L lot s* k«ri«K dolov-th«g»l|H4«(n. Delavci m «prtvlltnl do k«r producir»|o Thio p«p«r I« dovot«d t« ih« inurMla of tho working otase. Work-oro or« ontltlod to all whkl thoy produce. Kb mr»« ..oo.ioj»« «»(mr Dm. i mrt, at t Im po«i of (Im üfc«a«o Hl tb. A«t oi 0*k«r««( «f Marek M, Ulf. Otiieo 4001 i. 31. Str.. Ckicifi. III. "IMaTci wh dežela, «druiite se!1 PAZITE9 ' no At«vilko v oklapaiu kl oo na Ka|a polaf va-éofto naalova. prllopl|o-naga «podal all iMmMX no ovitku. Ako (45b lo étavilka . . » todo| vam o prlhodnfo étovllko naéogo lloto p«-toóo naroinina. Prooi- mo ponovilo |o tokof. ŠTEV. (NO.) 455. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., DNE 30. MAJA, (MAY) 1916. LETO (VOL.) XI. Vesoljna vojna Svetovno klanje je zanimivo. ..........z Argentini jo ali k Kitajsko,. odkod<$ jealohiva) vsako leto ogromne V K v ropi je vojna. Če se govori natančneje, ni le v Evropi, tem- dobičke in povečaval svoj kapital. Zdqj ne morejo ladje njegove Iz nezavesti se budi zavest. dežele vositi čez morje; dokler je upal, ds bo vojna kmalu konča na, ker pridrve polki njegove hrabre armade v par mesecih od glavnih mest sovražnikov in prisilijo njih vlade na kolena, je bil prepričan, da se mu izguba po vojni bogato povrne; njegove trgovske zveze se obnove, mir se sklen'» na taki podlagi, da mu morajo se sovražniki prepustiti del svoje trgovine, razuntega jim predpiše njegova vlada težko vojno odškodnino in domač) kapitalizem ac obogati brez o kateri se toliko pisc, in Mezopotamijo smatra eden za turško me- Vojna se ni koučnla v par tedu sto, drugi za nekakšno tuje kraljestvo; kljub temu govori prvi in upi«Ko Ke umaknili pošastnim prikaz drugi o Kut el A m ari in o Trapezu nt u kakor Ljubljančan o &iškiinn; n|t| ne sovražniki, katere bi um iu Viču. Po vseh gostilnah posedujo, ob vseh baray poatajejo »tra- priailila, da vrne te kupčije kapitalu t iWVI III Vi\/I I 1/1 %IA SlIA «k.1/ MAi» VflOlIliii I «aa Oitl IIIIM •• I ■ iwiLilr iL it/iOftU 111 a-__• 1____!a . I* a* ...________I! a več povsod, kamor segajo evropski interesi. V Aziji in Afriki se tudi bojujejo, in včasi se odigra še danes kakšna bojna scena daleč kje na tujih morjih. Vsakdo ve, da je vojna med narodi in ves svet se zanima zanjo. Nekateri jo zasledujejo bolj površno, kakor igso na odru, v kateri i>e nastopajo sami; drugi študirajo in kritizirajo vsako bitko in vsako kanonado, kakor generalštahni oficirji, katertm je vojskovanje poklic. Marsikdo nima pojma, kakšne oblike je tista Mala Azija, truda s tujimi miljardami. f o kateri se toliko piAe, in Mezopotamijo smatra eden za turško me- Vojna se ni končala v par tednih, ne v par mesecih. Prvotni prikaznim. Drugi so prevzeli trgovi-uerda dobra vlada, če zmaga še .kapitalistom, ki so jih prej vršili. Nev-tegiiin vodijo vojno okrog Verduna in Soluna, v tiiolskih gorah injtralni kapitalisti so pervadi te profite in čiindalje traje vojna, tem-ob Lrnem morju, za sueškim prekopomin do baltiškega mor j a do Bu-hol j se utrdijo novi trgovinski stiki in onemogoči obnovitev nekovine po svoje, obsojajo nesposobne evropske generale, zmagujejo kdanjih. '' 1 > * po svoje in «o prepričani, da bi se v štiriindvajsetih urah vse /asu- Mim^o jc bilo industrijskih imjgnatdv, ki bodo po vojni ničle, kalo, ^e bi se jim prepustilo poveljništvo tiste armade, kateri sami Xg Htrani HO Nf VOjni liferanti povzpeli na nezasličane vi- zele zmago. -ave Miljoni drugih prihajajo v i>jiho\r roke. Po izjemni poti Za vojno se zanimajo. pospešuje vojna koncentracijo kapitala. Še trustov ni treba za ta Tudi za njene posledice se zanimajo. Dasi je marsikomu popol- pf0Wit. niaj0 božjega blagoslova, da In vojna še kaj dalje trajala, noma nejasno, kako tečejo meje med sedanjimi državami, in Ae bolj j neznano, kako so narodi naseljeni po deželah, ki prihajajo v tem ne- ; Vpliv vojne na delavstvo. zaslišanem klanju v poftttv, je vendar cela armada piknikarskib di- |m^ra v<()nn y nizmelT v kapitalisti,umu razredu, tako plomatov prepričana, «h. M vsak iamed nji» najdlje uredil novo w ^otika z ie\en]0 rok() tudi delavskega razreda. Ampak tega KvropoJ4da bi bilo prav." Seveda vsak po svoje; če jo začneta dva prjjema ia stiska v oe\oti Tudi vojna ne napravi iz delavca kapita-z jezikom urejati, se največkrat zgodi, da se — sama stepeta zaradi Hgta Redo VKeKfl .lei^vst/a povelava. Materijalne žrtve in izgube nove politične geografije. . , . ' . vali na njegova pleča. Življeuske potrebščine mu podražuje, ne le Vse se zanimala vojno. Se ameriški "bojsi," katerim je Ba^et^ ^aimftnji dan, ampak tudi za bodočnost. IViliko za delo mu ome-and Jeff najinieresantnejsi prikazni vseh časov, vedo nekaj t» l«»j- iuj0 fc. sedaj se razširja žensko delo; izkušnje ua tem polju bo ka-zerju in zaviznikih, verjamejo, da je Verdun trdnjava in ta iu 0111 pitalis«ia porabil po vojni in konkurenca med spoloma, ki sc sedaj ne med njimi celo priznava, tla se strelja tam z večjimi kanom. kot A0|*uti dok|er M) moSki v znkop-|h> po njihovem povratku poostri do se rabili v ameriški civilni vojni, s katero je imel menda Lincoln Hkrajnostj nekaj oprauti. ... Temu se pridruži konkurenca polinvalidnih delavcev vpričo sil- splošno je zanimanr *« vojno no izJ>0|)n|njolie strojllp !olinikf popolnoma porabili, zadovoljevati N, se čudit in tudi jezit, se n, Sedanja vojna je ne le strahovit,|^ ^^ , |no la(- kor nf ,mk1o iuorH skrili ampak tudi velikanski dohodek, velikanske bodo njene poal«l,ce, ^ domovjn() priue^llih^ žrlev. velikanski so le sedaj nje. A vpliv i. V čas, b, človek obžaloval, da se Konc#n(lwijl kHpilala jo wjll«t Doveča odvisnost ljudje ne brigajo zanjo bolj, to se pnrvi, da sc ne zanimajo prav za . .. v . . , , , . . . .. * * v i . «i ,« . . ~ . delavstva od pcsljetmkov. ( nu mauje je delotl^jalcev, tem bolj so to mogočno poglavje človeške zgodovine. Prav resno moramo to; . 1 . . . A . '' . . ..... . . i • i 4- i « i- ii i. ♦ i«, „.¡i,...« delavei navezani nanje m tem jiisolutiieje lahko diktirajo pogoje, obžalovati; kajti ce se ne bi zanimalo ljudstvo za to silno prikazen * , . , , *. J . , . V . . .. »1 z občutki in mislimi nekdanjega korporala in samozvanega vojaške- ^ je tedaj delaven ree,: fn tebi mi ne ugaja; pojdem dfu-gr eksperta, ampak s stališča svojih pravih interesov, in če ne bi v WP<»eb*o za izmene delavec, k, laeejo dela v svoji stroki, se tem zanimanju ostalo te teoretično, ampak bi praktično izvajalo poslabšajo razmere, kadar postajajo posamezni kipitalisti kralji ce-potrebne poi^dice, tetlaj ne bi moglo biti to zanimanje sta-obnbska Hk industrij. radovednost frf modrovanje neveditežev, ampak bi Tahko porolilo Pttvt#ana moč kapit.diz.ua ns an., poimiožena beda tTCTavstva zdrave, bogate plodove. L.-.hko bi picprerib» mogotcem sklepanje na «Irugi strani — to je polsediea .ki ja porodi \ojna. miru po njihovi volji; lahko bi izsililo na pravičnosti iu potrebah na- Razmerje med razredoma se neizogibno poostri.f Vsled tega se rodov osnovan in vsled tega trajen mir. pa tudi nujno poostri razredni boj. „ Tlak in protitiak. » • Pred vojno jc bil razredni boj, med vojno se nadaljuje, po vojni se poostri. To je največji, najobsežnejši, najnepopustljivcjši iu najnepri- Ali večina ljudstva se še ne zna prav zanimati. Druga vojna. Za vojno onkraj m^rja se zanimajo. Pozabili so, da je ta vojna kljub svoji velikosti, kljub ogromnim žrtvam, ki padajo, kljub nezaslišanim materijalnim bremenom, ki zanesljivejši bo, kar jih pozna človeštvo .Med dvema razredoma, ki sta se v dobi vele industrije, velc- nekaj easa je Kakor iz gora tekoča Voda, pred katero se nenadoma umakne- vso nižino, tako brezobzirno, brez po-prilike izkorišča- , • *!