Arheološki vestnik 
<Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 413-424 
KRONOLOGIJA I GENEZA RANOBRONČANODOBNIH 
KULTURA S JE VERNE HRVATSKE 
ZORKO MARKOVIČ 
Muzej grada Koprivnice, Trg L. Brozoviča 1, YU-43300 Koprivnica 
Sjeverna Hrvatska je prostor izmedju rijeka Mure i Drave, uz dodatak dijela 
JUgoslovenskog Prekodravlja i Baranje, na sjeveru, sve do rijeke Save na jugu, 
onosno od rijeke Sutle na zapadu (tj. hrvatsko-slovenske granice), do Dunava i 
Prvih obronaka Fruške gore na istoku. Na ovome prostoru, koji obuhvača planine i 
Ravnice s rijekama i potocima, tj. prostorima pogodnim za ispašu stoke, poljoprivre-
U' i ribolov, relativno gusto naseljavanje zabilježeno je več neolitskim tragovi-
a- U vrijeme eneolita na ovom prostoru najbrojnije su zastupljeni ostaci lasinjske 
vjše od 50 lokaliteta), vučedolske (oko 50 lokaliteta) i badenske kulture (oko 30 
aliteta).2 Medjutim, arheoloških iskapanja nema dovoljno za sva razdoblja da 
s«io mogli donositi sasvim konkretne zaključke. Radi se, nažalost, ipak pretežno 
Površinskim nalazima, tj. samo o registraciji i kartiranju nalazišta, a veča 
razivanja provedena su gotovo isključivo u istočnoj Slavoniji i Srijemu.3 
Završnu fazu eneolita u sjevernoj Hrvatskoj ispunjava vučedolska kultura. Kako 
jjas možemo prilično realno pretpostavljati, suprotno nekim ranijim mišljenjima, 
šolska kultura i u sjeverozapadnoj Hrvatskoj postoji več u ranoj fazi, slično 
Q.° u slavonsko-srijemskom prostoru. Naravno, u sjeverozapadnoj Hrvatskoj valja 
Vati neke regionalne razlike buduči da je supstrat različit, tj. u toj regiji to je, 
kult' U di^elu Slovenije i južne Transdanubije, pretežno Višnjica-tip Retz-Gajary 
jj Ure>4 a u Slavoniji pretežno kostolačka kultura s jakim utjecajima tipa Kevderc-
tr njevac Retz-Gajary kulture.5 U sjeverozapadnoj Hrvatskoj, naime, Višnjica-tip 
ne u vr'jeme ezistencije badenske i kostolačke kulture u Slavoniji, odnosno tu 
U <ffizist>raju (barem do danas još nisu dokazane) badenska i kostolačka kultura.fi 
iste 1fVoniji ' sjeverozapadnoj Hrvatskoj niti završna faza vučedolske kulture nema 
jg akteristike, kako u materijalnoj, tako i u duhovnoj sferi.7 Medjutim, potrebno 
niji fckati Veča istraživanja u zapadnoj Slavoniji kako bi se najzad dobili konkret-
pe Zaključci o tim razlikama (početak koji mnogo obečava istraživanja su na tellu 
sjev 6 1 kod Virovitice)." Isto tako bila bi neophodna velika istraživanja i u 
verozapadnoj Hrvatskoj. 
no-i<1](>deči najnovije rezultate arheoloških istraživanja i na njima temeljene relativ-
skojro*°loške odnose u susjednim krajevima, prvenstveno u zapadnoj Madjarskoj, 
tine Područje sjeverne Hrvatske prirodno vrlo povezano unatoč rijekama koje 
Poku*-'0 današnje granice (Mura i Drava), utvrdili smo da možemo prilično realno 
fa2e kUtl ran° brončano c,()ba u sjevernoj Hrvatskoj podijeliti u tri osnovne razvojne 
sust se, prirodno, ne mogu nasilno do kraja uklopiti u Reineckeov kronološki 
kr0h , za srednju Evropu, premda se ne poklapaju do kraja niti s madjarskim 
oškim sustavom i kulturnim atribuiranjem. Polazna točka je, svakako, u 

madjarskom i našem pokušaju, pojava kulturnog kompleksa Vinkovci-Somogyvar-
Belotič u našim sjevernim prostorima (u Madjarskoj na zapadnom i jugozapadnom 
području).9 Što se tiče nekih kronološko-terminoloških problema, napomenimo 
odmah da naša treča faza u madjarskom kronološkom sustavu odgovara početku 
srednjega brončanog doba.10 Buduči da raspolažemo s nekoliko radiokarbonskih 
(C14) datuma za Transdanubiju i sjevernu Hrvatsku, možemo postaviti i približni 
apsolutni kronološki okvir trajanja ranoga brončanog doba u sjevernoj Hrvatskoj: 
bilo bi to vrijeme izmedju 2100. i 1600. god. p. n. e. (za početak datum iz Nagyarpada, 
za završnu fazu iz Podgorača kod Našica).11 Unutar toga okvira apsolutne granice 
pojedinih faza moči če se novim podacima sasvim sigurno u budučnosti i precizirati, 
tj. korigirati. 
