noviCE LETO VI, ŠT. 3, NOVEMBER 1989 LENART IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SZDL LENART Tiskano 4400 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje št. 421 — 1/7 oproščeno plačevanja temeljnega prometnega davka od proizvodov. Ureja uredniški odbor: Edvard Pukšič, Janez Kur bus, Jože Dreu, Leopold Hameršak, Marija Jančič Bojan Tomažič in Marjan Hanl Glavni in odgovorni urednik: Marjan Toš Lektorici: Cveta Jurišič in Dragica Lovše »Za« našo prihodnost Že pred nekaj leti smo občani lenarške občine spoznali, da si svoj svet moramo graditi sami. V majhni in najmanj razviti slovenski občini so se kazale potrebe na najrazličnejših področjih, naj si bo to šolski prostor, cesta, vodovod ali prostori za varstvo najmlajših in še in še . . . Prišli smo do prepričanja, da ne bo nikogar, ki bi nam zgradil boljši jutri in da se moramo in moremo opreti le na lastne moči. Prispevali in združevali smo sredstva v različnih oblikah, kot ena temeljnih oblik pa se je izoblikovalo združevanje v obliki samoprispevka. S sredstvi samoprispevka, oplemenitenimi z dodatnimi sredstvi občanov, delovnih organizacij in sredstvi solidarnosti širše družbene skupnosti smo zgradili, dogradili ali adaptirali osnovnošolske prostore v vseh krajevnih skupnostih ter si na ta način zagotovili boljše življenjske in delovne pogoje. Asfaltirali in modernizirali smo več km cest v vseh krajevnih skupnostih, dogradili smo otroške vrtce, vlagali smo v kulturni prostor, zgradili smo veterinarsko postajo, mrliške veže, vodovodno omrežje in še bi lahko naštevala. Toda potrebe so še velike in vprašanja se vedno znova odpirajo. Odprta so še vprašanja glede realizacije programa osnovnošolskega prostora, ki smo ga sprejeli pred leti, to je izgradnja telovadnic. Potreba po teh objektih je najbolj v ospredju v Lenartu in Gradišču. Na vseh sestankih v KS je prisotna problematika slabih cest. Prisotno je vprašanje, kako ohraniti tisto, kar smo že zgradili. V mi- slih imam asfaltirane ceste, ki terjajo preplastitev. Marsikje je potrebno urediti makadamsko cesto, da omogočimo dostop do posamezne kmetije ali zaselka. Ob vseh navedenih in še drugih problemih smo si zastavili vprašanje: »Kako naprej?« V decembru letošnjega leta se izteka tretji občinski samoprispevek. Zavedamo se, da čas, v katerem živimo, ni naklonjen raznim oblikam poseganju v posameznikov žep. Toda kljub vsemu smo se vprašali, ali bomo tudi četrto petletno obdobje združevali sredstva za izboljšanje pogojev življenja in dela — za izboljšanje našega standarda. Razprave, ki so potekale v različnih oblikah od decembra prejšnjega leta in smo jih strnili te dni, so pokazale, da smo se načelno opredelili ZA uvedbo četrtega samoprispevka. Čutimo dolg do naših otrok, da jim zgradimo sodobnejše telovadnice in na tak način vzgajamo zdrave občane, saj je le zdrav človek lahko dober delavec in ustvarjalec. V vsaki KS so potrebe po izgradnji infrastrukturnih in drugih objektov velike. Vsega pa tudi s četrtim samoprispevkom ne bo mogoče postoriti, čeprav bo tudi v prihodnje morala biti prisotna solidarnost znotraj občine in tudi solidarnost širše družbene skupnosti. Končna odločitev, ali smo ZA četrti samoprispevek, je že pred nami. O tem se bomo odločali na referendumu 10. decembra tega leta. Ob premisleku, ali glasovati ZA ali PROTI, se moramo zavedati, da če glasujemo PROTI, načrtovanega ne bomo uresničili. Izgubili smo sj-edstva solidarnosti, nekateri objekti (ceste) pa bodo še naprej propadali. Resno bodo ogrožena tudi druga področja infrastrukture in družbenih dejavnosti. Ko o vsem tem razmišljamo, je edini mogoči zaključek: potrebno je nadaljevati s takšnim združevanjem sredstev, za kakršnega smo se odločili že pred 15 leti. Doseženi rezultati so najboljši dokaz, kaj zmoremo, kadar se skupno odločimo, kako bomo gradili našo prihodnost. Ob takšnem vodilu se bomo odločili »ZA« nadaljnji samoprispevek. E. KRAJNC LEPŠE ŽIVLJENJE V NAŠIH Z A SLOVENSKIH GORICAH SLOVENSKE GORICE - MOJ DOM! URESNIČEVANJE PROGRAMA OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBDOBJE 1985-1989 Sprejeti program samoprispevka za obdobje 1985—1989 v občini Lenart, je v letu 1989 v zaključni fazi. Program je zajemal: 1. sofinanciranje izgradnje osnovne šole v Cerkvenjaku, 2. asfaltno urejanje najpomembnejših odsekov lokalnih in nekategoriziranih cest, 3. vzdrževanje doslej asfaltiranih cest, 4. makadamsko urejanje nekategoriziranih (krajevnih) cest, 5. sofinanciranje izgradnje ali obnove objektov v posameznih območjih in naseljih, za katere so delavci in občani dodatno združili sredstva za: — obnovo in ureditev gasilskih domov Lenart, Gradišče, Cerkvenjak, Osek, in Gočova; — gradnjo zdravstvene postaje v Cerkvenjaku; — gradnjo mrliških vež in urejanja pokopališč v Benediktu, Cerkvenjaku, Gradišču, Jurov-skem dolu, Voličini in Lenartu — dozidavo otroškega vrtca v Lenartu; — ureditev kulturnega doma v Gradišču in opreme v Kulturnem domu Lenart; — ureditev fasade na zaščiteni zgradbi stare osnovne šole v Lenartu ter ureditev ostrešja telovadnice v Voličini; — ureditev igrišča v parku v Lenartu; — ureditev komunalnih objektov v Gradišču, Benediktu, Cerkvenjaku in Jurovskom dolu; — urejanje telefonskega in kanalizacijskega omrežja v Cerkvenjaku in Gradišču: — gradnjo mostu čez Giobov- nico na Poti na Kamenšak pri Lenartu ter za pripravljalna dela za izgradnjo vodovodov v naseljih Sp. Ročica, Drvanja in Sp. Bačkova. Po posameznih področjih izvajanja programa samoprispevka je bilo izvedeno: 1. Sofinanciranje gradnje osno-vne šole v Cerkvenjaku: Investicija seje izvajala v letih 1985 in 1986 ter bila v letu 1987 zaključena. Prejšnja šola v Cerkvenjaku je bila v dveh ločenih objektih, od katerih je bil eden dotrajan. Nova šola seje gradila v sklopu novejše stavbe. S tem je ta do nedavna izrazito manj razviti predel občine Lenart pridobil celovite pogoje za delo osnovne šole, še zlasti za to, ker je bil zgrajen tudi objekt za telovadnico. Dograditev šole je odraz visoke stopnje solidarnosti v občini, pri čemer so se solidarnosti v občini pridružile tudi vse občine v Sloveniji s sredstvi vzajemnosti preko republiške izobraževalne skupnosti Slovenije. Osnovna šola Cerkvenjak sedaj razpolaga s 1964 m! bruto površin, od tega 400 m' v telovadnici. Šola ima 289 učencev. 2. Sofinanciranje asfaltiranja lokalnih in nekategoriziranih cest: S sprejetim odlokom o uvedbi občinskega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za obdobje 1985—1989 v občini Lenart je bilo predvideno asfaltiranje okoli 1 km lokalne ceste v vsaki krajevni skupnosti oziroma v KS Lokavec okoli 0,5 km ceste. Krajevna skupnost Gradišče je ta sredstva namenila v celoti za makadamsko ureditev nekategoriziranih cest. Poleg tega je bilo programirano asfaltiranje okoli 5 km nekategoriziranih cest. Program asfaltiranja cest je bil izvršen v večjem obsegu od planiranega, saj je bilo asfaltno urejenih cca 21,5 km cest, od tega okrog 13 km lokalnih cest, ostalo pa pomembnejše krajevne ceste. Pri asfaltiranju so se v znatni meri angažirali krajani sami, angažirana so bila tudi sredstva občinske interesne skupnosti za ceste ter sredstva za pospeševanje razvoja cest na manj razvitih območjih. S pravočasno pripravo tehnične dokumentacije in pridobivanjem ponudb najugodnejših izvajalcev smo zlasti zadnji dve leti uspešno prehitevali inflacijo in uspeli asfaltirati tudi nekatere pomembnejše nekategorizirane ceste. Iz programa samoprispevka so bile asfaltirane naslednje ceste: — cesta Zg. Ščavnica—Ro-žengrunt—Lokavec — do občinske meje v dolžini 700 m, — cesta Zg. Ščavnica—Črnci — do občinske meje v dolžini 1480 m, — cesta Zamarkova—Hrasto-vec —Voličina v dolžini 2417 m, — cesta Benedikt—Drvanja—Bačkova—Ana v dolžini 6000 m (neasfaltirano je ostalo še cca 2000 m), — cesta Malna —Ploderšnica je asfaltirana v dolžini 900 m (neasfaltirane še 1200 m), — cesta Zamarkova —Partinje je asfaltirana v dolžini 400 m (neasfaltirane še ostalo cca 1200 m), — cesta Zamarkova —Sp. Partinje— Varda—Jorovski dol asfaltirana v dolžini 680 m (neasfaltirane cca 1200 m), — cesta Sp. Porčič—Gradišče asfaltirana v dolžini 300 m, — cesta Grušova—Vinička vas asfaltirana v dolžini 400 m (neasfaltiranih je še preostalo cca 4300 m), poleg tega je bila cesta v dolžini 750 m makadamsko razširjena in urejena, — cesta Ana—Ledinek asfaltirana v dolžini 500 m, — cesta Malna—Gasteraj — Žitence — asfaltbeton v dolžini 2000 m. Asfaltirane so bile še naslednje nekategorizirane ceste: cesta Obrat—Trotkova—Ločki vrh v dolžini 550 m, — cesta Ženjak—Benedikt (vrh) v dolžini 450 m, — cesta Trstenik —Ihova v dolžini 800 m, — cesta Andrenci —Stanetinci v dolžini 1100 m, — cesta Čagona v dolžini 1100 m, — cesta Peščeni vrh v dolžini 1300 m, — cesti v Sp. Žerjavcih in Zg. Žerjavcih v dolžini 730 m, — cesta v Močni v dolžini 600 m, — cesta Dražen vrh v dolžini 951 m, — cesta Babšekov klanec — preplastitev 150 m. Poleg tega so bili asfaltirani še krajši odseki nekategoriziranih cest, ki so ga izvedli občani in OZD v celoti sami (v Voličini, Selcih, Gočovi....). 