• i • njn. i I lliai »iciin i iirKO Kuninmai « a i, mnni f.tmj Ugodllill laZUICtall t« boi sc ne more končati, dokler se ne doseže na eni ali na drugi . , ^ ' . . . . . . -i' • „♦ OOJ se ne more *wi«t»u, «v» „,lv.nw,t ne pozna meja. Nobena Vest, nobeni obfuri na človečnost, nobeni strani popolna, odločilna zmaga, k, pomen, absoluten poraz naspiot ^ ^J ^ ^ ^ ^^ ^ ^ ^ ^^ ^ mu ,H "sovražne skupine v Kvropi lahko opešajo. Sile irjih armadnih Pripoveduje, da ugonablja delavske moči, ki so potrebne za njegovo zborov se v trajnih naporih lahko tako izčrpajo, da postanejo naj- nspevanje. ...... boljši polki nesposobni za nad« 1 ¿ne pretopnanje. Živega materija Knrichisser v6us! - Obogatite sc! jo najvišji zakon, kadar sc za dopolnjevanje od kanonov, pušk in bolezni rcduciranih armad pokaže pr«ika za tO; n, ra vse pomisleke o škodljivih posledicah lahko zman jka. Finančno prenapeujanje Jafiko dovede najbogatej- odgovarja profitarstvo skemizgovjet Apres vous le deluge! Naj pn-še države na rob bankrota. In čo ne odločijo krvavi dogodki na bo- de za nami potop! jišeu, lah\co prisili splošno opešan je vlade, da sklenejo mir brez re-! V takem položaju pripravlja kapitalizem sam pogoje clemen- zultata. ' . I a me ga upora. . Kakorkoli bo — enkrat se mora ta'vojna končati, a naj se kon- Cim večja je potlačenost delavstva, čim bolj je v bedi otopelo, ča kakorkoli, odločilne, absolutne zmage ne prinese nobeni vojaku- ¿¡m se je začasno pogrezlido v nemo, vdano, mflčeniško prenašanje joči se stranki, začetne nade nobene se ne izpolnijo. ¡vsega gorja, tem večja je nevarnost, tla pride neizogibni upor kakor _ * divji, uničujoč vihar, ki ruši in podira in pomandra stokrat več, ne- vojna po VOJ1 . :!gn bi bilo treba. Največji pritisk ne more preprečiti protitlaka; do- Soeialni boj pa pojde dalje. Kako rpred vojno bodo po vojni ^ ^ ^ ^^ knko|. zala korenin- njihovih piofitov. T» in oni je imel veliko trgovino I dem! razredni boj,, se nepreneliom« ponavljajo. Razredna zavest ne pride v delavskih možgauib hipoma, nenadoma na površje, ali čim začno razmere iz delavstva ustvarjati razred. se rodi ta zavest, tudi če potrebuje kakor otrok do poroda svoj čas, da se zbudi v resnično življenje. Že leta 1793., v začetkih francoske revolucije, so pariški delavci v neki peticiji proti akordnim plačam, katere je odredil konvent za dela pri trdnjavskih stavbah, dejali: 14V času resnične enakosti ne sme biti razburljivega nesorazmerja pri delavcih. Delavci so stebri naroda; oni so bili tisti, ki so se vzdignili dne 10. avgusta". Deseti avgust je bil dan naskoka na Tuilerije, na sijajno, tedaj kraljevsko palačo. Ako niso imeli delavci takrat, ko so jurišali, Se žive, jasne razredne zavesti, so pa imeli vsaj tafco slutnjo v svojih dušah; ko so spoznali, da jim revolucija ni prinesla materijalnega zboljšanja kot delavcem, so začeli razumevati razlike in nasprotja nued razredi. S tem, da sc kali razredna zavest, se ne odpravi ne beda ne njeni vzroki. Iu kadar doseže beda stopnjo neznosnosti, tedaj izbruhne upor zoper pritisk v tistih oblikah, ki so v takih razmerah mogoče. Bes se združi z obupom, nezadovoljnost z maščevalnostjo; čimbolj je nasilni*tvo oviralo organizacijo potlačenih in njih jasno spoznavanje, tem bolj je upor sam neorganiziran, slep in divji, podoben orkanu. Kapitalizem, ki izkorišča brezvestno, ki izrablja svojo moč brezobzirno, ki skuša delavstvo vkovati v verige, pripravlja sam sebi največjo nevarnost in vodi boj na polje, ker se mora izvesti z največjo ogorčenostjo. Socializem živi. Po vojni se kodo nadaljevali razredni boji, ker ne morejo prenehati. Na srečo ne bodo imeli, vsaj povsod ne, tistih oblik,.v katere bi jih vsilil kapitalizem, če bi bile te oblike le od njega odvisne. Med delavstvom jc že toliko razredne zavesti, da je ne more uničiti ne vojna ne povečani pritisk kapitalizma. Tudi v Ameriki, kjer se je kapitalizem ob krvavem človeškem klanju brezprimerno obogatil in kjer je ob nenormalni prosperiteti silno narasla njegova moč in jo bo tudi skušal izrabljati proti delavstvu, se ne more več zatreti razredna zavest. Povsod jc- socializem že toliko živ, da ga ne more zadaviti nobena sila tega sveta. Dasi ni šla vojna niti mimo njegove organizacije brez škodljivih učinkov, se vendar ni izpolnila najsrčnejša želja mogotcev, l^er se ni mogla. Vojna je povzročila zmedo povsod; povzročila jo je med meščanstvom, v industriji, v dinastijah, v glavah modrijanov in učenjakov, v cerkvah; organizirano delavstvo se ni moglo popolnoma izogniti splošni zmedi. Ali uničiti ni mogla socializma in njegovih organienih oblik niti vajn»„.J* po vojni ho socializem tista sila,-ki prepreči, da bi delavske mase otopele in se slepovdale nasilstvu. Socializem ne bo dal, da bi bilo delavstvo popolnoma ponižano in pahnjeno v tako bedo, iz katere bi prejalislej morala izbruhniti obupna revolta, katere edina moč bi mogla biti uničevanje, ki pa ne bi bila sposobna, da preuredi razmere in da reši delavstvo. Razredni boji se bodo nadaljevali po vojni in naloga socializma bo tudi tedaj, da razširja razredno zavest in utrjuje delavsko organizacijo. Kakor vsaka ideja na tem svetu, pa mora tudi socializem živeli le v ljudeh. Materijalne razmere določajo razvoj in pohod zgodovine; ali živa sredstva razmer so ljudje. Socializem ne more napredovati in zmagovati kot čista, akademična, teoretična ideja, ampak le kot zavedna akcija tistih, katerim je njega uresničenje potrebno. Napolniti mora srca in glave, zlasti glave delavstva; s porabo zna,rja, ki ga daje socializem, se more delavstvo organizirati, Ida si ustvari moč, ki je potrebna za boj in za zmago. Povsod so bojišča. N> le okrgo Verduna, na Goriškem, v Albaniji, v Kurlaudiji, v Mali Aziji, v Macedoniji. Povsod, kjer živi delvastvo in kjer vrši kapitalizem svoj izkoriščevalni posel, povsod, kjer morajo ed-lavske roke kupičiti bogastva svojim gospodarjem in se delavski možgani ukvarjati s težkim vprašanjem, kako bodo .živeli očet je in matere in otroci, povsod, kjer stoje interesi enega razreda proti interesom drugega — povsod so bojišča. . V tovarni, v jami, v plavžu, v gofcdu, kjer napenjajo delavci svoje žile in mišice za pomnožitev kapitalističnih profitov, je boj. lini več hoče kapitalizem iztlačiti iz svojih sužnjev; čim manje deleže jim hoče priznati od svojega profita, ki ga je dobil od njihovega truda. Za vsak cent, za vsak košček kru-ha se je treba bojevati. V zakonodajnih zbornicah, v katerih se delajo ljudstvu predpisi za vsako kretnjo njegovega življenja, je boj. Dokler sede v njih le zastopniki mogotcev, se bojujejo med seboj za večje profite; kadar si ¡skrčijo delavei vanje pot, se vodi boj med delom in kapitalom tu- aitam, V vsako hišo zanaša kapitalistični družabni red neizogiben boj; vsaka kuhinja postaja bojišče, kjer se mora delavčeva žena obupno boriti s potrebami družine, katere so sredstva nezadostna . Ves svet je bojišče. To mora delavstvo spoznati. Pripraviti se mora, da bo poznalo vso geografijo in topografijo tega bojišča, da se izuči v vsej strategiji razrednega boja in da si organizira moč, ki bo zmagala v tem boju. Kakor poročajo z Dunaja, so tudi v Avstriji vpeljali davek na vojne dobičke. Podvržene so mu pridobitve