Prva faza (vremenski smo je odredili datumima iz Nagyarpada = 2050., te 
Rudine I - 1880 ±110 god. p. n. e.)12 okarakterizirana je u večemu dijelu sjeveroza-
padne Hrvatske nastavkom egzistencije kasne vučedolske kulture, uz brojne utjecaje, 
od vinkovačkih i šomodjvarskih do zvonastopeharnih i vrpčastih.13 Uz Rudinu I kod 
Koprivničke Rijeke ovoj fazi pripadaju i nalazi iz Martinca kod Bjelovara.14 
Smatramo da ovome vremenu pripadaju i djelomice nalazi tzv. ljubljanske kulture 
s Iga,15 dok če nalazi s Parta (s novijih istraživanja Z. Hareja) biti možda čak nešto 
mladji, a nikako stariji, buduči da imaju analogije u Mako-kulturi, ali i u Csepel-tipu. 
koji je mješavina kulture zvonastih pehara i vinkovačke kulture, te u kasnijoj 
vrpčastoj keramici.16 Ovime ne smatramo do kraja riješenim pitanje ljubljanske 
kulture, jer je zaista moguče da ona počinje svoj životni vijek negdje krajem 
eneolitskog razdoblja, tj. nešto prije pojave vinkovačke kulture u sjevernojugoslaven-
skom prostoru. Medjutim, nesumnjivo je da traje i na početku brončanog doba. 
svakako prije nalaza tipa Notranje Gorice. U Slavoniji u vrijeme početka brončanog 
doba egzistira vinkovačka kultura i to, kako je dokazao S. Dimitrijevič na istraživa-
njima u Vinkovcima, nakon B-2 faze vučedolske kulture.17 Vinkovačka kultura 
rezultat je simbioze vučedolske kulture, tj. starosjedilaca, s došljacima s jugoistoka 
ili istoka.18 U toku stacioniranja ova kultura se širila na zapad i sjeverozapad, te]e 
več u prvoj fazi ranoga brončanog doba nalazimo sve do okolice Bjelovara (Drljano-
vac), gdje su na istome nalazištu otkriveni ostaci naselja s nadzemnom (ili nadzem-
nim) kučom i ostaci žare s prvim pouzdanim paljevinskim grobom na područJu 
sjeverne Hrvatske, što ukazuje na prodor novih shvačanja, do tada nepoznatih na 
ovim prostorima.18 
Druga faza (vremenski je aproksimativno i analogno datumima iz drugih 
krajeva odredjujemo izmedju cca 1900. i 1750. god. p.n. e) okarakterizirana je u 
sjeverozapadnoj Hrvatskoj egzistencijom kasnije faze vinkovačke kulture (nalazište 
Delovi-Poljane), koja ima i elemente koji je mogu vezati s Perjamos (Maros), te 
starijom fazom Nagyr6v-kulture,20 a nakon toga vjerojatno kračom egzistencijo111 
Kisapostag-kulture, ili, kako je u novije vrijeme jedan dio madjarskih arheolog3 
naziva, najranije faze inkrustirane keramike (nalazište Čazma).2 Kisapostag-kultura 
nastaje svakako na vinkovačko-šomodjvarskoj supstratnoj osnovi, ali ne samo 
lijeve obale Drave,21" nego prelazi svakako i na desnu stranu, obuhvačajuči jedan 
dio Slavonije i vjerovatno cijelu sjeverozapadnu Hrvatsku, potiskujuči i 
ograničava-
juči uz Savu i jedan manji srednji dio istočne Slavonije (okolica Vinkovaca ^ 
Slavonskog Broda) bebrinsku kulturu ili Bebrina-tip kasne vinkovačke 
kulture-
Bebrina-tip nastaje svakako na vinkovačkoj kulturnoj osnovi, a paralelizira 
(barem u slavonskoj varijanti, koja je svakako nešto starija) s hatvanskom kultu 

rom.23 Danas, medjutim, osim nekoliko karakterističnih elemenata sa slavonskih 
nalazišta i nekoliko posuda iz Vlaške peči na Velebitu (što je vrlo udaljeno od istočne 
Slavonije) mi još uvijek ovaj tip (ili kulturu) ne poznajemo dovoljno. Vjerojatno je 
da su njegovi utjecaji preko bosanske Posavine i zapadne Bosne dospjeli do Velebita 
1 obale, te produžili svoj životni vijek u tim krajevima do početka srednjeg brončanog 
doba, naravno, uz modifikacije koje danas još ne možemo ustanoviti (tumul iz Ličkog 
Osika).24 Na nastanak Kisapostag-kulture (mi čemo, zbog različitih uvjeta postanka 
1 opstanka ove pojave, ipak zasad ostati pri ovome nazivu, premda zasad još ne 
2namo ne radi li se u sjeverozapadnoj Hrvatskoj o jednoj lokalnoj varijanti ove 
kulture, koja tu ne nastavlja razvoj u različitim grupama panonske inskrustirane 
keramike, nego prerasta u tzv. licenskokeramičku kulturu) morala je snažno utjecati 
1 neka od grupa vrpčaste keramike, što je nesumnjivo vidljivo na nekim oblicima, 
ali prije svega na tehnikama ornamentiranja,25 te (naročito vidljivo na gruboj 
keramici) kasna Nagyrčv-kultura.26 U Sloveniji bi ovoj fazi najvjerovatnije odgova-
rali tzv. licenski ulomci s Brinjeve gore, a možda i vrčič iz Maribora.27 Radi se, 
rnedjutim, o pojedinačnim nalazima, pa je teško reči nešto definitivno. 
