22. štev V Kranju, dne 2. junija 1917. Leto V. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2—, za četrt leta Ki-— Za vse druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Otvoritvena seja državnega zbora. Dunaj, 30. maja. Avsttijski državni zbor je imel 30. maja svojo otvoritveno sejo. Ob 11. in 20 minut stopi v dvorano ministrski predsednik grof Clam-Martinic. Slede mu ostali ministri, samo ministra za Galicijo ni med njimi. Številni poslanci prisrčno pozdravljajo člane kabineta. Ministrski predsednik predstavi zbornici ministrstvo ter pokliče poslanca, tajnega svetnika dr. Viktorja barona Fuchsa na mesto starostnega predsednika. Baron Fuchs prevzame predsedstvo ter nagovori zbornico z daljšim nagovorom, v katerem se je najprej v pietetnih besedah spominjal rajnega cesarja Franca Jožefa, nadvojvode Frana Ferdinanda in njegove soproge ter se nato poklonil cesarju Karlu in cesarici Žiti ter cesarski dvojici trikrat zaklical „Živela", kar je zbornica navdušeno ponovila.. ..... Starostni predsednik je govoril nato padlim in umrlim poslancem toplo občutene posmrtnice. Nato se je spominjal starostni predsednik heroičnih dejanj naše armade na bojišču zlasti nezlom-Ijenega razvoja sil naših bojevnikov na fronti ob Soči. Z vročim navdušenjem kliče poslanska zbornica braniteljem naše domovine in z njimi zvezanim vojskam, ki stoje v skupnem boju našim sovražnikom nasproti nevenljivo zahvalo. Volitev predsednika. Za predsednika zbornice se izvoli poslanec dr. Gustav Gross s 215 glasovi. Poslanec dr Gross prevzame predsedstvo in se zahvali za izvolitev. Med dolgotrajnim odobravanjem se spominja hrabre armade ter konča s trikratnim »Živel" na Avstrijo in njenega cesarja Karla,^ čemur se je zbornica navduženo odzvala. Klici „Žive.l" in „Heilu so trajali več minut. Volitev podpredsednikov. Vršila se je nato volitev podpredsednikov. Izvoljeni so bili: Poljak German z 228 glasovi, krščanski so-cijalec Juckl z 296 glasovi, socijalni - demokrat Pernersdorfer z 293 glasovi, Slovenec Pogačnik s 191 glasovi, Rusin Romanczuk s 189 glasovi, Romun Simonovici z 227 glasovi, Ceh Udržal s 185 glasovi. Po izvršenih volitvah v poslovniški in imunitetni odsek se določi, da bo prihodnja seja 5. junija s tem-le dnevnim redom: Izvolitev odsekov, poročilo odseka za državnozborski poslovnik, obravnavanje proračunskega provizorija. Predlogi in interpelacije. Predsednik sporoči, da mu je dosla cela vrsta predlogov in in interpelacij. Med predlogi je predlog poslanca dr. Gesmana in tovarišev, obsegajoč zakon glede poslovnika državnega zbora; predlog istega poslanca glede poslovnika poslanske zbornice; predlog poslanca dr. Stranskega za izpust poslanca Klofača iz preiskovalnega zapora. Za narodnostno zvezno državo. Poslanec Stanek poda v imenu češkega kluba izjavo, glasom katere je delegacija češkega naroda globoko prepričana, da je delna dualistična oblika v očitno škodo celokupnih interesov ustvarila vladajoče in tlačene narode in da je brezpogojno potrebno, v svrho da se odpravi vsaka narodnostna predpravica in da se zagotovi vsestranski razvoj vsakega naroda, v interesu države in dinastije, da se preustroji habsburško - lotarinška monarhija v zvezno državo svobodnih in enakopravnih narodnih držav. Govornik pravi: Mi bomo na čelu svojega naroda stremili za združitvijo vseh plemen češko-slovanskega naroda v demokratični državi, pri čemer se ne more prezreti, da živi češko-slovansko pleme skupno v mejah naše češke domovine. (Živahno odobravanje in ploskanje pri Cehih.) Izjava Jugoslovanskega kluba. — Za zedinjenje Jugoslovanov. Poslanec Korošec je nato prebral sledečo izjavo: Podpisani, v Jugoslovanskem klubu zbrani poslanci, izjavljajo, da zahtevajo na podlagi narodnostnega principa in hrvatskega državnega prava združenje vseh pokrajin monarhije, kjer žive Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojni, od vsake druge vlade prosti, na demokratičnem temelju sloneči del države pod žezlom habsburško-lotarinške