3. Makadamsko urejanje nekategoriziranih cest: V občini smo se že leta 1984 dogovorili in to utrdili v družbenem planu občine in planih SIS, da bomo vse makadamske ceste v občini enotno urejali in v ta namen uporabljali sredstva občinskega — enotno uvedenega samoprispevka in seveda sredstva SIS za ceste. Znano je, da je v občini Lenart okrog 450 km nekategoriziranih (krajevnih) cest. Večina teh cest se je s sredstvi samoprispevka usposobila, tako, da so vozne v vseh letnih obdobjih, čeprav so cestišča različne kvalitete. Po letih so bila angažirana za makadamsko urejanje cest (po Prodajno-skladiščni prostori Mercator-Potrošnika iz Lenarta v Sp. Porčiču. Več kot nujno potrebni! tekočih cenah) naslednja sredstva samoprispevka: 1985 13.928.000 din 1986 30.479.463 din 1987 66.272.007 din 1988 175.893.000 din 1989 2.761.566.000 din Čeprav je bil na posameznih območjih dan večji poudarek asfaltiranju, drugod pa makadamskemu urejanju cest, pa vendarle dobivajo te ceste z ustreznim makadamskim urejanjem ustrezno osnovo, da se lahko v naslednjem obdobju zagotovi postopno tudi asfaltna ureditev. 4. Preplastitve asfaltnih cest: S samoprispevkom za obdobje 1985—1989 smo zagotovili ustrezna sredstva tudi za preplastitve asfaltnih cest v občini. Sredstva so bila planirana za leto 1989, ko so postali posamezni odseki potrebni temeljite obnove. S pomočjo sredstev SIS za ceste pa je bila izvršena sprotna sanacija vseh ostalih asfaltnih cest, kar pa mora biti permamentna skrb SIS za ceste tudi v prihodnjem obdobju. Z razvojem gospodarstva v občini Lenart kot tudi z ustrezno politiko vzajemnosti v republiki, so dane garancije, da se bodo v prihodnjem obdobju zagotavljala taka sredstva, da bomo lahko cestno omrežje ohranjali v ustreznem stanju. 5. Sofinanciranje izgradnje oziroma obnove objektov družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture v posameznih območjih in naseljih: V letu 1986 je bil dograjen otroški vrtec v Lenartu. S to dograditvijo je bilo zagotovljenih 40 novih mest za varstvo in vzgojo otrok in s tem zagotovljeno najnujnejše pokritje potreb na tem območju v mestnem naselju Lenart. S samoprispevkom smo tako pospešili urejanje prepo-trebnih prostorov za otroško varstvo, ki so se pozneje urejali (Gradišče, Zg. Ščavnica) s sredstvi SIS za otroško varstvo Lenart, prispevki OZD in republiškimi sredstvi za pospeševanje otroškega varstva na manj razvitih območjih. Danes lahko ugotovimo, da smo v občini uspeli z dograditvijo vrtcev zagotoviti pogoje za uspešno vzgojo in varstvo predšolskih otrok in za delo male šole. Z zgraditvijo zdravstvene ambulante v Cerkvenjaku s pomočjo sredstev samoprispevka in sredstev OZD, smo pridobili pomemben objekt v Cerkvenjaku, ki skupaj s teritorialnimi enotami v Gradišču in Zg. Ščav-nici predstavlja pomemben element čimboljše dostopnosti, zlasti starejših občanov do zdravstvenih ustanov. Zdravstvena postaja v Cerkvenjaku je sodobno urejena in ima cca 160 m! površine. S sredstvi samoprispevka je dokončno urejen gasilski dom v Cerkvenjaku, ki je postal važen družbeni objekt, kjer so dobili svoj prostor tudi krajevna skupnost ter matični urad. Urejena je tudi večnamenska dvorana, v kateri bodo našle svoj prostor družabne prireditve. Prav tako so s pomočjo sredstev samoprispevka urejeni gasilski domovi v Gradišču, Gočovi in Oseku in zagotovljena začetna sredstva za gradnjo gasilskega doma v Lenartu, za katerega je že nabavljenega precej gradbenega materiala in se bo začel graditi še v letošnjem letu. S sredstvi samoprispevka se je omogočila graditev oziroma dokončanje mrliških vež v Voli-čini, Gradišču, Cerkvenjaku in Benediktu, ter ureditev zelenic in asfaltne prevleke na pokopališču v Lenartu. Prav tako so bila zagotovljena v letu 1988 začetna sredstva za gradnjo novega pokopališča in mrliške veže v Ju-rovskem dolu. S sofinanciranjem iz samoprispevka so se reševali osnovni komunalni problemi v Gradišču, Benediktu, Cerkvenjaku in Jurovskem dolu. Za izgradnjo telefonskega omrežja niso bila v samoprispevku zagotovljena sredstva v večjem obsegu, vendar so kljub temu vzpodbudno omogočila uspešno izvajanje plana v Cerkvenjaku in Gradišču. Sredstva samoprispevka so nadalje omogočila temeljne pogoje za celovito izgradnjo