Treča faza, ili, uvjetno rečeno, licenskokeramička, može se datirati otprilike 
izmedju 1750. i 1600. god.p.n.e. (C14 datum iz Podgorača za kasnu licensku 
keramiku, povezanu s grupom Szeremle: cca 1670. god.p.n.e.).28 Licenskokeramička 
kultura (nakon više istraživanja bit če potrebno i ovaj naziv zamijeniti nekim 
adekvatnijim, najvjerojatnije prema nekom nalazištu) prostire se u čistom obliku u 
Cl]eloj sjeverozapadnoj Hrvatskoj, te zapadnoj Slavoniji.29 Prema sadašnjemu stanju 
lstraživanja područje oko Našica i Djakova, dakle prijelazno područje izmedju 
najistočnijeg dijela srednje Slavonije (tj. zapadno od gornjeg toka rijeke Vuke) i 
najzapadnijeg dijela istočne Slavonije, predstavlja zajedničko mješovito područje 
Sdje se, barem djelomice istovremeno, tj. u ranoj i srednjoj fazi, nalaze i panonska 
jnkrustirana keramika i licenska keramika, a moguče, slično kako i u okolici 
. lavonskog Broda, i vatinska ranija kultura.30 Baranja, te krajevi uz donji tok Drave 
uz Dunav pripadaju različitim tipovima panonske inkrustirane keramike,31 a 
Golica Vinkovaca vatinskoj kulturi.32 Pojedinačni licenskokeramički nalazi prona-
. leni su na više nalazišta panonske inkrustirane keramike i vatinske keramike kao 
lrr»port,33 a panonska inkrustirana keramika s pojedinačnim nalazima kao import na 
ekoliko licenskokeramičkih nalazišta. Takva situacija nedvojbeno je potvrdjena 
j aPanjima jamskih objekata na tri nalazišta: Koprivnica-Cerine III,34 Koprivnički 
Vanec-Piškornica35 i Podgorač-Breški36. Na prva dva potvrdjen je import sjeverne 
panonske inkrustirane keramike, a na trečemu veča količina posudja kasne 
zne panonske inkrustirane keramike (Szeremle grupa). Takodjer je značajno da su 
a Prva dva lokaliteta zastupljeni motivi licenskih valovnica, a na trečemu motivi 
"''izontalnih licenskih traka, što dodatno argumentira teoretsku podjelu Z. Benkov-
t y na dva razvojna stupnja, onaj s valovnicom (stariji) i onaj s horizontalnim 
^akama (mladji)37. Pregledom materijala u Muzeju u Eisenstadtu konstatirali smo 
ondje (medju izrazito brojnim keramičkim materijalom) ne postoji niti jedan 
0,nak s motivom valovnice, što bi sugeriralo da je matično područje licenskokera-
ke kulture sjeverna Hrvatska38 i vjerojatno dio jugozapadne Madjarske (materijal 
le Publiciran, ali, navodno, postoji)39, a tek u kasnoj fazi ona se širi na austrijsko 
^adišče (Burgenland). Što se tiče geneze licenske keramike, gotovo je sasvim jasno 
Jyj. le njoj osnovno izvorište u Kisapostag-kulturi,40 možda zbog jačega pritiska 
'erzanowice-kulture iz Male Poljske, koja je mogla putem Koštany-grupe u 

istočnoj Slovačkoj djelovati na Nitra-grupu (stariju ili klasičnu fazu) u jugozapadnoj 
Slovačkoj.41 Naravno, pri tome ne isključujemo niz ostalih faktora koji su mogli 
utjecati na nastanak samostalne licenske keramike: svakako moramo uzeti u obzir 
Sjeverna Hrvatska 
Nord-Kroatien 
SZH-NWK 
Slavonija 
Slaivonien 
Zapadna Madarska 
Transdanubien 
§£ 
OH <U 
Si 
S 
§ 
S Z 
o 
£ 
1 
t 
I 
8 
N 
O 
O 
05 
O 
2 
C 
S 
a 
to 
s 
H 
S 
aj 
S 
to 
o 
o 
<s 
a 
t/1 
8 
i 
s 
š 
N 
K 
t-
K 
2 
h 
5 
§ 
S § 
5 
u 
2 
2 
S 
H 
o 
h 
o 
m 
O 
O 
to 
SI. 1: Kronološka tabela. 
Abb. 1: Chronologisehe Tubelle. 

VUCEDOL 
MAKO 
VINKOVCI 
/> SAMOGYVAR 
SI//Abb. 2: Faza/Phase 1 
Vinkovačka kultura/Vinkovci-Kultur: 1. Ilok; 2. Lovas; 3. Opatovac; 4. Sotin; 
• nalazišta na Vučedolu; 6. Vukovar; 7. Orolik; 8. Stari Jankovci; 9. nalazišta u 
Vinkovcima; 10. Pri vlaka; 11. Sarvaš; 12. Stari Mikanovci; 13. Viškovci; 14. Orešac; 
^ 15. Drljanovac 
učedolska kultura, ranobrončanodobna faza/Vučedol-Kultur, fruhbronzezeitliche 
Phase: 1. Martinac; 2. Koprivnička Rijeka-Rudina I 
atya-kulturu, koja je inače u ranoj svojoj fazi snažno povezana s kasnom Kisapo-
a8-kulturom;42 ne može se poreči, medjutim, niti izvjesna srodnost s jednim dijelom 
j^terijala Gšta-Wieselburg kulture,43 čiji elementi se mogu nazrijeti čak i u 
ladjemu dijelu 6. faze Vaganačke pečine na Velebitu, koja preslojava materijal 
Poljanske kulture,44 a koja je več ranije evidentirana kao vjerojatno odvojena i 
^ostalna kulturna pojava u licenskokeramičko vrijeme.44" 
Sto se tiče geneze panonske inkrustirane keramike i vatinske kulture u Slavoniji, 
Y er"o se posebno ovdje upuštati u to nego upučujemo na novije radove K. 