monarhije in naznanjajo, da bodo za uresničenje te zahteve po enotnosti naroda zastavili vse sile. S tem pridržkom se bodo podpisani udeležili dela parlamenta. (Živahno odobravanje pri Slovencih in Hrvatih.) Simpatije za rusko revolucijo. Češki poslanec Kalina izreče nato simpatije za rusko revolucijo in za načela svobode, enakosti in bratstva vseh narodov, ki jih ruska revolucija zastopa. Odpor Nemcev. Poslanec Pacher izjavi v imenu nemškega Nationalverbanda in krščanskih socijalistov: Vsak poskus oživljenja češkega državnega prava ter u-resničenja državnopravnih stremljenj jugoslovanskih poslancev bo zadel ob odločen odpor avstrijskih Nemcev. Poljsko vprašanje. Načelnik Poljskega kluba Lazarski je izjavil: Poljski klub bo v danem trenutku označil svoje stališče napram poljskemu vprašanju. Poljski poslanec Stapinski je konstatiral, da zastopajo Poljaki stališče, da naj se vse pokrajine, kjer žive Poljaki, združijo. Izjava ministrskega predsednika. Ministrski predsednik Clam-Martinic je izjavil, da bo vlada označila v eni prvih sej, ki bo sledila prestolnemu govoru, svoje stališče napram vsebini teh izjav. Gosposka zbornica. Dunaj, 30. maja. Gosposka zbornica je imela danes popoldne sejo. Predsednik se je v vznesenih besedah spominjal junaške borbe zavezniških armad ter jim izrekel najglobokejšo zahvalo zbornice. Nato je govoril globoko občuteno po-šmrtnico rajnemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu ter je končal s poklonitvijo cesarski dvojici. Pri prečitanju došlih poročil je dal predsednik izraza čustvom gnjeva in ogorčenja nad umorom ministrskega predsednika ' grofa Stiirgkha. Po izvolitvi overovatefjev je bila seja zaključena. Cesarjev prestolni govor. Dunaj, 31. maja. K slovesni otvoritvi državnega zbora so se zbrali člani gosposke in poslanske zbornice v ce-remonijski dvorani cesarskega dvora. Točno ob enajsti uri je vstopila cesarica z gospo nadvojvodinjo Marijo Jožefo in v spremstvu nadvojvodin, spoštljivo pozdravljena od navzočih. Kmalu nato je prišel v dvorano Njegovo Veličanstvo, pred njim ministri, s spremstvom nadvojvod. Podpredsednik gosposke zbornice knez Ftirsten-berg je zaklical cesarju trikratni „živel\ čemur so se zbrani navdušeno odzvali. Klici so utihnili šele, ko je cesar sedel na prestol, se pokril ter z daleč slišnim glasom pričel brati prestolni govor. Posamezne posebno pomembne točke prestolnega govora je cesar bral s povzdignjenim glasom. Člani državnega zbora so spremljevali mnogo točk cesarjevega sporočila z navdušenim, mnogokrat do viharnega navdušenja stopnjevanim pritrjevanjem. Ko je vladar končal prestolni govor, je zadonelo novo, vedno se obnavljajočo pritrjevanje. Ploskanje in klici „Zivel" kar niso hoteli prenehati. Cesar se je vedno iznova s prestola sem zahvaljeval s pokloni za ovacije. Ko se je cesar dvignil je zaklical predsednik poslanske zbornice dr. Gross cesarju trikratni »Živel", ki so ga navzoči tako viharno ponovili, da glasov cesarske pesmi, ki se je zaigrala tako pri vstopu cesarja, kakor tudi sedaj, ni bilo slišati. Ovacije, katerih so se tudi povabljeni gosti viharno udeležili, so napravile na cesarja očitno najglobokejši in najveselejši vtisk. V trenutku, ko je cesar zapustil ceremonijsko dvorano, je prišla cesarica v spremstvu nad vojvodin j po estradi dol. V tem trenutku so pričeli navzoči z viharnim vzklikanjem, ki je vršelo po dvorani kot orkan. Kakor pri ovacijah za cesarja, je bilo tudi sedaj slišati klice „Zivela* v vseh jezikih avstrijske rodbine narodov. Vedno iznova se je zahvaljevala cesarica za spontane poklonitve s prikloni. Pri vseh udeležnikih zgodovinskega akta je zapustila ta svečana otvoritev državnega zbora nepozaben vtisk, kar je zopet dokaz, kako globoko in odkrita sta ljubezen in spoštovanje, katero uživa cesarska dvojica pri vseh svojih narodih in njih zastopnikih. Boj za Trst. Dunaj, 27. maja. Težišče bitke je ležalo včeraj popolnoma na južnem krilu soške armade. Severno od Vipavske doline je