vodovodnega sistema v KS Benedikt in Zg. Ščavnici, za kar so zagotovili sredstva Območna vodna skupnost, Občinski SIS za komunalo in občani. Nadalje s pomočjo samoprispevka je bil v Gradišču obnovljen kulturni dom ter nabavljen del opreme v obnovljenem kulturnem domu v Lenartu. Omeniti je potrebno še ureditev fasade na zgradbi stare osnovne šole v Lenartu ter ureditev ostrešja telovadnice v Voličini. Gradnja prepotrebnega mostu čez Globovnico na poti na Ka-menšak pri Lenartu je v zaključni fazi, medtem ko se bo ureditev igrišč v parku pri Lenartu reševala vzporedno z gradnjo gasilskega doma, iz sredstev samoprispevka zadnjega trimesečja letošnjega leta. V programu samoprispevka je tudi sofinanciranje adaptacije zgradbe Lokavec 7. Sredstva bo prejela krajevna skupnost v decembru, da jih uporabi v skladu s aktualnimi potrebami. Program referenduma za obdobje 1985-1989 je praktično realiziran. Ugotovimo lahko, da so bili vsi objekti in naprave, ki so bili planirani v programu samoprispevka, uspešno uresničeni. Sredstva samoprispevka so predstavljala materialno osnovo, da so se lahko z njegovo pomočjo pridobila druga sredstva — od samoupravnih interesnih skupnosti, OZD do občanov in na ta način izvedle izredno pomembne naloge. E. ZORKO Nov objekt zavoda Hrastovec — Trate bo kmalu nared. 10. decembra glasujemo in odločamo sami OBRAZLOŽITEV PROGRAMA NOVEGA SAMOPRISPEVKA Minilo je natanko leto dni, ko smo pričeli prve javne razprave o morebitnem novem občinskem samoprispevku. Oblikovanje sedanjega programa je zahtevalo veliko strpnih in prepričljivih razprav, saj so od vsega začetka bile potrebe posameznih krajevnih skupnosti večje od možnosti. Razprave so potekale na raznih nivojih, in sicer: — na posvetih, ki jih je skliceval Izvršni svet SO Lenart, z namenom pripraviti delovno gradivo, — na razširjenih aktivih po krajevnih skupnostih, ki so jih sestavljala predsedstva DPO, svet KS ter predstavniki komunalnih odborov pri KS in vaških odborov Socialistične zveze, — na zborih občanov po posameznih krajevnih skupnostih, in sicer je bilo v marcu in oktobru 1989 v občini 65 zborov s 1600 udeleženci, — na predsedstvih in konferencah občinskih družbenopolitičnih organizacij: Socialistične zveze, Zveze komunistov, Zveze sindikatov in Zveze borcev, — na usklajevalnih razgovorih s predstavniki posameznih krajevnih skupnosti, — na skupnem posvetu z vodstvi krajevnih skupnosti in vodstvi DPO, — na predsedstvu in zborih SO Lenart, ki so 30. 10. 1989 sprejeli tudi program predvidenega občinskega samoprispevka. Na vseh teh razpravah je bila sicer »prehojena« težka, vendar uspešna pot do prvega osnutka v lanskem letu do programa, ki je danes pred vami in ki vam ga predstavljamo z željo, da ga pozorno preberete, in v kolikor niste uspeli sodelovati v javni razpravi, da se vsaj po tej poti seznanite s programom vaše krajevne skupnosti in tudi drugih. Občinski samoprispevek bi de- alno varnost delavca, določenega z zakonom. Po prikazanih stopnjah zbiranja samoprispevka (2,3 % in 7,3 %) bi po vrednostih iz julija 1989 zbrali cca 33.743.733 tisoč din, kar bi po cenah, ki so prav tako veljale v juliju 1989, zadostovalo za 80 %-no realizacijo programa samoprispevka, če upoštevamo le predračunsko vrednost telovadnice v Lenartu (14.298.350 tisoč din) in Gradišču (5.866.038 tisoč din), ostale objekte, predvidene v programih krajevnih skupnosti pa le v vrednostih, ki so razpoložljive v okviru sredstev, ki po ključu pripadajo posamezni krajevni skupnosti. Telovadnici bi se sofinancirali v višini 60 % predračunske vrednosti iz samoprispevka, ostala sredstva pa bi prispevala Občinska izobraževalna skupnost občine Lenart skladno z družbenim planom občine Lenart. Predpostavljamo, da bo poleg sredstev samoprispevka, ki so jih posamezne krajevne skupnosti razporedile za svoje programe, možno zagotavljati še druga sredstva, tako da bi se programi v krajevnih skupnostih dopolnjevali s sredstvi drugih samoupravnih interesnih skupnosti oziroma skladov ter sredstvi uporabnikov skladno z usmeritvami družbenega plana občine Lenart za ustrezno obdobje. Ob navedenih prejemkih, od katerih se samoprispevek ne plačuje, so navedene tudi olajšave za posamezne kategorije zavezancev za samoprispevek, ki bi jim lahko obveznosti plačila samoprispevka ogrozila nujno preživljanje zavezanca in članov njegove družine. Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena strogo namensko po programu samoprispevka, za kar bo odgovoren Izvršni svet SO Lenart. lavci, zaposleni v združenem de lu, obrtniki in upokojenci plačevali po stopnji 2,3 % iz neto osebnih dohodkov. Takšno stališče je bilo sprejeto na zborih občanov v krajevnih skupnostih. Po stopnji 2,3 % bi plačevali tudi obrtniki in obrtniki pavšali-sti od ustreznih osnov, katerih višino bi na osnovi dejansko ugotovljenega stanja za vsakega posameznika določila Uprava za družbene prihodke. Zavezanci, ki se jim odmerja Samoprispevek se ne bi plačeval od prejemnikov in dohodkov, ki so navedeni v 12. členu zakona o samoprispevku, ki se glasi: — samoprispevek se ne more uvesti od prejemnikov iz socialno varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemnikov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od delovnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, Nova trafo postaja v Sp. Porčiču. Kmalu bo nadomestila »stari Osek«. davek od kmetijstva, bi plačevali 7,3 % od katasterskega dohodka, katerega višino bi za vsakega posameznika prav tako odmerjala Uprava za družbene prihodke. Samoprispevek po stopnji 2,3 °/c bi plačevali tudi zdomci, za kar bi bila pristojna Uprava za družbene prihodke. Obveznost plačevanj bi se jim odmerjala po enakem sistemu kot do sedaj, se pravi, da bi bila osnova povprečni osebni dohodek delavca, zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto. od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi, — samoprispevek se ne plačuje od osebnega dohodka delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materialno in soci- OCENA ZBRANIH SREDSTEV OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBDOBJE 1990-1994 — v 000 din — 2,3 % iz neto OD delavcev obrtnikov in pokojnin — 7,3 % iz katastrskega dohodka — osnove julij 1989 KS Skupaj (1990-1994) 100% zbranih sredstev Telovadnici 30% zbranih sredstev 1990-1994 Lastni programi KS skupaj 1990— (994 70 % zbranih sredstev Iz lastnih sredstev za telovadnico Ostane za program KS 1. Benedikt 3.350.753 1.005.226 2.345.527 2. Cerkvenjak 3.586.959 1.076.088 2.510.871 3. Gradišče 3.664.569 689.729 2.974.840 725.639 (24,4 %) 2.249.201 4. Jurovski Dol 4.1 16.735 1.235.020 2.881.715 5. Lenari 10.588.783 3.586.276 7.002.507 1.909.827 (27,3 %) 5.092.635 6. Lokavec 691.746 207.524 484.222 7. Voličina 4.339.444 1.301.833 3.037.611 8. Zg. Sčavnica 3.404.744 1.021.423 2.383.321 Skupaj: 33.743.733 10.123.1 19 23.620.614 PROGRAM UPORABE SREDSTEV OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBDOBJE 199o - 1994 v ooo din PROGRAM L E T 0 SKUPAJ 199o 1991 1992 1993 1994 199o - 1994 . SOFINANCIRANJE GRADNJE (lo&o m2) IN GRADIŠČU i TELOVADNICE V LENARTU ( 4oo m2) 2.4o5.774 2.476, ,61o 2.549.547 2.624.454 2.7o2.245 12.758.63o I. PROGRAM CESTNE, KOMUNALNE IN DRUGE INFRASTRUKTURE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ) Na območju KS GRADIŠČE 1 . Asfaltiranje ceste Gradišče- Zg. Porčič- i; i >, i 1o2.476 97.476 72. ,476 272.428 2. Ali! al tiran je cusslu Orudiučo-Up. Verjarie iu2.476 97.476 72, .476 272.428 3. Asfaltiranje ceste Gočova - Vrh 25.ooo 25.ooo 25 . ooo 75.OOO 4. Gramoziranje kraj.cest po seznamu 139.968 cest oziroma asfalt, po programih KO v vaseh 64.968 64.968 84 .969 139.968 494.841 5. Izgradnja javne razsvetljave Gočova, Sp. Senarska, Zg. Porčič 15.345 16.850 18 .265 8.153 58.613 6. izgradnja glavnih linij kanalizacije Gradišče, Zg. Senarska v urbanističnem delu 5o. ooo 5o.ooo 5o . ooo 211.476 184.952 546.428 7. Vodovod 0;i('U - l\H'kVl'llJilk : i. ■.;'(.< i ,lb.7;'u :tli .Muu lol. '/Mu 8. Izgradnja pločnika kmetijska zadruga - kulturni dom 1.41o 15.918 69 . 28o 81.476 128.961 297.o45 9. Mrliška veža in pokopališče - ureditev 3o.ooo 33.ooo 2o.ooo 21,5o2 23.136 127.638 Skupaj na območju KS GRADIŠČE: 423.935 436.4o8 449 .266 462.575 477.ol7 2.249,2ol b) Na območju KS JUROVSKI DOL 1. A-i aJ li/ anje ceste Varila 38o. 366 38o.366 2. Asfaltiranje ceste Novo naselje 279.674 279.674 3. Asfaltiranje ceste do novega pokopališča 111.886 111.886 4. Asfaltiranje ceste Žitence ( klanec) 4o3.o72 4o3.o72 5. Asfaltiranje ceste Holer - Polančič-Partinje 355.692 355.692 6. Asfaltiranje ceste Lešnikov klanec 59.17o 59.17o 7. Asfaltiranje ceste Malna - Sr. Gasteraj 262.053 262.o53 8. Asfaltiranje ceste Sp. Gasteraj ( smer Krivec- liager) 256.599 256.599 U. Grumuziraitje krajevnih cesL 81.bo7 83.Uo7 86.388 88.y78 91.643 432.423 lo. Izgradnja pokopališča - vežica 81.507 83.9o7 86.388 