Sl!n®ki-Gasparini,45 te N. Majnarič-Pandžič, koja je izdvojila grupu Bijelo Brdo-Dalj, 
°dnu grupi Szeremle u okviru panonske inkrustirane keramike, te srijemsko-sla-
nsku varijantu vatinske kulture.49 
u Sloveniji ovoj fazi ranoga brončanog doba sjeverne Hrvatske odgovara svakako 
i materijala tipa Notranje Gorice, te jedan dio raznolikog materijala s Iga,48 kao 
^Jerojatno dio materijala s Brinjeve gore.48 Medjutim, u Sloveniji se ne radi o 
tI).<;nskokeramičkim nalazištima, nego o importu, o čemu svjedoči neznatna količina 
^'jala. Takodjer ne bi trebalo više ubrajati materijal iz Blatne Brezovice u rano 
°neano doba,90 jer se ondje ipak radi o eneolitu, odnosno o materijalu srodnom 
21 ^'Oikl vNtnlk 
417 

Sl./Abb. 3: Faza/Phase 2 
Kasna vinkovačka kultura/spate Vinkovci-Kultur: Delovi-Poljane I 
Bebrina-tip vinkovačke kulture/Bebrina-Typ der Vinkovci-Kultur: 1. Vinkovci; 2. Novi-
grad na Savi; 3. nalazišta u Donjoj Bebrini; 4. Gornja Bebrina; 5. Slavonski Brod, 
6. Stari Slatinik; 7. Brodski Stupnik 
Kisapostag-kultura i njezini elementi/Kisapostag-Kultur und ihre Elemente: 1. kug 
(Baranja); 2. Vučjak Feričanački; 3. Podravske Sesvete; 4. Čazma; 5. Bosiljevo (?)> 
6. Sv. Petar LudbreSki; 7. Vindija; 8. Mačkova spilja (= Velika Pečina) 
dijelu keramičkog materijala Retz-Gajary kulture.51 Ne bismo se složili niti s noviju11 
izrazom »pramenasta keramika« za licensku," buduči da se ne radi o otiscim8 
pramenova kose (kao, doduše, niti otisaka uzice, što bi sugerirao uvriježni naziv), 
nego o tehnici koja bi najprije mogla odgovarati otisku nazubljenog kotačiča, ka*^ 
je to dobro vidljivo po nekim nemarnije ili grublje ornamentiranim primjercima 
Rezimirajuči, moramo naglasiti još jednom da prema sadašnjemu stanj^ 
istraživanja dijelimo rano brončano doba sjeverne Hrvatske u tri faze. Prva traje ° 
cca 2100. do 1900. god.p.n.e., a obilježena je završnom egzistencijom vučedols 
kulture koju vremenom sasvim smjenjuje i potiskuje vinkovačka kultura. Druga ta 
traje od cca 1900. do 1750. god. p. n. e., a obilježena je pojavom kasne faze vinkovač ^ 
kulture, nakon koje slijedi vjerojatno kratka egzistencija Kisapostag-kultuie^ 
Bebrina tipa kasne vinkovačke kulture. Treča faza traje od cca 1750. do 1600. g ' 
p. n.e., a pripada vremenu licenskokeramičke kulture u večemu dijelu sjeve _ 
Hrvatske, a u istočnoj Slavoniji i Baranji vremenu panonsko inkrustirane keram ^ 
i početnih faza vatinske kulture. Prema tome, ova podjela no uklapa se sasvu11 

Sl./Abb. 4: Faza/Phase 3 
ženska nalazišta/Fundstellen der Litzenkeramik: 1. Vučjak Feričanački; 2. Gradac 
od Pleternice; 3. Pavlovec; 4. Dubovec; 5. Koprivnica; 6. Koprivnički Ivanec; 
• Ludbreški Ivanac; 8. Gušče; 9. Goričan; 10. Kalnik; 11. Vindija; 12. Mačkova 
spil j a (= Velika Pečina) 
JeSovito licensko područje (s PIK i vatinskom kulturom)/Mischgebiet der Litzenkera-
** (mit der pannonischen inkrustierten Keramik und Vatina-Kultur): 1. Viškovci; 
2. Djakovo; 3. Štrbinci; 4. Novigrad na Savi 
j Licenski import/Import der Litzenkeramik: 1. Erdut; 2. Dalj; 3. Vinkovci 
n H°rt sieverne PIK/Import der nordlichen pannonischen inkrustierten Keramik: Kopriv-
ki Ivanec; Grupe panonske inkrustirane keramike/Gruppen der pannonischen inkru-
Jerte" Keramik: 1. Bapska; 2. nalazišta oko Erduta; 3. Dalj; 4. Bijelo Brdo; 5. 