prišlo, izvzemši s protisunkom hitro odbiti napad na višine pri Vodicah, samo do menjajoče se močnih topovskih bojev. Na Kraški visoki planoti je zbral sovražnik zopet silne mase za sunek. Na Fajtjem hribu in pri Kostanjevici se je boj brez izjeme pred najsprednjimi jarki ustavil, tu so se zlomili vsi navali. Med Jamljami in med morjem je valovila bitka bolj živahno. Nekaj višin je menjavalo po večkrat na dan posestnika, toda nepretrgano trdna je ostala tudi tu fronta branitelja. Glavno pezo boja nosi kakor vedno, nad vso hvalo vzvišena pehota. Honvedska polka št. 12. in 31. in honvedski bataljon 111/20 so zavrnili tekom 48 ur 17 sovražnih napadov, ogrski armadni polk št. 37 pa 18 napadov en dan ter je isti dan trikrat v naskoku zavzel neko višino. Polki št. 11., 55., 91. in 98., v katerih vrstah stoje sedaj sinovi vseh avstrijskih narodov, so si priborili pri Jamljah trajno slavo. Artiljerija tekmuje z glavnim orožjem v hrabrosti in živem vztrajanju. Artiljerijski poročnik nadvojvoda Leopold se je pridružil s peščico topnižarjev nekemu pešpol-ku, jurišal z drugimi v najsprednji črti ter pripeljal nazaj kot plen 2 italijanski strojni puški. Aeroplani in hidroplani niso dali samo za spoznanje sovražnika dragocenih rezultatov svojih izvidnih poletov, marveč so tudi požrtvovalno podpirali artiljerijo in infanterijo v vseh fazah boja. Avtomobilske čete vozijo v učinkovitem itali-lijanskem ognju dan in noč vojni materijal tik za najprve črte. Število v času od 23. maja sem na Kraški visoki planoti vjetih je naraslo na 250 častnikov in nad 7000 mož. Vsega skupaj je bilo od početka desete bitke ob Soči vjetih nad 15.000 nera-njenih Italijanov. Eden bistvenih predpogojev zmagovite obrambe je bogata oprema branitelja s topovi, strojnimi puškami, strelivom in tehničnim vojnim orodjem. Če se sovražniku v 16 dnevih bitke ob Soči ni posrečilo doseči nikakega kolikor toliko tehtnega uspeha, gre bogat delež na tem uspehu tisočem mož in žena, ki se posvečajo v opremnih delavnicah zaledja, navdani patrijotičnega duha, zvesto in brez obotavljanja težkemu, a za vojsko na bojišču nad vse važnemu delu. Trajna zahvala domovine jim je zagotovljena. Dunaj, 28. maja. Boji ob Soči so včeraj bistveno popuščali. Severno od Vipavske doline se je boj na obeh straneh omejil na ogenj topov. Na Kraški visoki planoti se je po zadnjih 4 vročih bojnih dnevih razkrojil italijanski napad na krajevno in časovno med sedaj neodvisne posamne sunke. Dva taka močna sunka smo včeraj pri Jamljah zavrnili. Danes zjutraj je sovražnik na istem prostoru trikrat poskusil predreti naše črte, hrabri štajerski in primorski strelci pa so ga vrgli nazaj, pri čemer mu je hrabri mariborski bataljon odvzel 6 častnikov, 300 mož in 2 strojni puški. Isto uro pri Kostanjevici zastavljene kolone so se zlomile v ognju naših baterij. Vsa opazovanja in vsa poročila soglašajo v tem, da presegajo krvave izgube sovražnika daleč žrtve prejšnjih bitk ob Soči. Predpolje naših pozicij je posejano z mrtvimi Italijani. Na Koroškem in na tirolski fronti nobenih pomembnih dogodkov. Dunaj, 29. maja. Po mirnejši binkoštni nedelji je bitka ob Soči včeraj tretjič vzplamtela. Novi veliki napadalni val sovražnika se je obrnil predvsem zopet proti višinam pri Vodicah in proti Sv. Gori. Italijanski naval se .je pričel opoldne proti severnemu krilu, razstezal se je popoldne, uveden od mogočnega ognja, na ves omejeni odsek. Na mnogih krajih je prišlo do ljutih Nižinskih bojev, ki so besneli tudi še ponoči. Posebno silno se je vršila borba v območju višine 652. Naša fronta se je v vsem obsegu jekleno ustavljala vsem naporom sovražnika. Pešpolki št. 9., 24. in 77. so se posebno odlikava-li. Severovzhodno od Gorice smo odvzeli Italijanom pri zavrnitvi poskušenega nenadnega napada 200 vjetih. Južno od Jamelj je sovražnik včeraj dopoldne zopet štirikrat izvršil sunke proti našim pozicijam, pri čemer je utrpel poleg velikih krvavih izgub še 15 častnikov in 800 mož vjetih. Skupno število