družbe in posamezne osebe. Ako znaša povišani dohodek lO.fKKI kron, znaša davek za posameznika 5 odstotkov, do 50.000 kron 13 odstotkov, do 100.000 kron 10.5 odstotkov, do f>00.000 kron 38.9 odstotkov, ter raste do maksimalnega zneska 45 odstotkov. Tuje družbe morajo vložiti posebne kavcije pri Avstro Ogrski banki. Zavezniki se baje pripravljajo za veliko akcijo na Balkanu. Doslej jc ta ofenziva kakor vsa velika strateglčna podjetja zaveznikov še v časopisih. Ker so v Londonu in v Parizu nekoliko bolj molčali o svojih balkanskih namenih kakor o drugih vojaških načrtih, bi bilo mogoče, da se vendar kaj izleže is tega gibanja. Po dosedanjih izkuénjah je pa kljub temu bolj previdno, če se počaka, kakor še se slepo verjamejo prerokovanja. _ Kakor poročajo iz Amsterdama, jc prišlo zadnjo sredo v Frankobrodu ob Majni do velikih nemirov, ob katerih je bilo baje osemnajst žensk ranjenih. Tristo do Stirišto žensk je razdražila trditev nekaterih mesarjev, da nimajo mesa za nje. Maje so marširale po ulicah s črno zastavo, ki naj bi simbolizirala lakoto in pele socialistične pesmi. Šiloma so si irkreile f>ot v neko mesnico, dasi so jo stražili vojaki in policisti. V mesnici so našla skrito meso, katero so razsekalc in potem nadaljevale svoj demonstrativni pohod, držeče kose mesa v zrak. Policija jim jc skušala vzc ti meso in prišlo je do splošnega boja, v katerem je policija rabila orožje. Neka ženska, ki je zaklicala "Dol s kajzerje.a!" je bila aretirana. Lokalni listi, ki so poročali o dogodku, so bili konfis-cirani.* . * David Lloyd George, sedanji municijski minister v Angliji, je dobit od vlade neomejeno pooblastilo za uravnavo irske situacije. Ministrski predsednik Asquith je izjavil, da je bil Lloyd 0<*»rge ml vsega kabineta soglasno izvoljen za to nalogo. Pravijo, da so tudi Irci raznih strank zadovoljni s to volitvijo in upajo, da sc Uovd (jleorgu posreči rešitev irskega vprašanja . . . Če res doseže tak uspeh, tedaj bi bilo to več kakor rešitev municijskega vprašanja. % Senator IiCwis iz lllinoisa je vložil v senatu predlog, da naj ponudijo Zedinjene države evropskim vojskujočim se deželam svoje posredovanje za dosego miru. Posebne potrebe tega predloga res ne spoznamo. Papir je v Zedinjenih državah drag in podajati predloge, le da se maže papir, se nam zdi potrata. Ako bi hotel slavni senat kaj storiti v tem ozirir, ne bi potreboval Lewisovega predloga. Že meseca decembra je vložil sodrug Me.ver London tak predlog, in sicer natančno zbornici. Dobesedno enak predlog je bil tedaj vložen tudi \ senatu. Zaradi tega predloga je bilo javno za-slišavanje v odboru za zunanje zadeve. Mnogoštevilne organizacije so z obširnimi izjavami podprle ta predlog. Kongres ima torej za to reč že bogat mate-rijal, in napaka ni ta, da v senatu ni predloga, ampak ta, da ne stori senat ničesar za predlog, katerega že davno ima. Angleška vlada zahteva še 300 miljonov funtov, t. j. tisoč petsto miljonov dolarjev za vojne potrebščine" S tem dosegajo angleški vojni krediti 2382 miljona fitntov, kar je enako 11.910 miljonov dolarjev. Kam, naprej ali nazaj? Sodiaigi, čas je. da govorim* o važni zadevi. Vi vsi /.nate, kuj je Prletarec. Že v^krat smo povedali, da je to edini,list tiskan v slovenskem jeziku tostran Atlantika, katerega upravljajo slo-venski delavei, organizirani v socialistični stranki. Kdor misli drugače, dot ¡¿ni sani sebe vedo-ma ali pa nevedoma vara. List je toraj vas In pisati se v njem nemore drugače, kakor za vase dejavske interese. Žal, da nekateri naročniki besedo "Taš list" narobe tolmačijo. En par jih je, kateri so se pritožili rekoč: Če je list nas, zakaj ste nam ga pa ustavili. Prijatelji, to ne gre. Kajneda, mnogo iz med vas je organiziranih v podpornih Jednotah in Zvezah. Toraj so te Jed-note in Zveze vaše, ampak ako ne plačate redno mesečnih asesmentov, ste prvič suspendirani, v drugič pa izključeni. Proletaree ima že od svojega rojstva vedno težak Uij za obstanek. Res je, da je med Slovenci le malo analfabetov, toda drugo vprašanje pa je, kaj to ljudstvo rado čitaf Večina enostavno to, kar so jih učili v mladosti v ljudskih šolah! Takole nekoliko katekizma, prijaznih povesti in šund romanov, povrh pa še nekaj za smeh in kratek čas. Po vda r jamo, da s tem ne mislimo vseh čita-jočih -Slovencev, ampak fakt je, da tako čtivo ugaja večini in to Jfe treba povedati, akoravno bi bila tudi kje kakšna zamera. Pri listu kot je Proletaree, ne moremo biti prijatelji starokopit-nega žurnalizma. Proletaree mora učiti delavstvo nekaj vzvišenega, kar je ravno v nasprotju z današnjo družbo in njenimi uredbami. Da bi pa razumeli to plemenito misel, jih je pa med slovenskimi delavci tako malo, da komaj in komaj vzdržujemo Proletarca. Stemi naročniki in oglasi, kolikor jih ima list, se abaolutno ne morejo pokrivati stroški! Že lansko leto bi bili zabredli v velik "defieit, ako bi ne bili dobili lepe svote "Listu v podporo". Marsikdo ne razume kako je to, da nekateri listi lahko ceneje in brez podpore izhajajo. Stvar je popolnoma enostavna. Listi, kateri se tiskajo v 10.000 in več izvodih stanejo za šest stopcev in osem strani kar se tiče tiskarne — niti $10.00 ml tisoč. Mi, ki imamo niaujo cirkulacijo, pa plačamo za vsakih tisoč iz-tisov nad #i0.00. To je razloček, kajne, in to je tisti čevelj, kateri nas vedno žuji . Delavci! Mi bi radi obdržali Proletarca na osmih straneh. <> je to mogtkfe, potem odgovorite. Mi bi vsako leto radi izdali po več knjig, katere bi bilo vredno čitati. Če je to mogoče zopet povejte. Mi apeliramo na vas, da poravnate staro naročnino in nam pošljete novih naročnikov. To so stvari, katere je. treba nemudoma rešiti. Ne izdajamo lista zavoljo privatnega businesa, pač pa zavoljo delavske, po vsem civiliziranem svetu pripoznane organizacije in smatramo, da bodo delavci naš apel razumeli in pomagali listu iz zadrege. Prva naloga vseh zavednih delavcev je torej, da povzdignemo "Proletarca", uradno glasilo Jugoslovanske socialistične zveze za Ameriko! Dalje, da čitanio in razširjamo socialistične brošure in knjižice, ki jih ima v zalogi list. Kot delaVci, ki stremimo izven končuiega cilja tudi po izboljšanju sedanjih družabnih razmer, se poslužujemo poleg organizacije v največji meri časopisja. Časopisje je ona sila, pred katero imajo rešpekt vsi sloji; zakaj časopisje dela javno mnenje, pa naj si bo to že na korist tej ali oni smeri. Kadar govori časopisje, takrat narod posluša, kakor je v starih časih poslušalo ljudstvo sivolasega starčka. Časopisje proglaša vojno, sklepa mir, raziskuje resnico in ščiti interese. Kdo danes sploh posluje brez časopisja! Vsaka organizacija, ki hoče kaj, veljati, ima danes avoj časopis. Tudi posamezniki, ki iščejo svojih interesov, posedujejo časopise. Zdravniške organizacije, šolske, verske, pravne, modroalovne, prirodoslovne, železniške, borzne i dr. infttitucije imajo svoja glasila. Časopisje je velikanska sila, katerega vrednost si« ne da preceniti. Čisto naravno je torej, da se te neprecenljive vrednosti časopisja zaveda v gotovi meri tudi proletarjat. Z novim letom bo Proletaree enajsti let star. Kdor je med tem časom zasledoval delavsko gibanje v Ameriki, ta ve, da ✓ vzdrževanje lista, ki zagovarja delavske interese, ui lahka stvar. V času njegovega obstanka se je v splošni amerikanski javnosti z ozirom na časnikarsko resnost in dostojnost, spremenilo mnogo, kajti Proletaree je neusmiljeno kritiziral vso