°Pačevo; 6. Vardarac; 7. Lug; 8. Bilje; 9. Darda; 10. Zmajevac; 11. Suza; 12. 
18 n°VaC; 13, Kozarac: 14- Popovac; 15. Beli Manastir; 16. Viškovci; 17. Bolman; 
Djakovo; 19. Novigrad na Savi; 20. Podgorač; 21. Vučjak Feričanački; 22. Gradac 
kod Pleternice 
s,ariie srednjoevropske sheme, ponešto odudara od novijih madjarskih kronoloških 
jt °ma> a odudara i od pokušanja kronologije u Praistoriji jugoslavenskih zemalja 
4). s kojom se možemo djelomice složiti, ali nikako u potpunosti, posebno s 
kuhr0m "a reiativnokronološki odnos vinkovačke, licenskokeramičke kulture i 
dat * panons'<e inkrustirane keramike.54 Prema kalibriranim radiokarbonskim 
urnima, analogno nekim objavljenim datumima za Češku, godine bi bile uvečane 
n0vCCa 500 godina.51 Nama je ovim tekstom prije svega bila namjera da na temelju 
istraživanja pokušamo srediti relativno-konološke odnose (usp. si. 1, Krono-

loška tabela; za atribuciju i raspored kultura v si. 2, 3 i 4: Karte rasprostranjenosti 
pojedinih kultura u fazama 1 do 3 ranoga brončanog doba sjeverne Hrvatske), a 
apsolutnu kronologiju ranoga brončanog doba sjeverne Hrvatske, posebno zbog ovih 
a i nekih drugih razlika, ostavljamo otvorenim do dobivanja više pouzdanih 
radiokarbonskih (C14) ili drugih pouzdanih datuma.56 
1 S. Dimitrijevič, u: Praist. jugosl. zem. 2 
(Sarajevo 1979) 229 i d. 
2 Z. Markovič, Problem kontinuiteta sta-
novništva i kultura sjeverne Hrvatske od ra-
nog neolita do ranoga brončanog doba (ruko-
pis). 
3 S. Dimitrijevič, u: Praist. jugosl. zem. 3 
(1979) 267 i d.; N. Tasič, u: Arheološka istra-
živanja u istočnoj Slavoniji i Baranji. Izd. 
Hrv. arh. dr. 9 (1984) 31 i d. 
4 S. Dimitrijevič, Ber. Rom. Germ. Komm. 
61, 1980, 35-43, t. 1-9. 
5 S. Dimitrijevič, u: Praist. jugosl. zem. 3 
(1979) 356. 
6 Z. Markovič, u: 4. znanstveni sabor Sla-
vonije i Baranje (Osijek 1984) 65 i d. 
7 O tome npr. S. Dimitrijevič (nap. 3) 306-
308; Z. Markovič, Arh. vest. 32, 1981, 248-249. 
8 K. Minichreiter, Obavijesti Hrv. arh. dr. 
18/1, 1986, 13-16. 
9 S. Dimitrijevič, u: Corolla memoriae Io-
sepho Brunšmid dicata, Izd. Hrv. arh. dr. 4 
(1979) 140 (publikacija dalje: Corolla)-, G. 
B&ndi, Savana 9-10, 1975-76, 86; I. Ecsedy, 
u: Die Friihbronzezeit im Karpatenbecken 
und in den Nachbargebieten (Budapest 1981) 
71 (publikacija dalje: Friihbronzezeit); N. Ka-
licz, u: Atti del 10. Simp. Lazise-Verona 1980 
(Verona 1982) 118, 128; M. Garašanin, u: 
Praist. jugosl. zem. 4 (1983) 463 i d.: autor tu 
ubraja i ostale grupe »podunavsko-balkan-
skog kompleksa ranog bronzanog doba«; Z. 
Markovič, u: 40 godina arheoloških istraživa-
nja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj (Koprivnica 
1986) 7-8, 11. 
10 V. npr. R. Schreiber-Kalicz, u: Kulturen 
der Friihbronzezeit des Karpatenbeckens und 
Nordbalkans (Beograd 1984) 168 (publikacija 
dalje: Kulturen). 
11 Nagyarpad: N. Kalicz, u: Kulturen, 101; 
Podgorač: N. Majnarič-Pandžič, Arh. vest. 27, 
1976 (1977) 74. 
12 Rudina I: Z. Markovič (nap. 7) 265, 271. 
13 Ib, 249-255. 
14 Ib, t. 2: 5-8; naročito cilindrična bočica 
na t. 2: 7. 
15 Npr. P-J Korošec, Najdbe s koliščarskih 
naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju, Arh. 
kat. Slov. 3 (i969) t. 143: 5. red, si. 4, 6. red, 
si. 1-3; 145: 2. red, si. 2, 4. red, si. 1 itd. 
Zanimljivo je da se analogije čuk i samim 
oblicima nalaze zaista u obje skupine, tj. u 
oblicima skupine Ig I i Ig II. 
16 Z. Harej, Poročilo razisk. paleol. neol. 
eneol. Slov. 9-10, 1981-82, 31 i d., npr. t. 17: 
3; 18: 11; 22: 1; 25r2, 3; 26: 3 itd.; N. Kalicz 
(nap. 11) t. 23: 11; R. Schreiber-Kalicz (nap. 
10) t. 39: 3; M. Buchvaldek, Die Schnurkera-
mik in Bohmen, Acta Univ. Car., Phil, et hist, 
monogr. 19 (Praha 1967) si. 5: C 2, t. 10: 1; 
12: 1; 13: 3 itd. 