od početka desete bitke ob Soči vjetih sovražnikov znaša 14.500 mož. Boji pri Arrasu. Berolin, 26. maja. Boji pri Loosu so se končali s tem, da smo nasprotnika vrgli popolnoma nazaj iz naših jarkov. Obdržali smo vjete in strojne puške. Artiljerijski ogenj je bi! kakor prejšnje dneve na obeh bregovih Scarpe živahen. Na Chemin des Damesu ju?no od Pargnvja smo z malimi lastnimi izgubami dobojevali boj, ki je naše pozicije močno izboljšal. V sijajnem naskoku so podrle iz Slezijcev, Maklenburžanov, Slezvik-Hollsteincev in Hanseatov sestavljene napadalne čete na tla, vjele 14 častnikov in 1230 mož ter vplenile 15 strojnih pušk in mnogo materijala. V zavzetih črtah smo gladko zavrnili francoski protinapad. V zapadnem delu Champagne so po silnem artiljerijskem učinkovanju, ki se je popoldne stopnjevalo do bobnajočega ognja, prodrli proti našim višinskim pozicijam južno in jugozapadno od Naurova v širini 4 km. V Nižinskem boju smo Francoze vrgli nazaj ter s protisunkom očistili točke, kjer je bil sovražnik udri. Ko se je prvi napad ponesrečil, je sovražnik še dvakrat napadel, a sta se tudi ta dva napada ponosrečila. Na uspešnem poletu so obmetavale naše zrakoplovske f lotil je ob južni angleški obali Dover in Folkestone z bombami. Berolin, 27. maja. V loku pri Wytchaetu in na obeh bregovih Scarpe se je streljanje zopet razširilo. Večkrat smo zavrnili angleške izvidne sunke, jngozapad-no od Achevilla in severno od Monchvja smo vzeli pod učinkoviti ogenj pripravljene sovražne napadalne čete. Francozi so zvečer zaman skušali v štirikratnem napadu nam zopet iztrgati pri kamnolomih južno od Pargnvja zavzete pozicije. Tudi peti naskok, započet ob nastopu teme, se je z izgubami ponesrečil. Po noči po močnem strelskem napadu izvršen sunek pri Vauxaillonu je ostal brez vsakega uspeha. V Champagni je bil zapadno od Suippe artiljerijski boj živahen. Berolin, 28. maja. Med Ypresom in Armentieresom, pri Hullu-chu in na obeh straneh Scarpe so se razvili pri dobrem razgledu silni artiljerijski boji. O polnoči smo s protisunkom zavrnili vzhodno od Wytscha-eta več angleških stotnij. Med Cherisvjem in Bul-lecourtom so se odigravali na obeh bregovih potoka Sensee tja v noč silni boji. Opetovani napadi Angležev so se tam krvavo ponesrečili ob žilavosti naših čet. V Champagni so vzeli vviirttemberški in thii-rinški polki ter deli nekega napadalnega bataljona v hitrem napadu več črt francoskih jarkov ob gori Poehl in Keil južno od Moronvilliersa. Skrbna priprava in zbrano artiljerijsko učinkovanje sta napravila infanteriji pot do uspeha. Sovražnik je imel težke izgube. Nad 250 Francozov smo vjeli, nekaj strojnih pušk vplenili. Jugovzhodno odNau-royja so čete v sunku izčistile gnezdo Francozov, ki je bilo ostalo v naših pozicijah izza bojev z dne 25. maja. Berolin, 29. maja. V loku pri Wytchaetu je bilo včeraj streljanje stopnjevano. Tudi ob kanalu La Bassee in v posameznih odsekih na obeh straneh Scarpe sta se obe artiljeriji živahno borili. Izvidni sunki Angležev so se na več točkah ponesrečili. Cez dan samo malo bojnega delovanja. Po noči so poskusili Francozi pri pristavi Hurtebise in pri mlinu Vauclerc nenadne napade, ki pa so se ponesrečili vsled čuječnosti naše posadke. Zavrnili smo francoski napad, ki je prodrl na vzhodnem pobočju gore Poehl v Champagni proti našim novim jarkom. Boji z letali na severu. Berolin, 29. maja. VVolffov urad poroča : Dne 25 maja so mornariška letala zbila dve sovražni letali. Dne 26. maja so zadela 3 naša letala pred flandrsko obalo ob flotiljo 4 francoskih hidropla-nov ter sestrelila vsa 4 letala v malo minutah. Od posadk je bilo mogoče vjeti 4 častnike in 2 podčastnika, drugi so utonili. Dasiravno so sovražne pomorske bojne sile motile naše torpedov-ke pri reševanju, smo vendar spravili eno francosko letalo nepoškodovano. Ostala 3 letala so popolnoma uničena. Nobena naših torpedovk ni bila poškodovana. Neki naš podmorski čoln je 25. maja v Hov-denih zbil francoski hidroplan št. 9060 ter