88.978 34o.78o Skupaj na območju KS JUROVSKI DOL : 543.38o 559.374 575.848 592.818 610.295 2.881.715 c) Na območju KS LENART 1. A:; fa l tiran ju ceoto Vinička vuu- Grušuva 3ob.5b8 3oS.5b8 611.116 2. Asfaltiranje ceste Zamarkova- Fartinje 3o5.558 3o5.55B 611.116 3. Asfaltiranje ceste Lorraanje - Lenart 3ob.bb8 3ob.bbu 4. Asfaltiranje ceste Šetarova 5. Asfaltiranje ceste Lormanje 6. Asfaltiranje ceste Radehova 7. Asfaltiranje ceste Sp. Porčič 153.541 i. Asfaltiranje ceste Jur. cesta ZA 152.o72 152.o72 211.599 211.599 151.35o 151.35o 153.541 279.112 279.112 9. Asfaltiranje ceste Zg. žerjavci 276.546 276.546 10.Asfaltiranje ceste Sp. Žerjavci 284.716 284.716 ] 1. AuCii) t.mu)jn emit« Močim 10«.M!' 113.350 ?73,'Jol 12. Gramoziranje krajevnih cest 64.266 2o6.124 276.2o9 463.3o8 772.lol 1.782.oo8 Skupaj na območju KS LENART 96o.453 988.712 l.o!7.833 1.047.978 l.o77.659 5.o92.635 Lepše življenje v naših Slovenskih Goricah Slovenske Gorice — moj dom! PROGRAM LETO 199o 1991 1992 1993 1994 SKUPAJ 199o - 1994 d) Na območju KS Lokavec 1. Asfaltiranje ceste Lokavec (Golob-Dražen vrh) 23.146 24.o41 25.797 26.748 27.727 2. Asfaltiranje ceste Recek -Šnajder 23.146 24.o41 25.797 26.748 27.727 3. Asfaltiranje ceste Kožar - smer Stogovci 23.144 24.042 25.799 26.748 27.726 4. Gramoziranje krajevnih cest 19.369 19.369 19.369 19.369 19.369 5. Krajevni vodovod 2.5oo 2.5oo 127.459 127.459 127.459 96.845 5.ooo Skupaj na območju KS Lokavec: 91.3o5 93.993 96.762 99.613 lo2.549 484.222 e) Na območju KS VOLIČINA: 1. Asfaltiranje ceste Cermljenšak- Črmlja 2. Gramoziranje krajevnih cest 3. Komunalna ureditev Voličine 4. Nadgradnja osn. šole za potrebe otroš. vrtca in ambulante 5. Asfaltiranje ceste Zavrh - Nadbišec o. /Vi;['al LLruuJo ccLite Licloo - o L raze 7. Asfaltiranje ceste Zg. Voličina - spomenik Ele Kristl 8. Asfaltiranje ceste Sp. Voličina-Strma gora 9. Asfaltiranje ceste Pod Gradnom lo. Asflatiranje ceste Dolge njive - Hum 121.504 9o.254 9o.254 1 Bo. 5o9 'Jo. 121.5o4 75.319 133.Vbb 14o.642 118.4o4 121.5o4 lol.761 191.867 191.868 182.257 121.504 87.737 f,n. 589 82.4ol 82.4oo 121.5o4 47.573 47.573 47.574 236.37o 47.573 47.573 47.573 182.257 6o7.52o 225.564 213.146 :"JG, 67? 224.o2o 377. ol2 267.738 321.841 321.841 Skupaj na območju KS VOLICINA: 572.775 589.635 6o7,ooo 624.888 643.313 3.037.611 f) Na območju KS BENEDIKT: 1. Gramoziranje krajevnih cest 2. Dozidava vrtca - jasli 3. Asfuitiranjo-urejanje krajevne cesle Ihova - Negova 4. Asfaltiranje - urejanje kraj. ceste Benedikt - Benediški vrh !>. A;režja vodovoda Cerkvenjak in komunalno mvj.mjr ronlrn OvrUvvn.juk 47.985 47.985 47.984 1 X'. uUt 2o. 964 o;>:i 47.985 47.985 47.984 2o.964 :t7I .uBl Skupaj na območju KS CERKVENJAK 473. .452 487.389 5ol.743 516. ,529 531, ,758 2.51o.871 h) Na območju KS ZG. ŠČAVNICA 1. Asfaltiranje ceste Osek - Bačkova 2. Gramoziranje krajevnih cest ali ai-il ul l.i ranju po (Ju^vcjru v na:;c]ju 3. Urejanje okolice pokopališča 4. Urejanje avtobusnih postajališč 5. Urejanje razsvetljave centra KS 112 17!) 157 ■ 35o . 70o .291 3oo.7o9 161.921 3o9, 166. , 506 ,69o 318 171, . Gtiti . Gol 32U 176 . oU4 .661 112.35o 1.43G.Bo7 333.952 333.522 166.690 Skupaj na območju KS ZG. ŠČAVNICA 449 • 4ol 462.63o 476. .256 49o, .289 5o4 .745 2.383.321 SKUPAJ B: 3 .956 .976 4.073.435 4.193, .411 4.317, ,2o5 4.444 ,o76 2o.985.1o3 VSEGA SKUPAJ ( A + B) : 6.362.75o 6.55o.o45 6.742.958 6.941.659 7.146.321 33.743.733 VOLITE ZA NAS -ZA ZSMS »Obstaja realna možnost, da prihodnje leto na volitvah zmagamo. Zaskrbljenost nad tem preprostim dejstvom, ki ga že sedaj slišimo z različnih koncev, je nepotrebna pa tudi neumestna: v svoje roke bomo vzeli notranje in obrambno ministrstvo, v druge resorje pa razporedili ljudi z ustreznimi kvalifikacijami, ki bodo — podprli z močno parlamentarno večino — pazili, da vojska in policija ne bosta ušli z vajeti. To, da bomo po dolgem in mučnem obdobju demokratizacije končno prešli v demokracijo, nas veseli in vznemirja. Veseli nas, ker smo precej pripomogli k razbijanju starega sistema, ki nas je dušil, vznemirja pa, ker si obetamo, da si bomo prav tako prizadevali za uveljavitev novega sistema. Pri njem pa nas vznemirja predvsem to, da je star že nekaj stoletij, da je bil preverjen na vseh petih kontinentih in se je dobro obnesel. Ni najboljši od vseh možnih sistemov vseh časov. Najboljši sistem za vse čase in vse svetove — smo enkrat že okusili na svoji koži: brazgotin