17 Npr. konačna stratigrafija u: S. Dimitri-
jevič, Osječ. zbor. 17, 1979 (1985) 36-39. 
18 S. Dimitrijevič, Acta Musei Cibalensis 1, 
Vinkovci 1966, 33-35; M. Garašanin, u: Praist. 
jugosl. zem. 4 (1983) 474-475. 
19 A. Durman, Opuse. arch. 7, 1982, 37 i d.; 
Z. Markovič, Podrav. zbor. 85, Koprivnica 
1985, 163. 
19» Z. Markovič (nap. 2). 
20 Z. Markovič, Podrav. zbor. 84, 295. 
21 Za Madjarsku v. G. B&ndi, u: Kulturen, 
257 i d.; Čazma: V. Štrk, Podrav. zbor. 84; 275 
i d. 
2" I. Ecsedy (nap. 9) 71; I. Szathmžri, Alb" 
Regia 20, 1983, 7 i d. 
22 Bebrina: S. Dimitrijevič (nap. 9) 141. 
23 S. Dimitrijevič, Opuse. arch. 7, 1982, 19' 
20: autor smatra da Bebrina-tip nije kasniJ1 
od razvijene vinkovačke kulture. 
24 V. Mirosavljevič, Arh. rad. raspr. 7, 197*. 
266-269; R. Drechsler-Bižič, u: Praist. jugosl 
zem. 4 (1983) 255, t. 36: 1, 10. 
25 Usp. npr. J. Machnik, Godiš. Cent. balka-
nol. ispit. 21/19, 1983, 97 i d., si. 2: 6, 11. 3U 
itd.; J. Machnik, u: Kulturen, 341 i d., t. »»• 
1, 3, 5; 96: I-A, I-B; M. Buchvaldek (nap. 1°' 
si. 5: C 1, E 1; I. Nilius, Jschr. mitteia-
Vorgesch. 64, Halle/Saale 1981, 63 i d„ si. •>• 
1, 2; 5: 1; 6: 1; itd. 
2" R. Kalicz-Schreiber (nap. 10) t. 44: 5; 4»: 
8; 49: 15; 50: 1, 4, 6, 8 itd. 4 
27 S. Gabrovec, u: Praist. jugosl. z*7"' k 
(1983) 24 i d., t. 1:4, 14, 15; M.' BuchvaW^ 
(nap. 16) si. 1: A 6; 2: A 23; 5: C 1. 
" V. bilj. 11. 
29 Utvrdjeno zajedničkim pregledom ma^' 
rijala iz sjeverne Hrvatske s dr. Z. Benk°v g 
u prolječe 1984. godine; za rnnija mištj('nJ p 
ovoj kulturnoj pojavi u Jugoslaviji v. n?r vj<; 
Korošec, Arh. vest. 8, 1957, 9; S. Dimitrije ^ 
u: Epoque prihistorique et protohistorU,["^jj 
Yougoslavie - Recherches et risultatsi • 
302;' u Austriji: R. Pittioni, Urgeschic*te 
dsterreichischcn Raumes (1954) 242 i d. 

30 O vatinskim nalazištima oko Djakova: Z. 
Markovič, u: Arheološka istraživanja u istoč-
»oj Slavoniji i Baranji (1984) 23-25; o krono-
loškom položaju rane vatinske kulture v. N. 
Majnarič-Pandžič, ib. 78, prilog 1. 
31 N. Majnarič-Pandžič, ib., 81 i d., prilog 
2-3. 
32 Ib., 63 i d.; S. Dimitrijevič, u: Corolla, 
141-142. 
33 N. Majnarič-Pandžič (nap. 30) 66-68; I. 
Pavlovič, ib., 53 i d., si. 4: 11-13; 5; itd. 
34 Z. Markovič, Podrav. zbor. 86, 1986,154. 
. Z. Markovič, Podrav. zbor. 82, 1982, 246, 
4: 3-8. 
36 N. Majnarič-Pandžič, Arh. vest. 27, 1976, 
73~74; ead. (nap. 30) 68. 
Z. Benkovsky-Pivovarovd, Praeh. Ztschr. 
47/2, Berlin 1972, 209. 
. Zahvaljujemo uvid u materijal upravi 
Muzeja u Eisenstadtu, posebno gosp. dr. K. 
Kausu. 
, Zahvaljujemo na informaciji dr. Z. Ben-
°vsky; moguče je da licenska keramika obu-
vača i dio sjeverozapadne Madjarske: K. 
,,*?ski-Gasparini, u: Praist. jugosl. zem. 4 
(1983) 484-486. 
Oblike i dio ukrašavanja v. u V. Štrk 
LnaP 21) t. 1-10; za ostala mišljenja v. I. 
23*!^" <naP 21 a)' Z Markovič (nap' 30) 
G. Bžndi (nap. 21) 260; M.-B. Novotny, 
Kulturen, 289 i d., si. 13-ulomak u srednjem 
t J- Machnik, u: Kulturen, 341 i d., si. 18, 
I-A, I-B. 
Unrf • ®^na> Oie mittlere Bronzezeit Ungarns 
u iflre siiddstlichen Beziehungen, Arch. 