vjel 2 letalca. Sredozemsko morje zaprto za sovražne bolniške ladje. Nemčija je razglasila, da namerava zapreti Sredozemsko morje tudi za sovražne lazaretne ladje ter utemeljuje ta korak z obširno spomenico, v kateri zvrača krivdo, da je moralo priti tako daleč, na Anglijo. Spomenica navaja, da je nemška vlada že v svoji spomenici z dne 29. januarja 1917 dokazala, da zlasti Angleži zlorabljajo lazaretne ladje za vojaške svrhe, vsled česar je proglasila Nemčija gotove dele Severnega morja in Kanala za zaprte tudi bolniškim ladjam. Med tem pa je poročal poveljnik nekega podmorskega čolna v Egejskem morju, da je videl celih 16 dni v severnem Egejskem morju čez dan zgolj lazaretne ladje. Enaka so druga poročila in izpoved nekega v Makedoniji vjetega podčastnika. Vsled tega bodo nemške pomorske vojne sile tudi v Sredozemskem morju potapljale sovražne lazaretne ladje, izvzemši one, ki se strogo drže nekaterih od Nemci je natančno določenih pogojev. Pred rusko ofenzivo. Poziv Kerenjskega na ofenzivo. Petrograd, 27. maja. Vojni minister Kerenjskij je izdal na armado in brodovje povelje, v katerem pravi med drugim: Prodirali boste v strnjenih vrstah in vodila vsa bo disciplina in dolžnost ter brezmejna ljubezen do revolucije in domovine. Naj dokažeta najbolj svobodna armada in najbolj svobvdno brodovje sveta, da daje svoboda moč in ne slaboto in da vari železna disciplina ono dolžnost, ki povzdiguje bojno silo dežele. Spomnite se, da more vse izgubiti, kdor se bo vzrl nazaj, kdor se bo ustavil in se umaknil. Ne pozabite, da bo vaše ime prokleto, če ne boste branili časti, svobode in dostojanstva domovine. Po volji ljudstva morate osvoboditi domovino in svet nasilnežev in uzurpaterjev. To je junaštvo, na katero vas poživljam. General Russkij o nemožnosti ofenzive. Rotterdam, 27. maja. Iz Petrograda poročajo: General Russkij je odložil vrhovno poveljništvo nad severno armado ter dospel v Petrograd. Povedal je svoje mnenje o moralični kvaliteti čet na severni fronti, da je prav dobra. Fronta je trdna in strnjena, ne primanjkuje ničesar, — zaradi »krajevnih razmer" na ofenziva sedaj ni mogoča. Vojaki — častniki. Stockholm, 26. maja. Ruski vojni minister Kerenjskij je izdal ukaz, glasom katerega je mogoče, da se posebno sposobni vojaki po štirime-sečni službi na fronti imenujejo za častnike. Ruska revolucija. Rusija odklanja separatni mir. Petrograd, 27. maja. Petr. brz. ag. Kongres častniških namestnikov je sprejel z 265 glasovi proti 246 glasovom resolucijo, ki pravi: Ker zahteva blagor domovine vseh sil, apelira kongres na vse ruske častnike, da podajo revolucijonarnim vojakom roko ter enodušno utrde z revolucijo doseženo svobodo. Ob enem apelira kongres na imovite sloje, da naj v tem hudem času pozabijo na svoje osebne interese ter podpirajo provizorič-no vlado in ji pomagajo vodili deželo do ustavodajnega zbora. Kongres je navdušeno aklamiral dnevno povelje vojnega ministra Kerenjskega glede ofenzive. Petrograd, 27. maja. Kongres zastopnikov kmetov je skoraj soglasno sprejel resolucijo, ki pravi, da mora izginiti pod imenom oboroženega miru znano staro stanje in da odklanja kongres vsako misel na separatni mir, ker mora biti boj za pravični in umestni mir le mednaroden. Resolucija se konča z nujnim apelom na vse v armadi se nahajajoče kmete, da naj se podvržejo svobodni disciplini in da naj branijo revolucionarno Rusijo do skrajnega. Podpisujte šesto vojno posojilo. Objava tajnih pogodb. Kodanj, 26. maja. „Exstrabladet" poroča iz Stockholma: Petrogradski delavski in vojaški sovjet je sklenil s 340 glasovi proti 46 glasovom, da naj vlada objavi tajne pogodbe z zavezniki. Finska neodvisna. Berolin, 29. maja. „Daily Chronicle' poroča iz Petrograda: Finski senat je z veliko večino proklamiral državnopravno neodvisnost Finske. V Petrogradu upajo, da revolucijonarni nastop finskega senata ne bo trajal dolgo. Vojna z Ameriko. Amerika za ententne vojne cilje. Rotterdam, 27. maja. „Nieuwe Rotterd. Cour." poroča