiskovan. Veliko in lepe živine bilo je videti pa tudi kupcev dorolj. Zelo drugačišen bil pa je sejeru v HtUtenbergu; tukaj so od daleč prišedši trgovci svoje blago po krčmah ponujali, da bi toliko spečali, kolikor jim je za živež trebalo. — Nesrečna Vrba zgubila je vsled srrašnega požara 32 poslopij; škoda je vcenjeua na 110,000 gold. Sedaj pobirajo za pogorelce po celej deželi. — Društvo koroškib veteranov šteje 674 udov. — Za velike zasluge pri sadjerejstvu dobili so trije učitelji tako imeuovane nadvojvoda — Jovaaove premije namreč^gg. Fr. Tručnik, J. Sepper in Lovro Kazda. — C. g. Janez Wieser, popuslil je župnijo v Pontabli ter se preselil v Celovec za 8povednika pri čč. ss. Elizabetinancab ob enem je dobil ekspozituro sv. Lovrenca. Č. g. L. Vršek, provizor v Kapli, šel ,je za oskrbnika v Medgorje. Od Pesnice. (Marsikaj). Veeina posestnikov v Slov. goricab je nezadovoljna s previsoko vcenitvijo posestev. Le nekateri nemetirji pravijo, da 80 zadovoljui, kar je pomenljivo. Narodnjak pa tega ne ruore reči. Posebao zanimajo so za reklamacije neraški tujci, ki so v slcdnjib letih poseslva kupili od Sloveucev, ki pa so vcčinoma očetje liberalizma. Nič niso veseli jube, katero 80 jim liberalni blagi bratje in nam Slovencem s potom v obrazu v budi polctni vroeini skubali, ker so po cestah bodili in od daleč cenili posestva. Sliši se od mnogib krajev, kako so delali. V slov. bistriškem okraji pridejo do nekega vinograda, ki nikoli ne donaša čistega dobodka za I., II. in III. razred. Ko pa zvedo, da je last nekemu g. župniku, sklenejo velikodušno: ,,slišivpivi red". Ko nekdo ugovarja, ,,to pa ni mogoče", 8e odrežejo, duboven lehko plača. Na drugem kraji so neko trato prcd farovžeru, ker je bila k sreči zelena in se nje ni huda vročina požgala, kder se svinje le časib nasitijo, v I. red postavili, pašnik pa, v kojem pri vsakem deževanji voda stoji, v II. red. Pri sv. Lenartu v SIov. gor. je pri nekej vcenitvi blagi gospod U. rekel: ,,gospodje, to je vse pvevisoko cenjeno", so mu odgovorili: ,,kaj bosto ugovarjali, to mi bolje razu_emo", in g. U. odgovori: ,,ako sami bolje veste, kakor jaz, ki tukaj stanujem, pa delajte, kakor znate in se poslovi: ,,babe die Ebre meine Herren micb zu empfehlen". Ce se jiin je pripovedovalo pri vcenitvi travnikov, da posestniki ob Pesuici malokatero leto kaj dobička imajo, niso hoteli poslušati. Iste travnike, od katerih se polovica ali tudi vga lctna dača zarad neprestanib povodenj odpise, so postavili v I., II., redko v III. red. Neki travnik, ki se navadno pravi ,,muža" in iz kojega gospodar že več let ni krpelj kime dobil in se mu je vsa letna dača odpisala, je dobil za 100 gld. vec čistega izneska, kakor prej. Na ugovor je dobil odgovor: nmi to že razumerao". (Dalje prib.)