"Un8 s. n. 49 (1975) 31-32: autor smatra da 
10 n°sitelji Kisapostag-kulture bili nomadi-
im C1ineSto drugačije tumačenje o ovoj kulturi 
trn . Kovacs, u: Kulturen, 218 i d., za naše 
ostavke v. t. 60: 1, 2, 15; 61: 11; 62: 16. 
279- 4 B6na (naP- 42> 278: 6' 10' 14- 15; 
in Forenbaher-P. Vranjican, Opuse. arch. 
V®85.10-11. 
t 4 Benkovsky, u: Friihbronzezeit, 29 i d., 
« K ... 
>pry, , Vinski-Gasparini, u: Praist. jugosl. 
^ (1983) 493 i d. 
46 N. Majnarič-Pandžič (nap. 30) 63 i d. 
47 Z. Harej, Poročilo razisk. paleol. neol. 
eneol. Slov. 5, 1976, 85 id., t. 1: 1, 4, vjerojatno 
i 7; ostali karakterističan materijal s ovog 
nalazišta očito je neolitski i eneolitski: v. 
naročito t. 2: 6; 4: 5, 6; 7: 1-7; za ovo nalazište 
v takodjer: S. Gabrovec (nap. 27) t. 1: 3. 
48 P.-J. Korošec (nap. 15) možda t. 54: 12-14 
(iako više liče na Kisapostag nalaze), 55: 11 
(pravi licenski ulomak), 65: 8, možda i 4; 67: 
6-11 (gruba metličasto ukrašena prateča ke-
ramika). 
49 S. Gabrovec (nap. 27) bilj. 9. 
50 J. Korošec, Prazgodovinsko kolišče pri 
Blatni Brezovici, Dela 1. razr. SAZU 14/10 
(1963) 47; rezerviranost prema atribuciji v. i 
u S. Gabrovec (nap. 27). 
81 J. Korošec (nap. 50) 21: 1, 8; 22: 3; 23: 7; 
26: 1; 30: 1; 32: 3, 5, 7; usp. npr. S. Dimitrijevič 
(nap. 4) t. 9: 3, 7-9; V. Nčmejcova-Pavukovž, 
u: Atti del 10. Simp. Lazise-Verona 1980 
(1982) si. 1: 6, 11, 13, 14; E. Ruttkay, Das 
Neolithikum in Niederosterreich (Wien 1985) 
t. 18: 4, 7. 
52 V. npr. Kolokvij Bronasta doba v Sloveni-
ji, 1986 (rezimei), prijevod teksta D. Kramera 
na slovenski jezik. 
53 Primjerci medju inače brojnom kerami-
kom, prvenstveno u Muzeju grada Koprivnice; 
iskapanja na nalazištima Koprivnički Ivanec-
Piškornica i Koprivnica-Cerine III. 
54 Praist. jugosl. zem. 4 (1983) kronološka t. 
na str. 809. 
85 M. Buchvaldek, u: Atti del 10. Simp. 
Lazise-Verona 1980 (1982) si. 10. 
58 Osim objavljenih podataka i podataka iz 
vlastitog rukopisa Problem kontinuiteta, za 
podatke iz karte nalazišta i rasprostiranja 
pojedinih kultura zahvaljujem kolegicama i 
kolegama u muzejima sjeverne Hrvatske koji 
su mi dali materijal na uvid (Ilok, Osijek, 
Djakovo, Slavonski Brod, Našice, Slavonska 
Požega, Virovitica, Kutina, Čazma, Bjelovar, 
Križevci, Varaždin). Osim toga zahvaljujem 
na korištenju podataka iz rukopisa: K.Mi-
nichreiter, Arheološki lokaliteti Slavonije i 
Baranje i njihova zaštita, radni elaborat, Osi-
jek 1976. Kataloški popis arheoloških nalazi-
šta Slavonije i Baranje, revidiran 1. 3. 1984. 

DIE CHRONOLOGIE UND DIE GENESE DER FRUHBRONZEZEITLICHEN KULTUREN 
IN NORDKROATIEN 
ZiLsammenfassung 
Nordkroatien liegt im Raum, der sich zwischen dem FluG Sava im Suden, der ungarischen 
Grenze im Norden, Slowenien im Westen und Vojvodina im Osten ausbreitet. In diesem Raum 
gibt es viele Ebenen und niedrige Berge mit Fliissen und Bachern, die giinstige Bedingungen 
fur die Weide, Jagd und den Fischfang, sowie fiir den Ackerbau darstellten. Die zahlreichsten 
aneolithischen Kulturen, die hier vorgefunden wurden, sind die Kulturen von Lasinja, Vučedol 
und Baden.2 Dieser Raum wird in Slawonien (ostlicher Teil) und das nordwestliche Kroatien 
(westlicher Teil: westlich von Daruvar, Pakrac und Virovitica) geteilt. 
In Slawonien war das Substrat fiir die Kultur von Vučedol durch die Kostolac-Kultur 
vertreten, neben den starken Einfliissen vom Kevderc-Hrnjevac-Typ der Retz-Gajary-Kultur,5 
im nordwestlichen Kroatien aber durch den Višnjica-Typ der Retz-Gajary-Kultur,4-6 denn in 
diesem Raum bemerkt man keine Existenz der Kulturen von Baden und Kostolac. Die Kultur 
von Vučedol wird hier auch am Anfang der friihen Bronzezeit fortgesetzt. 