iz Londona: Glasom brzojavke Daily Tele-grapha iz New Yorka bo predsednik Wilson v kratkem formalno priznal upravičenost zahtev Francoske, Srbije in Belgije do odškodnin, pravico Francoske do Alzacije in Lotarinške in Italije do Trsta in Trentina. Ta formalna izjava bo najbrže razbistrila pojme. Amerikanci splošno podpirajo to naziranje navajajo pa, da v Berolinu niti ne mislijo na to. da bi se posvetovali o teh predmetih, enako malo, kakor o poljskem vprašanju. Zato se Amerika pripravlja na bolj energično vojno. Haag, 27. maja. „Hollandsch Newsbureauu poroča "iz Washingtona: Senator Kenyon je stavil danes predlog, da naj store Zedinjene države na prihodnji mirovni Konferenci vse, kar se da storiti, da zagotove češkemu narodu in drugim slovanskim narodom svobodni razvoj lastne narodnosti. Angleško-ameriški dogovor. Frankobrod. 29. maja, „Frankfurter Zeitung" javlja iz Novega Yorka: Pogajanja med Združenimi državami in posebno angleško misijo so rodila obvezne dogovore. Glasom „Worlda" je doseženo združenje glede udeležbe Amerike pri za-pretiu zvez centralnih držav. Ameriški konzuli na Nizozemskem in na Skandinavskem stopijo v službo blokadne politiko. Za racijoniranje evropskih nevtralcev se določijo novi predpisi. Med Kanado in med Združenimi državami je doseženo soglasje glede kontrole žitnega trga. Amerika pospeši do skrajnosti zgradbo novih ladij in odstopi zaplenjene nemške ladje Franciji, Italiji in Rusiji. Glede razdelitve Avstrije se je doseglo sporazumljenje. Neodvisnost Ceike, odstop Sedmograške Romunski, Bosne in Hercegovine Srbiji ter Trsta in Tri-denta Italiji. Rusijo je prepričati, da zahteva svetovni mir in izvršitev tega programa. Na drugi strani se je posrečilo Baltoniju prepričati prezi-denta VVilsona o težavah ustanovitve popolnoma neodvisne poljske države, tako da se bo Wilson odločil za nekako podrejenje Poljske pod rusko silo. O načrtu za ligo vseh narodov za ohranitev miru se bo pozneje razpravljalo. DNEVNE VESTI. Ogrska kriza. Cesar sprejema na Dunaju ogrske vodilne politične osebnosti, da izve njihovo mnenje glede rešitve ministrske krize. V o-spredju stoji misel, ustanoviti koncentracijsko ministrstvo in mu postavili na čelo nadvojvodo Josipa, ki je na Ogrskem jako popularen in o katerem se sodi, da bi še najlaglje premostil nasprotja med strankami. Nadvojvoda Josip je govoril z vsemi, na avdijenco k cesarju poklicanimi Ogrskimi politiki. Sodi se, da bi nadvojvoda prevzel ministrsko predsedstvo. Po angleškem vzorcu bi mu bil kot minister-govornik dodan grof Apponyi. Vsenemci proti Czerninu. „Deutsche Tages-ztg.M je zadnjič trdila, da „je grof Czernin že zopet poskusil v nemškem glavnem stanu uveljaviti svoje namene glede sklepa miru in glede mirovnih pogojev in da se je trudil za skorajšnji mir na podlagi, ki jo je označiti za „model Scheide-mann", kar da bi pomenilo za Nemčijo v vsakem oziru ruin". List ostro napada grofa Czernina, češ, da je njegov program, odpovedati se aneksijam, za Nemčijo ni sprejemljiv. „Norddeutsche Allg. Ztg." zavrača te napade z vso odločnostjo in meni, da delovanje s takimi izmišljotinami lahko povzroči veliko škodo in lahko moti zavezniške od-nošaje z Avstro-Ogrsko. Tako nevarno delovanje mora brezpogojno prenehati. Posvetovanja o ustanovitvi jednotnega jugoslovanskega kluba. Z Dunaja poročajo 25. maja : Včeraj se je vršila v parlamentu konferenca med načelnikom Hrvatsko - slov. kluba drjem Korošcem in zastopniki Dalmatinskega kluba posl. drjem Ivčevičem, drjem Cingrijo in drjem Smo-dlako, kako doseči čim najbolj ednoten nastop vseh Jugoslovanov v parlamentu. Ni izključeno, da bo ustanovljen jednoten klub vseh Jugoslovanov. Kranjski deželni odbor je svoj čas preklical izvolitev profesorja Bogomila Remca in profesorja Evgena Jarca za zastopnika dež. odbora v deželnem šolskem svetu. Profesorja Remec in Jarc sta se proti temu sklepu pritožila na upravno sodišče, češ, da sta bila izvoljena za dobo šestih let in njiju mandatov pred potekom te dobe ni mogoče razveljaviti. Upravno sodišče je pa pritožbo odbilo, češ, da sta bila profesorja Remec in Jarc samo zastopnika dež. odbora v deželnem šolskem svetu in torej nimata pravice zahtevati, da bi trajala njiju doba do konca funkcijske dobe. Odlikovanje. Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Franc Salvator je v imenu njegovega Veličanstva podelil županu dr. Ivanu Tavčarju častniški častni odznak Rdečega križa z vojno dekoracijo. Iz trgovske in obrtne zbornice. Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev Ivana Kneza za predsednika in K. Pammerja za podpredsednika trgovske in obrtne zbornice za leto 1917. Imenovanje in odlikovanje C. in kr. praporščak Ev gen Badiuraiz Kranja je imenovan poročnikom ter v tretjič odlikovan s Karlovim križcem ; njegov brat Mirko Badiura je pa odlikovan za izredno hrabrost na romunskih bojiščih dvakrat z bronasto hrabrostno svetinjo, železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje in Karlovim križcem. Odlikovanje. Najvišje pohvalno priznanje z mečema je dobil Stanko J e g I i č , c. kr. poročnik 6. bos. herc. lovskega baona. Odlikovana sta z vojnim križcem za civilne zasluge 4. razreda Ivan K e r n , višji respeci-jent v Kranju in Jurij Huke, respecijent v Skofji Loki. VI. vojno posojilo. Vse krepko posega po VI. vojnem posojilu; banke, hranilnice, zavarovalnice, razni zavodi in gospodarska podjetja kar tekmujejo med seboj. Velike svote, ki se nalagajo v vojnih posojilih, niso samo sad lepih uspehov na bojnem polju, ampak tudi priča naše narodne zavesti in ljubezni do domovine. — „Denar je sveta vladar". Tega starega in resničnega pregovora se je poslužil naš sovražnik, misleč, da nas bo fi-nancijelno in gospodarsko uničil. Toda, danes že lahko trdimo, da smo prebili sovražna železna vrata, kajti ravno z mnogoštevilnim podpisovanjem vojnega posojila ga bodemo prisilili, da sprejme našo častno mirovno ponudbo. Sovražnik že uvi-deva, da je vsako njegovo nadaljno bojevanje brezuspešno, mi pa se zavedamo, da bomo vzdržali do častnega izida te vojne. — Sijajen uspeh VI. vojnega posojila naj bo dokaz, da ne maramo zaostajati za našo slavno armado, ki si je stekla na bojiščih nevenljivih zaslug. — Zato kličemo danes: Podpisujte pridno VI. vojno posojilo! Le teden dni nas še loči do zaključka podpisovanja, nihče naj ne zamudi zadostiti svoji patrijotični dolžnosti, kajti od višine VI. vojnega posojila je odvisen mir in konec te strašne vojne. Metna hranilnica v Kranju sprejema ob svojih običajnih uradnih urah prijave za VI. vojno posojilo, ter daje vsa tozadevna pojasnila brezplačno. Vsi na krov, kmetovalec, trgovec, obrtnik in uradnik! Diletantje izobraževalnega društva Kranj so priredili v prid transportni koloni „Rdečega križa" tukajšnjega prostovoljnega gasilnega in re- ševalnega društva na binkoštne praznike dve dramatični predstavi. Predstavljali so Medvedovo tragedijo iz slovenskega narodnega življenja „Za pravdo in srce", ki nam predočuje slike izza časa kmetskih uporov proti nasilnosti in krutosti gra-ščakov. Igra sama po sebi nam kaže krasne scene, manjka ji pa dramatičnih efektov, vsled česar zahteva od igralcev, da zastavijo vse svoje moči, ako naj vspe, kar se je tokrat gotovo zgodilo. Izmed igralk omeniti nam je posebno gdč. Pavlo Strnišovo, ki se je z vso dušo vgobila v nlogo logarjeve hčere in jo nam predočila tako izborno, da si bolje interpretantinje za to ulogo sploh ne moremo misliti. Uloga slepca Gorjana, nekdanjega grajščinskega logarja in Katarininega očeta je bila v spretnih rokah g. Avgusta Strniša, ki je predstavljal ulogo slepega starca in ljubečega očeta s tako silo, da smo res videli na odru živeti tega starca. Do vrhunca igre pa se je pospel, ko je zavrgel in proklel svojo hčer. S svojo premišljeno in globoko igro bi bil v čast tudi večjemu odru. Pravega intriganta in sleparja svoje gospode pa je predstavljal kot nedolžno jagnje napram kmetom in gospodi, kot lisjak zviti grajščinski oskrbnik na