gnjilobo, kjer koli se je pojavila, naj si je bilo pri naših družabnih ali pa splošnih — kapitalističnih institucijah. S tem si je pridobil list splošen ugled in tudi priljubljenost pri naišh zavednih delav- V New Vorku se vrši eden tistih prosecov, ki vplivajo na kruninologe kakor na široko občinstvo z elementarno senzacionalnostjo. Mladi 1 zobozdravnik dr. Arthur Warren Waite je zastrupil očeta in inster svoje žene. O dejstvu ni nobenega dvoma. Najmočnejše okol&eine so kazale na zločin, povrh ga je pa dr. Waite še sam priznal. Za svoje hudodelstvo se je poslužil oovsem moderne metode: Poleg arzeinka, zelo starega sredstva zastrupljevalcev, je porabil tudi bakterije. Stvar izgleda torej zelo premišljena in izvedena po zrelo pripravljenem načrtu. Kar se tiče arzenika, ve vsakdo, da je to nevaren strup — ne le za umorjenega, ampak tudi za morilca. Kajti če se truplo secira, se najde v njem arzenik. Dr..Waite je mislil na to. Zato je podkupil pogrehnika, ki naj bi, če bi ga zaslišali za pričo, izjavil, da je rabil za balzamiranje preparat, v katerem je tudi arzenik. Tak način balzamiranja je sccr prepovedan, ali denarna ponudba je imela uspeli, da je pogrebnik obljubil, kar je dr. Waite zahteval od njega. Steni pa vendar še ni bila stvaj popolnoma gotova za morilca. Arzenik ni povsem zanesljivo sredstvo umora. Namesto smrti lahko povzroči le bolezen: saj se rabi v majhnih množinah tudi za zdravilo. V alpskih deželah je še zelo razširjena navada, da jedo ljudje arzenik, zato da dobro izgledajo, in mislijo, da postanejo močni od tega. Še bolj neprijetno pa je bilo za Waita to, da \e pri avtopsiji, če je vestno izvršena, lahko do-žene, ali je prišel arzenik še v živo telo, ali šele v mrtvo truplo. Drugačna je stvar z bakterijami. Ta način zastrupijevanja še ni zelo razširjen, dasi tudi dr. \Vaite ni prvi, ki se ga je poslužil. Če dobi človek tifus ali kolero, se smatra to za naravno nesrečo in težko bo kdo mislil, da je bil z bakterijami zastrupljen. Waite je rabil bakterije — tudi to je sani priznal — in je upal, da se ne pride njegovemu zločinu na sled. Njegov tast John K. Peck je bil milijonar. ,Waitov zločin je imel torej očividno finančne na- gibe. J" Ves slučaj se zdi na podlagi tega popolnoma jasen, zlasti ako se še prišteje, da je dr. Waite, kakor poročajo razni privatni preiskovalci, že v južni -Afriki, preden je prijel v Ameriko, ljubil ugodno, brezskrbno življenje, iskal bogato neve-sto in baje hodil na pustolovskih potih- "Ni lepo, kar si govoril!... Z bogofn!" Nato je odhitela v klanec. "Pojdi, kamor hočeš!" je zaklieal Tone za njo. Ne ve skoro človek, kako bi govoril zvijačno in po ovinkih, namesto da hi jo kar brez besed zgrabil pod pazduho ter odjadra! z njo!" Napotil se je v krčmo in se je napil dodo-brega. "Ali bi šla takoj tja, ali bi počakala do nedelje?" je premišljevala Hanca. "Razsrdil bi se morda, če bi me ugledal nenadoma in pozno je že na večer. Šel bi inorda mimo, komaj da bi se ozrl name in tudi pozdravil ne bi. 'Kako se obeša name to dekle!' bi si morda mislil. 'Govoril sem /. njo nekoč, ko sem bil še otrok in ves neumen, zdaj pa misli, da sem ji bil zapisal svojo dušo!' Tako bi mislil in obrvi hi mu legle na oči..." Premišljevala je in ge je napotila v hrib. V prsih je ležal težak kamen in jo je tiščal k tlom, tako da je bil 'život globoko upognjen. "Glej, kam ao se namerile samovoljno noge! ( emu sem šla skozi vas in čemu tod gor t" Meglene so bile oči, obraz je bil bolj upal, suhe in ožgane No bile njene ustnice. Hodila je kakor v neprijetnih, mučnih sanjah; srce je bilo bolno in je iskalo tolažbe tam, kjer so čakali tihi, prijazni spomini. Toda nič upanja ni bilo nad hribom. Solnee je bilo da let"* skrito in velik teman oblak se je vzdigal iz doline na oni strani, segal je od obzoja do obzorja in silne sence so mu pripravljale pot. II. "Napravite se, ljudje božji!" Položili so deske preko lojtrnie in so posedli. Za voznikom sta sedela Han^a in Amerikanee; vsa družba je bila mlada; dekleta so bila prazni-* ško naščeperjena, obleke so šumele in rdeče rute so se svetile. Učitelj se je bil napravil že koj po kosilu peš preko hriba. Amerikanee jo zavriskal in konja sta potegnila. . .v "Kakor na svatovseino se peljemo!".., Ampak lepo ni bilo, Hanca, da mi nisi prinesla šopka. Zdaj sedim tu, kakor ohahljen starec!" Hanca je komaj poslušala; daleč so bile njene misli. Voz je drdral po peščeni in s kamenjem posuti poti v ravni črti preko globeli. Čez hrib je pihal močan veter, nebo se je oblačilo in jasnilo, jadrno so se lovile sencc po hribu, izguhljsle ao se na oni strani. Družba je bila glasna in vesela, Amerikanee je poizkušal, da bi razvedril Hanco. "Ti sama se pelješ na pogrel>&čino! Tak ti je obraz, da bi te zgrabil in vrgel z voza, če bi te ne imel rad! Zdaj bos videla svojega fanta, boš videla, kako se je poškricil! No, vrag ga vzemi — ne govorim o njem, drugače hi mislila, da aem mu za viden!" ^ Hanci je bila pot predolga, vila se je neprestano na desno, na lavo. Srce ji je utripalo nemirno; v strahu in žalosti je bila še senca upanja. "Očitala sem mu prezgodaj, obsodila sem ga po krivici. Kdo mi je povedal, da se je vrnil, kdo je povedal, da je pozabil name t Tako slabotno in lahkoverno srce! Ena sama neprijazna beseda — pa glej, vzdignil se je črn roj nelepeih misli!" Zaželela si je; da hi mu videla v oči, samo za trenotek iu od daleč; spoznala bi ga takoj, Če je Mate, ali če je tujec. "Veliko si hodil po svetu, Tone — kakšna so dekleta tam, v velikih mestih?" "Že vem, zakaj prašaš! No, Bog z njim... Dekleta so lepa v velikih mestih in človeka !zpre-leti, če zašn m i takale drobna stvarca mimo njega. Ampak za vse skupaj hi ne dal počenega groša. V nevarnosti je mlad fant, ki ima še brenceljne v glavi; človek, ki je kaj izkusil, pa debelo pljune in gre dalje po svoji potil" ('udno se je zdelo Hanci, da bi imel Mate rad kako drugo žensko, toda strah ni hotel iž srca, izpred oči ni hotela tista lepa gospa v šumeči svileni obleki. Zadaj so se razgovarjali in smejali. Izmed vseh glasov se je razločil tanki, brenčeči glas kle-petave šivilje, postarne device, suhotne in bledi-kaste. Hanci se je zdelo, da govori samo zanjo in resnično se j ehila šivilja nekoliko sklonila in je govorila glasneje: i "Včeraj sem ga videla na fari! Šel je moško in me še pogledal ni. Mi tudi ni do njegovih besed ! Gosposki je bil, širok klobuk je imel, kakor reto. in žametno suknjico. Po vsej fafi že govore, da je začel z novo učiteljico. S tisto, ki se ozira za vsakim moškim in sodi v šolo kakor jaz na [frižnico..." Tone se je razsrdil, sam ni vedel zakaj. Kaj pa te brigajo drugi ljudje, gobezdaloT Naj začenja s komer hoče, njegova reč je!" Šivilja je govorila dalje, sklonila se je Še bliže. "Ampak lepa je, tudi ve, da je lepa! Našemi se, da bi me bilo tako sram na cesto. Bluzo nosi. ki ima rokave široke in komaj do komolcev in ki je izrezana pod vratom. Pravijo celo, da kadi ci- Kljub temu je v stvari nekaj nejasnega. Zastrupi jevaleevi zagovorniki se seveda trudijo, da bi ga rešili električnega stola iu trdijo, da ni bil pri zdravi pameti, ko je izvršil zločin. Da bi dosegli namen, se skjieujejo na zelo nenavadno teorijo. Dr. Waite je po njihovi trditvi "dvojita na-tura," kakor dr. JekylM1ydc v znani fantastični drami. V njem živi takorekoe dvoje ljudi; eden, pravi Waite, je dober, drugi, katerega imenuje Waite sam "malega moža iz Egipta," je hudoben. In