Die Entwicklung der friihen Bronzezeit in Nordkroatien mit der Entwicklung in Transda-
nubien vergleichend bemerkten wir eine Reihe von Ahnlichkeiten und haben versucht, die 
Vorgange in drei Phasen einzureihen: die stimmen aber mit denen in Transdanubien nicht ganz 
iiberein, was noch mehr fiir die Einteilung Reineckes gilt. 
Die Phase 1 (den C'4-Daten nach: etwa 2100-1900 v. Chr.)11 ist im nordwestlichen 
Kroatien durch die Fortsetzung der friihbronzezeitlichen Vučedol-Kultur (die Fundstelle 
Koprivnička Rijeka-Rudina I, 1880 ± 110 v. Chr.)12-14 gekennzeichnet worden, mit Analogien in 
den Gruppen von Vinkovci, Samogyvar, Csepel und in der schnurkeramischen Gruppe- In 
Slawonien erscheint eine rasche Unterbrechung nach der Phase B-2 der Kultur von Vučedol, 
denn vom Sudosten her treten die Trager der Kultur von Vinkovci auf.917 19. In ihrer ersten 
Phase drang diese Kultur bis in die Umgebung von Bjelovar (Drljanovac). 
Die Phase 2 (etwa 1900-1750 v. Chr.) ist im nordwestlichen Kroatien durch die Existenz 
der Kisapostag-Kultur (Čazma)21 bestimmt, die auch einen Teil von Slawonien und Baranja 
einschlieCt. In der ersten Abteilung dieser Phase ist in der Podravina auch die spate Kultur 
von Vinkovci anwesend,20 im Gebiet der Posavina dauert aber in der Umgebung von Slavonski 
Brod und im Raum um Vinkovci in diesem ganzen Zeitabschnitt der Bebrina-Typ der spaten 
Kultur von Vinkovci.23 Dieser Typ zieht sich allmahlich an den FluB Sava zuriick und 
vermutlich durch das westliche Bosnien bis zum Velebit an die Kiiste (Vlaška peč); seine 
Existenz endet mit dem Anfang der mittleren Bronzezeit (Lički Osik in Lika). Die Kultur von 
Kisapostag entstand auf der Substrat-Grundlage der Kultur von Vinkovci, nebst den Einfliissen 
verschiedener schnurkeramischer Gruppen,21" 25 bei uns stellt sie aber ein Bindeglied zwischen 
der Kultur von Vinkovci und der Litzenkeramik dar. Von einem Teil der Forscher wird sie in 
Ungarn als die friiheste Phase der pannonischen (transdanubischen) inkrustierten Keramik 
angesehen. An mehreren Fundstellen sind die Elemente dieser Kultur zwar bemerkbar, jedocn 
bisher nur in ungeniigend klaren Verhaltnissen vorhanden. 
Phase 3 (etwa 1750-1600 v. Chr.) ist im ganzen nordwestlichen Kroatien und in| 
westlichen Slawonien durch die Litzenkeramik bestimmt, an deren Fundstellen sich hier un 
da ein Import der gleichzeitigen pannonischen inkrustierten Keramik bemerkbar macht" " 
Gebiet um Našice (die Fundstelle Podgorač: 1670 v. Chr.) und Dakovo, sowie vermutlJC" 
Novigrad an der Sava, sind ein Mischbereich, wo die Litzen- und pannonische inkrustier 
Keramik sowie in einigen Teilen auch die frilhe Vatina-Kultur zusammen existierten.50 Da 
jugoslawische Gebiet von Baranja und die Tiefebene an den Fliisscn Drava und Donau vo 
Valpovo bis Ilok waren von Tritgern der pannonischen inkrustierten Keramik besetzt. 
wiihrend der Raum um Vinkovci und nOrdlicher der Sava dstlich von Slavonski Brod zur 's 
Vatina-Kultur gehftren.52 Die Litzen-Keramik bestand auch in einigen Teilen Transdanubie 
als eine selbstfindige kulturelle Erscheinung," in einem Teil Nordkroatiens, das ihr ursprtlng 
ches Ausbreitungsgebiet ist, tritt sie jedoch in geschlossenen Funden auf, mit zwe'_ 
V! v. SIC JVUVVII 111 BCD<.IllUBaCIICll 1-U1IUCI1 «UI, phasC 
ausgeprflgten Phasen, wie das frilher von Z. Benkovsky vorausgesetzt wurde: die frilhe i» 
' gekennzeichnet) erscheint un den Fundstellen Koprivnički Ivanf,C"uen 
Skornica" und Koprivnica-Cerine III34 zusammen mit dem Import der friihen nflrdiucn 
pannonischen inkrustierten Keramik; die spfite Phase (gekennzeichnet durch ausschlieB 
(durch ein Wellenband 

gerade Bander) erscheint aber zusammen mit dem Material der Szeremle-Gruppe, d. h. der 
spaten siidlichen pannonischen inkrustierten Keramik, in Podgorač.36 
Wegen besserer Ubersichtlichkeit ist dem Text eine Liste der Fundstellen beigegeben, einige 
Verbreitungskarten einzelner Kulturen (Abb. 2—4), sowie eine chronologische Tabelle, mit dem 
Vergleich der Chronologie fiir Westungarn (Transdanubien) (Abb. 1). Nach den neuen kalibrier-
ten C'4-Daten diirfte jede der Phasen um ungefahr 500 Jahre alter sein."