Raki, Dizma (g. Janko Bidovec), ki je živel v tej ulogi in s svojim lokavim in premetenim nastopom pokazal občinstvu, kako se mora ugotoviti to ulogo. Gdč. Albina Ručigajeva je bila v ulogi grajščakinje Barbare pl. Bela prav dobra in predstavljala je to napram kmetom kruto in prezirljivo žensko z vsem zato potrebnim dostojanstvom. Ljubirnski ulogi Erazma, grajščakinjega sina in kmetskeea sina Andreja sta še precej ugajali, pogrešali smo pa ognja, kateraga zahteva ljubimska uloga. Ulogo Lokvanca, vodje upornih kmetov, je igral g. Rudolf Hlebš, s pravo kmetsko trdovrat-nostjo prav dobro, svetovali bi mu pa v popolen uspeh nekoliko več odločnosti in energije. Tudi vse manjše uloge so bile v spretnih rokah, toda radi nedostajanja prostora ne moremo vseh oceniti. Posebno pohvalno naj omenimo le še skupino kmetov in kmetic, ki so s svojim nastopom in ljubkim petjem očarali občinstvo. Lepi kostumi ter narodne noše, krasne kulise in razsvetljava pa so dali celoti prav lep okvir. Pri obeh predstavah je bila dvorana do zadnjega kotička zasedena. — Predstava se na splošno zahtevanje ponovi v nedeljo, dne 3. junija ob 3. uri popoldne ob znižanih cenah. Razglas. C. kr. finančno ministrstvo je z odlokom z dne 17. novembra 1916, štev. 39.144, do nadaljnjega prepovedalo prodajo tobačnih izdelkov v prostorih gostilniških in krčmarskih obrtnih obratov, katerih imetniki ne posedujejo „javnih trafičnih licenc". Klavna živina. Prebivalstvo se opozarja, da se sme prodajati klavno živino, (tudi teleta) samo nakupovalcem deželnega mesta za dobavo klavne živine in nikomur drugemu. Kdor bo prodal klavno živino drugim osebam bo najstrožje kaznovan in sicer z denarno globo do 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev. Razširjajte nas list. sprejme se takoj pri c. k. okrajnem glavarstvu v Kranju. Plača K 2*65 na dan. Kupim vsako množino lesa na vago ali na meter. Debelina od 30 cm naprej. smrekovega orehovega Jesenovega čeinjevega hruSevega lipovega hrastovega Kupim tudi kostanjev les Natančneja pojasnila daje [ REBUL], Klffll]. ^968^00234 Spominjajte se »Rdečega križa". ~m Tiskarskega vajetlCd sprejme takoj Tiskarna ,Sava' v Kranju m flP" Vojne dopisnice m m* v poljubnih ^ Tiskarna Java" sf m množinah ^®*M ...... sft oddaja Ujm jjj Nobena kapljica # nc koristi tako želodcu, kot pristni želodčni liker Zahtevajte pristni Blizu in daleč g „FLORIAN" -S Vse ga pozna Kdor ga ima, Zavračajte ponaredbe! ima zdravje doma! i Naročila sprejema: Rudolf Kokalj, LJubljana. Istotam se dobi tudi: slivovka, tropinka, rum in razni likerji 5 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice •o ta N C f* u N oz o o o 6 o o •o ca registrovana zadruga z neomejeno zaveso v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge po čistih brez odbitka rentnega davka. brez odbitka rentnega davka. 6 52-5 O I I I I I I I I X I I I I I I i Najbolj varno naložen denar v vsem političnem kranjskem okraju! Misin Hranilnica i Krnil Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 460.000 kron! Hranilnica posoja na zemljišča po 5Vk°/o na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. obrestuje hranilne vloge po r——■——t 01 i o I 4 ■ I Koncem leta 1916. je bilo stanje hranilnih vlog nad brez odbitka rentne-1 ga davka, katerega I plačuje hranilnica iz 5 lastnega. Narasle in I nedvignjene vložnel obresti pripisuje h ka-pitalU vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to: da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. I Ta najstarejši in največji denarni za-'\ ^■■npip vod na celem Gorenjskem uraduje 7 milijonov 100 tisoč kron. { j v Kranju na rotovžu Posojil na zemljišča ter posojil občinam j vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni nad 3 milijone 900 tiSOl kron- dan tudi od 2. do 4. ure popoldne. I fVWVYVVVVVVV-< >-wvwvwV5Gfift I I I I I I I I I I 1 I i I I I I U 11 11 11 11 11 II Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju v odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.