kadar ta premaga Waita, tedaj je sposoben A vsak zločin. \ Na polju psihologije je še mnogo nepreuče? nega. Takozvana dvojna duševnost je stvar, o kateri ni mogoče doslej reči nič popolnoma zanesljivega ; v ropotarnico bajk se to niore vreči, kar so resni znanstveniki zasledovali razne take čudne slučaje, kratkomalo potrditi se pa tudi ne more, ker ima psihopat i ja še preveč nepojasnjenega pred sabo, da bi mogla izreči?o uganki zaključno sodbo. Toda naj bo z "dvojno duševnost jo" kaj ali liič; slučaj dr. Waita je značilen brez obzira na KRIZ NA GORI. LJUBEZENSKA ZGODBA. — SPISAL IVAN CANKAR. garete in jaz jim verjamem ... Takoj ko je prišel ga je dobila na liinanice, pa težko, da bi ga izpustila... " Hanci je bila koža na obrazu trda kakor iz usnja, od čudnega strahu se ni upala ozreti nikamor, ne prcmckmti se. Ubežala bi neusmiljenim besedam, toda nagnila se je bila tudi sama, da bi slišala bolj natanko. Drugi so se razgovarjali naglas, Hanca pa je slišala samo tanki, brenčeči glas šivilje. "Lepe reči pripovedujejo o njem! Živel je v mestu, da je človeka aram povedati, pa se še boba. Sam je pravil davkaricis kolik ženskami je imel opravila; že na obrazu se mu pozna, da je babjek. Jaz bi ne marala več zanj, če bi bil od glave do nog z zlatom okovan!" Tone se je okrenil. "(V ne boš zdaj precej tiho, te vržem z voza !" "Kaj pa sem povedala hudega? Komut ni prav, pa naj si pomaga!" Videla je njegov obraz in je utihnila. Tone se je sklonil k Ifanici. "Ne poslušaj habjih govoric! Pa ne zameri mi. če sem te morda kaj razžalil!" Hanea se je začudila in laže ji je bilo poleg njega ... Globel se je zaprla za njimi, razprostrla se je ravan iti solnee je zasijalo. Voz je zavil okoli hriba proti fari. Od daleč se je že svetil visoki beli zvonik farne cerkve, lesketale so se hiše. raztresene po lagodno se spenjajočein holmu. Nebo jo še vse žarelo, solnca pa se je svetil samo še rumeni rob in je tonil za hribom. „ "O mraku dospeino, baš o pravem času!" Tonetu je bilo nekaj tesno; rad bi bil govo ril, toda besede so mu nenadoma pošle. Ozrl se je postrani na Hanco in zaželel si je, da bi ji povedal'nekaj prijaznega, tako da bi se nasmehnila. " Bab je govorice vse skupaj! On že ve, zakaj ui pisal iu zakaj ni prišel. Človek, če se le usekne na cesti, p« je že ljudem v zobeh." In resnično se je Hanea nasmehnila. Zaka j o-glasilo se je z jasno besedo tisto plaho upanje, ki je spalo v srcu. Ni mogoče, da bi bil pozabil _ ni mogoče, da bi pozabil človek tako hitro eelo dolgo življenje! Zmerom je še v njegovem srcu, vse od prvega prijaznega pozdrava do žalostnega slovesa. Vse težke misli so še v njegovem srcu. vse veselo upanje tistega življenja in vse Ijubez-li ji ve besede, "Ne, ni mogoče!" Pogledala je Tonetu v obraz s polnim prose-čim pogledom ¡n Toneta je izpreletelo. "Poženi vendar! Kaj se ti sanja?" Solnee je zatonilo, hiše na fari so obledele in tudi zvonik se ni več svetil. Od juga so hiteli oblaki, pokrivali so pol neba, trgali so se in lovili, iz-M hriba so se dvigale zmerom gostejše in temnejše plasti. "Drugače pa pomisli, Hanea, da se. peljemo eih, ki štejejo danes že tisoče. Toda pri vsem tem list še daleč ni to, kar bi imel biti, kar se naročnikov tiče. Če pomislimo, da je v Ameriki naj-matije 60.000 slovenskih delavcev, ki čitajo, moramo priznat,!, da nas čaka še mnogo dela, mnogo agitacije, dokler prepričamo slovenskega delavca, da je njegova dolžnost, če hoče da se gospodarske razmere predrugačijo čitati in agitirati za list, ki zagovarja iu se bojuje za njegove interese. Vseh zavednih delavcev dolžnost je torej ,da to orožje čuvajo in ga ojačujejo; zakaj dan osvo-bojenja iz mezdnega sužonjava še ui prišel; zavrniti bo treba še marsikak napad, in kako občutno bo delavstvo trpelo, če "Proletaree ne bo mogel odbijati napade naših sovražnikov v toliki meri, kakor bi bilo treba, da vržemo nasprotnika nazaj in se med pripravimo za nov pohod k našemu končnemu cilju. Sodrugi'— delavci! Če bomo zvršili dolžnosti, ki nam jih nalagajo potrebe za vzdrževanje najodličnejšega orožja v našem boju za konečno gospodarsko neodvisnost, to je agitacija za napredek našega Proletarca, potem siuo si lahko avesti, da smo izvršili vse najnujnejše, da se naš namen uiesniči. — Vseh nas veže dolžnost, da pridobimo listu nove naročnike, tiste pa ,ki list do*he, a so zaostali na naročnini, naj se spomnijo, pa jo obnove. Naprej torej za našega "Proletarca"! Upravniitvo. Wait ova zločinstva vse te psihološke teorije. O namenu zločina, o želji po prilastitvi velikega premoženja ne more biti dvoma. Ako ne bi veljal denar v naši družbi za največjo moč, ki lahko zagotovi človeku vse mogoče ugodnosti, bi bil \Vaitov zločin neverjeten. Tudi "mali mož iz Egipta" ni navajal Wai-ta, naj ubija tam, kjer ni nič; tudi njega so igHcali tastovi miljoni. Tako spada tudi to hudodelstvo med tiste, ki so razumljiva le v kapitalističnem sistemu. Zagovorniki obtoženega zobozdravnika imajo seveda nalogo, da skušajo rešiti življenja svojega klienta, in tudi tisti, ki ne veruje v teorijo o dvojni duševnosti, jim ne more zameriti tega. Ali — nakako nenevarno teorijo, če ne bi bil njih klient zet miljonarja. Kadar je sedel človek iz delavskega razreda na zatožiii klopi, še nismo slišali, da bi bili skušali reševati take psihopatiČ-ne uganke. In vendar: Če ima dvojnaturna teorija kakšno realno podlago tedaj ne more biti omejena na kapitalistični razred in mogoče je tedaj, da je bil marsikateri delavec po nedolžnem obešen, namesto da bi bil izročen »dravnikom. Enakopravnost je v kapitalistični družbi nemogoča reč. na veselico in bodi veaela! Če ti pogledam v oči, mi je še samemu tako, da bi šel in pretepel prvega človeka, ki hi ga srečal na cesti!" Konja sta stopala korakoma; voz se je pomikal počasi po veliki cesti skozi faro in je ustavil pred krčmo. Učitelj jim je prišel naproti. Rdeč je bil že v obraz, črna suknja mu je bila nekoliko povaljana. "No, da ste prišli! Že sem skoro obupa val nad Vami! V tej beznici ostanete? Tudi prav, tam je tako vse poluo.«.Kako se počutite, Hanea?" Pogledal ji je veselo v obraz in je videl vprašanje v njenih očeh. "Eh, kaj se brigam jaz! Boste že sami videli!" Družba se je napravila v krčmo. "Takoj pridem za 'vami!" je zaklieal učitelj in je odhitel po cesti; perotnici starinske suknje sta frfotali v vetru. A mcrikar.ee je pogledal jezno za njim. "Kaj pa se vrti to motovilo okoli tebe?" Hanea je sedla k nizkemu oknu in je odgrni-la zeleni zastor, ki je bil napol zagrnjen. , Zdaj pa pij, Hanea, pa pusti na miru vse ne spametne misli! En sam kozarec, pa boš videla, kako se bo vse izpremenilo in tvoja ličea bodo spet tako rdeča kakor prej ... Trči z mano!" Hanca je omočila ustnice in je postavila kozarec na mizo; Tone je izpraznil na dušek in si jo uatočil iznova. Obraz se mu je zasvetil in žile na čelu so mu nabrekle. "Če nočeš, pusti! Meni tekne nocoj kakor ho n.ko , ni in če bi se še dolgo vozil s tabo. Han-— Sedež: Frontenac, Kani. GLAVNI URADNIKI: Prednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E Mineral, Kana. Podprada.: J OHNGOR&EK, Box 179, Radier, Kana Tajnik: JOHN ČERNB, Box 4, Braasy HilL Mulbarry, Kam. Blaffajnik: FRANK 8TARČIČ,Box 245., Malberry, Kana tapiaaikar : LOUIS BREZNIKAR, L. Box M, FroaUmac, Kana NADZORNIKI t PONGRAC JURÔE, Box 807 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, lui ANTON KOTZMAN, Proti tema«, Kana. POROTNI ODBOR i J08IP 8VATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Liod, Ark. MATIJA ÔBTINA, Box 23, Franklin, Kana. Pomoini odbor: WILLIAM HROMEK, Box 66, Frontenac, Kana ANTON KOTZ&ANN, Box 614, Frontenac, Kana. Bprajoua pristojbina od 16. do 45 leta snafta $1.50. Vsi dopisi te naj Maftvalija paêiljati, «t. tajnika Jm denarne poéiljatve pa fL blagajmika. Ivan Cankar: KOSTANJ POSEBNE SORTE. ranega jutra. Zasvetila je božja zarja, da bi nikoli ne več tako! Marjeta je strme izpreglcdala, Zunaj mesta, že daleč od prahu w»vpila je na ves glas, rovnico in in od ljudi, je živel kostanj v ze- luotiko je popustila kar tam, bc-leni samoti. Hodili so ga gledat, žfla je brez sape in brez pameti, kajti bil je čudo svojega plemena. Kričala je hujše od sove; tako .Vzbrstelo mu je popje že zgodaj ¿e P"begla in prikričala prav do v marcu, ko so bile veje drugih vasI- kostanjev že otrple, mrgle in gole. 4,Joj, ljudje božji! Joj, prijoj!" ,V aprilu se je okošatil nabogato Šli so gledat vsi,, moški, ženske s sočnim listjem, prve dni maja; in otroci. Tudi nekaj takih je pa je že v svoji razkošni radodar- bilo vmes, o katerih so mislili, da nosti trosil belo cvetje vsenaokoli. so že zdavnaj mrtvi; prišli so v čTrosil je, trosil, pošiljal svoje irhastih hlačah in v žametnih te-svetle metulje z vsakim vetrom injlovnikih s tisočerimi gumbi; ne-na vse strani, pa vendar so po-1 kdo je imel lase povezane v čop, trosili prej vsi drugi, ki so se bili gosposka pentlja se uiu je spre- vzdramili kasneje od njega, junaka med njimi. Jeseni, ko so tovariši omago-vali, ko sc jih je že lotevala .dre-n\avica in so spuščali sadje iz trepetajočih rok, se on še zmenil ni za sever in mraz. Njegovo listje je ostalo temnozeleno in košato, hajala po plečih. Vse nadaleč krog kostanja jc bila zemlja razkopana in razora* na za najmanj pod sežnja na globoko. Med mogočnimi koreninami, ki so se vile in bahale brezkončno na vse strani, so se kopičile same človeške lobanje; tiste šumelo je v vetru, ali to šumenje jame, v katerih s obile nekdaj oči, nikoli iv bilo podobno mrtvaški so bile polne prsti in blata; iz ne-pesmi; veje so se pripogibale glo- katerih je vzklila trava kar čez boko, časih prav do tal, ali zrav- noč. Duge kosti so bile vsekrižem naie so se koj močno in veselo, razmetane, tko da bi nihče nc Kadar je stresel junaka mraz, da m0gcl razbistriti, h kateri lobanji se je skrčil in stisnil vase, je po sodijo. Objemala se je rama z drugod že gnilo na tleh rumeno in gležnjem. Teh belih, mirnih, od rjasto listje. prsti in črvov oskrunjenih reči Njegova smrt ni bila žalostna. r,a je bilo toliko, da te jih ni dalo Junak leže utrujen v travo, ko prešteti. Če bi kopali še nadalje drugi vsi že zdavnaj spe, tihi in ,rn nagloboko, bi morda raz-bledi, brez diha, mrtvecem podob- grllm tak0 pokopališče, da ga na ni. On zadremlje poln zaupanja, SVetu še ni bilo. da se vidrami, še preden zašije zarja. Zasope globoko, nasmehne se v sanjah — veje vztrepečejo, se zleknejo, sneg se tiho usnje s njih. Kdor je kdaj sedel pod tistim Stali so bledi, noben jezik ni zinil. Ali ko so šli in ko so bili že daleč, je rekel tisti mož s čopom in pentljo: "Zdaj se je izkazalo, odkod ta kostanjem, je bil mlad. Prišel J« ta ljubezen in ta mladost!" poln skrbi in duhih misli, sel je z ppyateyjt jjubi mojjf t0 nam vedrim obrazom, veselo vriskajoč.| bo(Jo ^ cvetcU kogtanja Zaljubljenci so tam ljubili bolj ____ prisrčno in bolj zvesto, nego pod Kako gQ aretirali velikana, samim božjim solncem. Vsak edi- # ni list je bil znamenje moči, do- V Vialki, Rusija je morala po-brotc in vere, od vsakega edinega H^U» Prijeti armenskega velikana je v svetlih kapljah rosila ljube- Tambova, ker je razgrajal na u -zen. Pri romal jc starec ob berg «m. Ko so policist, Tambova mirili, lji; ko ga jc obsenčil kostanj, mu je ta lahno udaril nekega policije v krvi zapela mladost. »ta, ki se je brez zavesti na tla Nekoč se je sanjalo babnici./^udil. Ko so policist» Tambovu enooki Marjeti, da leze po tem pokazali revolver in mu povedal», čudežnem kostanju zlat hrošč. 'ia bodo streljali nanj, ce ne bo Lese od tal, uo deblu, na to vejo, prostovoljno sledil, je velikan s na drugo; in mahoma je bilo zla- smehom zganil jeklo in si iz re-| tih hroščev premalo; na vsakem volverja prstan napravil, \rhii se je solnčil po en cekin. Tedaj jc revolver policistu in se sal.l, pa se je zgodilo, da se je na enem končno sc je pa udal in je s pol.-' teh listov po nerodnosti spotak cisti šel v zapor. Policijski moj- nil zlati hrošč ter sc zvrnil Mar- ster je ukazal, naj ga zvežejo. jeti naravnost v naročje. Zbegan Prinesli so železno verigo, s kete-je sepal preko trebuha, «ez prst; ro so ga zvezali. Mirno se je pustili nazadnje se jc napotil po razvože. zvezati, dasi so vsi znali, da mu nih cestah vratiti, čez strme klan- niso kos. Ko so verige večkrat ce čeljusti in mimo globeli usten djali okolu rok in nog, se je ne-naravnost do nosu. Tam je po- koliko stegnil in ve» »ga je počila. | dedal v črno jamo in si ni upal Ko so zaprli hrastova vrata, je nanrej Zato si je skrbljivo ogle- rekel, da lahko vlomi najmoenej-dnl noge da bi si jih popraviHn ša vrata Rekli so mu, da naj to /ravnal Med tem opravilom pa pokaže. Naslonil se je na vrata, k» je v svoji nemornosti zadel ob so sc takoj odprla. Policija n. veliko črno kocino, ki je strmela znala, kaj naj z velikanom stori, iz is me Takrat je Marjeta kihni- Policijski minister je pa bil s Zlatega Tambovom jako zadovoljen m je Tambovu ponudil policijsko službo, ki jo je velikan tudi sprejel. la in se je vzdramila. hrošča ni bilo več nikoli in nikjer. , Ko se jc vzdramila babnica, cnooka Marjeta, jc premislila svo-je sanje. Dognala jr brez težave, kaj da pomenijo; saj tako bi storil vsakdo med nami. fte preden je v Dravljah udari-la ura polnoči, se jc napotila, ka Na Proletarcs ti naročen? To je prav. Ampak motiš se, če misliš, da je to dovolj. Glasilo hrvatskih in srbskih to-cialiitov v Ameriki je "Radnička Straža." Izhaja tedensko na o-"tcTrovnico «mih itraneh in itane $2.00 sa celo in"; Vo motiko jr kopala pod ko- leto. Naslov: 1944 Sa. Racine Av„ stanjem, kopala, Bog se usmili, do Ohieam ni. V pittsburškem okraju preti delavstvu resna kriza. Veleporota je obdolžila 33 delavcev, da so ob priliki štrajka pri Westingbause Oo. ščuvali k nemirom in ubojstvu. Med temi sta tudi dva Jugoslovana, sodruga Stevo Mihalič in Frank In-doff. Prvi je obdolšen razgrajanja, drugi pa ras grajanja in umora. , Poleg teh obtožb se obtožbe nanašajo tudi na vničenje tvorniških poslopij imenovane družbe. Državni pravdnik se s mrzlično naglico pripravlja, da obdolžene obtoii. Njih zasliševan|e se začne pred sodiščem dne 26. maja, to je en teden po obdolžitvi veleporote, v nadi, da jih sodišče čimprej spozna krivim in obsodi. Ko to pišemo smo doznali, da je mrtvaška porota priporočila 17 obdolienih razgrajanja, nad katerimi ima veleporota izreči obdolžitve umora. To postopanje, kajitalističnemu razredu namenjenega sakona govori jasno, kakšnih sredstev se hočejo poslužiti delodajalci v Pittsburghu, da vbijejo glas delavstva v agitaciji za osemurni de-lovnik. Obdolžitve umora, ki jih navaja veleporota se popolnoma nevtemeljene in bi jih bilo smatrati neresnim, če ne bi bile toliko nevarne za tiste, katerim se mislijo obesti na vrat. Zadeva je sledeča: Pred Thomson Steel tvor-nico, ki je last United Steel Trust korporacije, se je zbrala množica. Ko so štrajkarji