nimamo le mi, ampak vsa družba. Izbrali smo najmanj slabega od vseh sistemov, ki jih poznamo: parlamentarno demokracijo«. ZSMS — se spreminja v politično in družbeno organizacijo. Postala je naša prva stranka z velikimi volilnimi ambicijami. Njen politični program ima tri temeljna izhodišča: parlamentarno demokracijo, ki temelji na pravicah človeka in državljana, tržno gospodarstvo, katerega se- stavni del je urejevalna vloga države, ki uveljavlja pogoje za razmah podjetništva, ekološko osveščenost državljanov — ekološke krize ne bo mogoče premagati le z državnim uravnavanjem, ampak bo treba spremeniti celoten sistem proizvajanja in odnosa do porabe. »Danes je moderno govoriti o tem, s kakšno prtljago bo katera organizacija šla na volitve.« (Citat Jožeta Školča.) Politični profil ZSMS seje izoblikoval ob pobudah kongresov in projektnih akcijah, s katerimi se je organizacija odzvala na posamične pojave družbenih zmot. Pobude so prihajale iz vseh slojev in generacij (primer ukinitve štafete, civilno služenje vojaškega roka, predlog o civilnem obrambnem ministrstvu, zahteva po ukinitvi vojaških sodišč in za depolitizacijo vojske in še in še. Iz statuta: ZSMS je samostojna, odprta politična in družbena organizacija ter del mladinskega poligične-ga gibanja. Svojim članom in drugim neposredno ali posredno omogoča izražanje in uresničevanje njihovih interesov in ciljev. Zavzema se za enakopravnost vseh ljudi, ne glede na družbeni položaj, starost, nacionalno pripadnost, jezik, raso, spol, spolno usmerjenost, veroizpoved in izobrazbo. Član ZSMS je vsak, ki je starejši od 15 let, sprejema njen program in statut ter podpiše pristopno izjavo. Pri otroškem varstvu se zavedamo težav, s katerimi se bori naše gospodarstvo. Marsikaj smo uredili že v času, ko se še nismo ubadali s krizo. Veliko pa smo naredili tudi v času, ki ga označujemo kot zastoj družbenega razvoja. Zavedamo se, da nas ta zastoj ne sme popolnoma ohromiti, saj imamo do posameznih KS še dolg. Ker smo si zadali končni cilj »vsem malčkom zagotoviti približno enake pogoje za vzgojo«, smo šli v akcijo za nov vrtec v Zg. Ščavnici. Tam deluje vrtec v zelo slabih pogojih. Stavba je stara preko 190 let. Prostori so majhni, temni in vlažni. Tudi igrišče je premajhno. Inšpekcijska služba nenehno opominja na ureditev sanitarij za otroke in osebje, kar je v teh prostorih nemogoče. Zato smo družno zastavili vse sile in šli v akcijo za novi vrtec. Nikjer nismo naleteli na gluha ušesa. Pomagala nam je republiška Skupnost otroškega varstva, pomoč je obljubilo tudi naše združeno delo. Glede na to, da vsi vemo, v kakšnih težavah so sami, je njihova pripravljenost pomagati toliko več vredna. Mislim, da se občani lenarške občine lahko pohvalimo s solidarnostjo, ki vlada med ljudmi. Z njo in s sodelovanjem našega združenega dela smo naredili že marsikaj, kar nas dviga nad marsikatero občino. Na Zg. Ščavnici pa so krajani pripravljeni še posebej seči v denarnico in dodati še lastni dinar — prispevek za opremo vrtca. Med takšnimi ljudmi in v takšnem okolju se nam ni treba bati, da bi nas zajelo malodušje. Hvala vsem! Jože ŽEMLJIC Tudi malčkom v Zg. Ščavnici zagotoviti dobre pogoje za vzgojo V letu 1988 je bila na organih KK SZDL in krajevne skupnosti Lenart podana pobuda, da bi Lenart, ki je že od leta 1959 uradno priznan kot mestno naselje, dobil naziv mesto. Lenart je upravno in industrijsko središče občine. Naselje je strnjeno in leži na stičišču cest Maribor—Gornja Radgona in Cmurek —Ptuj. Razvija se v skladu z urbanističnim načrtom, ki je bil sprejet leta 1967 in njegovimi dopolnitvami. Po urbanističnem načrtu se kraj razvija na severu in jugu v družbeno in individualno stanovanjsko cono, vzhodni del pa je namenjen industrijski in obrtni coni. Staro jedro naselja je postalo središče kraja, kjet imajo svoje prostore občinska skupščina in njeni upravni organi, družbenopolitične organizacije občine, SIS občine, banki, SDK, pošta, zdravstveni dom, otroški vrtec, trgovski lokali in drugi javni objekti. V industrijskem delu naselja je 8 delovnih organizacij in enot delovnih organizacij, ki imajo sedež v drugih občinah. Lenart je strnjeno in urbano urejeno naselje, ki ima v letu 1989 2.500 prebivalcev. Da je naselje urbano dokazuje to, da ima 24 ulic in en trg. Naselje je tudi komunalno urejeno. Postopek za sprejem sklepa o razglasitvi za mesto je trajal več kot leto dni. Na seji vseh treh zborov občinske skupščine Lenart 26. 9. 1989 je bil sprejet sklep o razglasitvi naselja Lenart za mesto. Uradna razglasitev bo na svečanosti ob 29. novembru in prazniku krajevne skupnosti Ko vas pot popelje v Slovenske gorice, se ustavite v Lenartu, kraju, ki je le 12 km oddaljen od avetrljake meje. Tu, v Lenartu, obiščite privat motel VlndiS. dobrodošli pfil nas! M. lconnat6 Lenart v torek, 28. novembra 1989 ob 17. uri v kulturnem domu Lenart. Mesto ima po zgodovinskem izročilu tudi svoje simbole: grb in zastavo. Lenart z nazivom mesto sprejme tudi ta simbola. Ob razpravah o simbolih mesta so bili poiskani vsi zgodovinski viri, ki so dosegljivi. O zgodovini Lenarta namreč ni veliko napisanega, pa še to ni zbrano, ampak v različnih virih. O zgodovini Lenarta so naslednji podatki: kraj je bil prvotno v lasti Span-heimov. Najstarejša listina, ki omenja Lenart v Slovenskih goricah je iz leta 1196. Takrat je bil kraj v lasti šentpavelskega samostana na Koroškem. Cerkev Sv. Lenarta je prvič omenjena v listini iz leta 1196. Kraj je dobil ime po zavetniku cerkve. Kako se je imenoval prej, ni bilo mogoče ugotoviti. Leta 1220 je šentpavelski samostan prodal Lenart Wernerju von Tannu iz Maribora. Od 1265-1376 je bil v lasti plemiške družine von Haag, ki so bili lastniki sedanjega gradu Hrastovec. Kdaj je postal Lenart trg, ni podatka, listina iz leta 1332 pa že omenja trškega sodnika. Trg Lenart je imel grb, na katerem je upodobljen Sv. Lenart v meniški kuti, v desni roki drži škofovsko palico, v levi roki, ki je vklenjena v jetniške okove in verigo, drži knjigo. Na vsaki strani človeške figure sta večje in manjše drevo. Kdaj je trg Lenart dobil ta grb, ni podatka. Frankovskega svetnika Lenarta smo spoznali v naših krajih po posredovanju Bavarcev. Živel je v 6. stoletju. Bil je sin plemiške frankovske družine. Na dvoru kralja Klodvika se je kmalu povzpel v kraljevega svetovalca, vendar se je raje odločil za duhovniški stan in bil posvečen v škofa. Lenart je hotel živeti v samoti kot puščavnik in se je zatekel v divjino pri Limogesu. K I njemu so se zatekali predvsem kmetje, ki jim je pomagal z nasveti pri živinskih in kužnih boleznih. Kmalu je okrog njegovega bivališča nastalo pravo samostansko naselje. Ko je Lenart nekoč pomagal ženi kralja Teodeberta pri porodu, mu je ta za plačilo dal velik kos zemljišča in gozd. Na tem zemljišču je Lenart zgradil samostan »Nobiliacum«. Lenart je mnogokrat posredoval pri kralju in tudi dosegel, da so bili jetniki izpuščeni. Nekdanjim jetnikom je priskrbel delo ali na zemlji ali v obrti. Sv. Lenart je umrl kot opat v Noblacu v Franciji leta 559. Sv. Lenart ni zavetnik samo jetnikov, ampak tudi živine ter nerodovitnih žena in porodnic. V zgodovinskih virih je bil najden še en grb trga Lenart. Tudi o tem grbu ni znano, kdaj so si ga tržani omislili. Podobo Sv. Lenarta, ki drži v desni roki škofovsko palico, v levi roki drži okove in knjigo, obkrožajo glave konja, goveda in psa. Oba grba trga Lenart sta zgodovinska podlaga pri odločanju o grbu in zastavi mesta Lenart. Kakšna bosta grb in zastava mesta, so odločili krajani Lenarta na zboru občanov. Breda ZORKO Frizerstvo »Zinka« Gradišče Prijazen nasmeh in kakovost storitev Gradišče nikoli ni bilo brez frizerja. Vsaj v zadnjih letih ne, povedo prijazne domačinke. Tudi Z1NK.A je postala njihova, prihajajo, ko utegnejo in ko »po dolžnosti morajo« (predstavnice nežnega spola ze razumete, kajne). ZINKA je pričela s samostojno obrtjo leta 1980. Po domače rečemo bivšemu lokalu kar »PRI ROJKU«. Dela ji ni zmanjkalo, tako da je pričela cazmišljati o lastnem lokalu. Želja se ji je uresničila, lansko leto 31/11 — je odprla nov frizerski salon v Gradišču, nasproti mesarije FEKONJA. Zaposlila je tudi Pomočnico, tako da sta dve. rijetno je opazovati spretne roke in prijazen nasmešek. Tako se dela z ljudmi, bi lahko na kratko strnili naše vtise ob obisku PRI ZINKI v Gradišču. Odločno zagovarja kakovost storitev. Za določene pričeske nudi kar 30 % popust (če torej plačate drugje 800.000 din, boste pri ZINKI 500.000). Največ dela ima pred prazniki in ob sobotah. Stranke prihajajo iz območja Gradišča, Lenarta, Zavrha, Voličine, Selc, Cerkvenjaka in celo iz Maribora. Naročila sprejema tudi po telefonu 721-497. Dejavnost frizerskega salona »ZINKA« v Gradišču bo v kratkem še pestrejša, saj načrtujejo tudi pediku-ro. V frizerskem salonu »ZINKA« v Gradišču v Slovenskih goricah imajo vselej polne roke dela.