poskušali na govarjati delavce, naj jim slede, so uslužbenci jeklarskega trusta postavili sa ograjo deputije in policaje s strojnimi puškami. Nekdo je ustrelil; i očividno eden deputijev; nato se vrgli štrajkarji nekaj kamenja, nakar je sledila cela fusilada strelov skoraj brez vsakega svarila od strani kapitalističnih najetih morilcev in v množici je padlo nekaj ctrajkarjev. Trije so bili mrtvi, mnogi pa ranjeni. Vslic temu da so bili mrtvi ustrelieni is notranjih prostorov tovarne, okrajne oblasti niso storili nobenih korakov, da bi se dognalo, kdo je povsročil umore. Toda takoj so zagnali huronski krik, da so vodje štrajka sa vedli ljudi k nasilju in odvedli so takoj 30 štrajkarjev v sapor. Socialistična stranka v Allegheny County je isvolila v obrambo obdolienih "obrambni odbor", da jin tako osigura isdatno obrambo. V ta namen je najela sodr. Seymour Stedmana, advokata is Ohicage, da zastopa obdolžene pred sodiščem. Najvažnejše sedaj je pa to, da se zbere za to obrambo potrebni fond. Ker je število obdolženih veliko, je razumljivo, da bodo tudi obrambni stroški veliki. Delavci v Pittsburghu in okolici so že storili vse mogoče, da dobe obdolženi legalno obrambo in reši iz kapitalistične mreže. Pri tem pa apelirajo na vse ostale savedne delavce in sodruge, da priskočijo temu apelu na pomoč. Danes se to dogaja v Pittsburghu, jutri se lahko dogodi ravno to kje drugje. Vse denarne pošiljatve je pošiljati — dokler ni drugače naznanjeno — direktno na sledeči naslov: SOCIALIST PARTY DEFENSE COMMITTEE, 205 Lyceum Bldg., Pittsburgh, Pa. Kdor hitro da, dvakrat da! Vzhod In zapad. Neki italijanski socialist, ki živi na Japonskem, je poslal rmskemu "Avanti" dopis, v ka-torem poroča o nekaterih zanimivih rečeh iz dežele vzhajajočega solnea. Dasi sc Japonska, odkar je pobrala Cingtav kot svoj plen, ne udeležuje vojne aktivno, se vendar pripravlja za veliko po večanje svoje armade in mornarice. Dopisnik pravi, da so vojno, mornariško in notranje minStrstvo v rokah ljudi, ki pripadajo fevdalnim organizacijam "Čofcu," "Satsuma" in "Hicen," ter izrabljajo svoja mesta v interesu svojih strank in svojih ožjih organizacij. Vse kaže, da delajo gospodje ministri ko zahtevajo povečanje vojske in pomnožitev ladij, v interesu gotovih veleindustrijski-h krogov. Vojni minister jc izdelal program, ki ga hoče izvršiti za vsako ceno. Armado namerava tako pomnožiti, da bo štela devetindvajset divizij, poleg pa ustanoviti novih letalskih oddelkov in nabaviti mnogo zrakoplovov. Mornariški program obsega štiri nove naldu-cadnoughtc, dve oklopni kri žarki, dvajset torpe-dovk, več razdiraleev, podmorskih in hidropla-nov. Stroški za to pomnožitev bi znašali 180 mL ljonov jenov ali devetdeset miljonov dolarjev. Finančni minister jc hotel biti nekoliko bolj varčen. Priporočal jc sto miljonov jenov. Toda admiral Kato je ostal trdovraten in zahteval odločno, da se izvrši njegov program. In tako se bo pač tudi zgodilo. Japonska trgovska mornarica 'se je razvila se hitreje od bojne. Parobrodarska družba Nippon Vusen Kajša stoji s svojim 335 000 tonami na desetem mestu med vsemi trgovskimi mornaricami sveta. Za veliko angleško družbo Cpnard zaostaja le za deset tisoč ton. prekaša qa francoski dru- : ž bi "La Transatlantique" in "Messageries Ma- j ritimes." Druga velika japonska družba je "Tokio - Kisen - Kaiša", ki vozi med Japonsko in San Franeiscom. Po vseli ledjedelnicah se del.i v največji meri. Še pred koncem vojne hočejo dovršiti toliko parnikov, kolikor bo le mogoče. V Nagasaki so v dolu štirje pomiki po 7500 ton in trije po 5300 ton. Druge ladi* sc grade v Osaki, Nesagi, Fuji, Nagati, Na rini i i. t. d. Dopisnik jc prepričan, da poskuša Japonska še pred koncem vojne pograbiti del tiste trgovine, katero so prej opravljale hamburške in menske črte. Tudi na Kitajskem se pripravljalo za ustanovitev trgovske mornarice. Večja skupina kapitalistov iz Kantona in Šangaja je pred kratkim poslala zastopnike v Zedinjenc države, da kupijo pet parnikov. Tudi ladje angleške Parific Mail Steamship Co. mislijo kupiti, da bi mogli nastopiti proti japonski konkurenci. Dopisnik rimskega socialističnega glasila smatra evropske vlade za tako kratkovidne, da ne o-pazijo, kako jim daljni vzhod odvzema trgovino, medtem ko se v Evropi koljejo narodi. » Mogoče, da tc vlade csdaj polagoma opažajo, kaj se godi. I)a so vse zečele koprneti po miru, je gotovo, in med vzroki tega hrepenenja je tudi strah, kaj bo po vojni, če se ne konča kmalu. Dokler ni miru, imajo vlade, kar sc tiče zunanje trgovine in nove konkurence, vezane roke. Ce pa se ne sklene kmalu mir, lm lahko prepozno, da i>i se premagala ta konkurenca .brefc poselu ih težav. Za narode jc pa v tem velika skrb. Kapitalizem ni nikdar pripravljen, da bi hladnokrvno sprejel kakšno izgubo. V tistih deželah, v katerih je moral med vojno trpeti, da so drugi spravljali njegove dobičke, bo po vojni napenjal vse moči, da se zopet pribori, kar more. Oni, ki so se okoristili z vojnim položajem, pa tudi ne bodo hoteli meni nič tebi nič oddati svojih profitov. Tako imamo pričakovati po vojaški vojni novo vsestransko gospodarsko vojno, in v teh konkurenčnih konfliktih bo nova nevarnost za nove krvave konflikte, za še strašnejšo vojno od sedanje. Ako sc narodi zapada pravočasno ne spametujejo in ne urede svojih dežel socialistično, tedaj dobe to novo vojno tako gotovo, kakor je v oče-našu amen. Edino socialistični sistem more preprečiti novo nezaslišano grozoto. Kako bodo zavezniki delili plen. mor je bilo treba; rovnico in mo tiko^je vzela s seboj. S 17. Florencijc, Italijo, poroča korešpondeut čikaškomu Daily Neusu z dne 17. aprila, potoni pošte, da sc imeli lanjsko leto zastopniki zaveznikov v Parizu konferenco, na kateri so sprejeli 14 letno medsebojno pogoo. Pri tej priliki so tudi določili, kako bo razdeljen plen' Ta načrt so zavezniki do sedaj skrbno zamolčali, sedaj pa ko bi imel lahko zveze z vsestranskim javnim mnenjem in govoricami o pogajanju za sklenitev premirja, iz katerega naj bi sledil mir, so ga objavili. Načrt vscbuic sledeče: Kaj izgubi Nemčija. Nemčija bo prisiljena ostopiti gotove pokrajine Šleske Danski. HcVgoland dobi Anglija. Restorirana Belgiji dolu Luksenburško in raztegne svoje ozemlje morda tudi na vshod. Francija vzame Alsasko in Loraine. Nemčija opusti celo Poljsko, ki bo prevrejena Poljakom. Pruslja vrne starini državam nemške konfederacije njihove vlade in sc odreče vsaki nadvladi nad njimi. Nemško govoreča Avstrija vstopi v nemško konfederacijo, kar bo Prusiji nadomestilo. " Avstro-Ogrska izgine. • Avstro-ogrska se razpodeli med razne narode in preneha ekzistirati. Nemška Avstrija se vrne nemški konfederaciji. Italija dobi Trent in njega zaledje dokler deli mejo gorovje. Zasede staro Goriško do Ljubljane doli do Savske doline, zasede Trst z Istrijo, dalmatinsko obrežje z mnogimi važnimi obrežji, vštevši mesta kakor Zara. To, v posesti Valone daje Italjanskemu Kialjevstvu nepremaglivo oblast ob Adriji. Serbija dobi Hrvaško, Bozno, Hercegovino in tiste dele Ogrske, kjer jc ljudstvo po večini slo-vansko. Čehi postanejo neodvisni in dobe svojo državo. Reetablirana Poljska in avtonomna pod Rusko kontrolo se povspne prego Galicije, Buko-vine in delno na severno Ogrsko, Obdrže li Ogri ostanke sedanje kraljevine, ali zahtevaRumunija Sedmograško in tako vniči Ogrsko, zavisi od postopanja teh dveh držav. Rusija prizna pod njeno "protckcijo" avtonomijo Fincem in prepusti poljske provincijc Poljski, ki postane na ta način na pol neodvisna država z 20 do 30 miljoni ljudstva. Zato dobi Rusija Armenijo in južno obalo či nega morja do Bospora in Carigrad, kakor tudi dardanelsko zemlje. Smirna in njeno okrožje dobi Italija. Ostanek male Azije dobi morda kak grški princ. Večja Grška bo na ta način odškodovana v sled povečanje Srbije in bo na ta način držala v šahu bolgarske impérialiste. Sirijo inPalestino, kakor tudi puščave, kjer že danes v(ada francoska kultura, dobi Franci ja. Arabija ostane nevtralna, pa pod angleško kontrolo. Anglija dobi Mesopotamijo in sicer gori do Tomurškc Armenije, kjer se njena meja dotika Rusije. Turčija izgine. Japonska ostane gospodar Kiaehova, med tem ko dobi Anglija s pomočjo Francije nemške kolonije. To jc načrt pleiiB zaveznikov — če zmagajo. Ali zmagajo? Vse ameriške stranke ugibajo, kako bi v volilni kampanji dobile nemške glasove. Vse skrbe, da ne bi s svojimi platformami, s svojimi kandidati i. t. d. odbile Nemcev. Obenem pa vse deklamirajo proti "amerikanizmu z vezilnikom". Kaj jc amešnostt RAZUM OPIC, Med v Si* m i predstayitelji is ¿1-valskega sveta je opica iiajumiiej-ša žival. Umna žival v tem smislu, kakor mi, ljudje rabimo to besedo. Sledeči primeri jasno kažejo stopnjo razuma, ki ga imajo te živali. Neki opici so dali papirnato vrečico, v kateri se je nahajalo nekoliko čebel. Ko jc odprla opica to vrečico, so zletele ven čebele ter jo opikale. Iu vsakokrat po tem slučaju, ko ao dajali ravno isti o-pici j>apirnate vrečice, je ona najprej pristavila vrečico k ušesu ter prisluškovala — če v nji ne brenči, in šele potem je vrečico odprla. V nekem drugem slučaju so dali opici jajce. Želeč je oluščiti, je je udarila ob tla. Jajce se je razbilo in vsebina se je razlila po tleh. Vsakokrat po tem slučaju, kadar so isti opici dali jajce, je je previdno in nalahko udarila ob tla ter napravila malo luknjico, kjer je izpila potem jajcevo vsebino. Slavni učenjak Darwin opisuje naslednji slučaj: Neka opica — samica je pohče-rila majčkeno inačico, do katere se je obnašala in jo negovala s pravo materinsko ljubeznijo in nežnostjo. Nekoč se je inačica i-grala, ter je s svojim prijemom o-praskala materi lice. Tedaj je prijela opica mačko v roke, pazljivo ogledala njene tačice ter ji odgriz-la v^e kremplje. Mnoge živali in žuželke nas silno presenečajo s svojim obnašanjem in postopanjem, v katerem sc navidez kaže popolno spoznavanje in zavedno razumevanje okro-žujoče okolice. Toda večinoma i-menujemo mi to instinkt ali nagon, to jc prirojeno nezavedno spoznavanje okolice in stvari. Če pa postavimo žival v novo in nenavadno okolico, se bo videlo, da je čisto brezpoinočna in da ne kaže razuma. V omenjenih slučajih pa, ki smo jih navedli glede opice, se je jasno razvidelo. da je pokazala opica vso razumnost in zavedanje in da je tudi pokazala, da zna razločevati stvari in da ve poiskali vzrok in posledico. Naslednji slučaj naj pokaže, koliko je opica sposobna, da spozna ki ve za posledice svojega postopanja. V nekem zoologičnem vrtu so živeli v skupni kletki trije pavijani (neke vrste opice). Ena je bila starša, drugi dve pa sta bili mlajši. Nekoč pa jc starša opica u-griznila svojega stražnika ter mu napravila precej nevarno ran. Te daj jc zapovedal ravnatelj drugemu stražniku, naj jo ubije. Vse opice tistega oddelka so bile pre- t cej vajene tega ter so dobro vedele, kaj je orožje. Imele so že večkrat priliko, da so videle posledice streljanja in so zato ostale popolnoma ravnodušne, če so streljali krog njih. Ko je prišel drug dan drugi stražaiik z orožjem v roki, da izpolni zapoved ravnatelja, sta dve mlajši, kakor navadno, ostali popolnoma ravnodušni, starša pa se je takoj zatekla v avoj® hišico, kjer jc spala ter se stisnila v kot. S pravo srčno boljo je opazovala svoji mlajši tovarišici, kako sta se gostili zunaj z raznimi sadovi, a ona ni prišla zraven. Kakor hitro pa je opazila, da je odšel stražnik i smrtonosnim orožjem, je hitro skočila Ven ter si nabrala polno sadov in slaščic, nakar.se je zopet umaknila in skrila v hišico. Slednjič se jim je posrečilo, da so jo zalotili, da je bila zunaj in zaprli so vratica njene hišice odzu-naj. Ko je opazila, da se zopet bliža stražnik s orožjem, je hitro skočila k hišici ter se z obema rokama na vse pretege trudila, da hi odprla vratica, toda vse zaman. Ko je opica uvidela, da je ujeta, sc je vsa obupana začela premetavati po kletki ter je skušala najti kak predmet, kamor bi se lahko skrila. Toda, ko jc slednjič opazila, da ji ni več rešitve in da se nc more nikamor skriti, sc je vrgla na tla, tresoča sc po vsem životu, ter je pričakovala svojo usodo, ki jo je tudi dosegla. Socialist ni tisti, ki se trka na prsi in kliče: Jas sem rdeč! Socialist mora biti organisiran član svoje stranke, da se udeležuje njenih bojev. Socialist mora biti odjemalec strankinega lista, da je vedno o vsem poučsn. Socialist mora biti agitator med tvojimi tovariši, da pomaga povečati armado, ki se bojuje sa nje« govs cilja. Kdor to izpolnjuje, sme reči, da je socialist. PROLETAREC LIST ZA lNTKSfc.1K DELAVSKEGA Ud 09 TVA. IZHAJA VS.I Kl TOKEK. — L*ataik io «¿tUjalcIji ——' " tlvgaalaraaska dola« ka tiskovna i\ uib« v „bičajo, Illinois. Naročnina: Za Arr.-riku $2.00 za celo letu, $1.00 s» pol leta. Za K v ropu $2.40 za celu leto, $¿.26 la pol lete. Oglati po dogovoru. Pri spremembi btvahSta jt paleg novega naznaniti tudi stat i naslov. CiImII» iloTMik, «riuiiiKli* Jufoal. — *«cU1|,||1.26 for half year. -:• -:- ■:• Advertising rates on agreement. naslov (address): «PROLETAREC" «•)• w si. srnEir. chicaco Illinois MISLI V VOLILNEM LETU. — Nacionalne volitve bodo letošnjega leta v Zedinjenih državah. Dasi jc šc skoraj pol leta do njih, «e vendar povsod lahko čuti In opaža, da se bližamo političnim da je delavstvo samo največ krivo, če je teptano, izkoriičano, zaničevano iu goljufano. Resnica je, da imamo v Ameriki, splošno in enako volilno pravieo; večina ljudstva ima torej možnost, da dobi tudi večino v parlamentih. V drugih deželah sc mora delavsko ljudstvo šele bojevati za to, kar delavstvo v Ameriki že ima. Seveda tudi ameriški prole-tariat ni dobil volilne pravice kot darilo iz nebes. Naši predniki, tisti, ki so bili že pred nami v tej deželi, so se morali krvavo bojevati za vsak košček pravice tukaj, kakor smo se mi bojevali v starem kraju. In ti boji niso bili otroške igrače, ampak mnogo krvi je teklo, preden je bilo kaj pridobljeno. V tem oziru je delavstvo v Ameriki resnično na boljšem kakor v mnogih drugih deželah. Delo, ki ^a morajo naši tovariši na Ogrskem, na Štajerskem, na Hrvaškem, na Kranjskem, na Primorskem, v Rusiji, v Belgiji i. t. d. še sami opravljati z neznanskimi žrtvami, so tukaj opravili že tisti, ki spe v grobovih. Zakaj pa so se bojevali? Zato, ker so hoteli, da bi se njih potomcem, torej nam, bolje godilo. Priborili so ljudstvu v tej deželi pravice, zato » da bi se jih posluževalo in si z njimi «boljšalo svoj položaj. To ljudstvo, ki je prišlo za njimi, je pa pozabilo na boje svojih prednikov iu prepušča sadove onega boja svojim na- bojem. V meščanskih strankah sc žc splet kari na vse strani; pripra- »protnikon*. da ga šg bolj tlačijo ve za njih konvencije postopajo tem nervoznejše, čimbolj sc približujejo: za kandidate sc agitira javno in skrivaj, naravnost in po ovinkih, delu sc z reklamo in z int rigo. kakor so njih očetje tlačili nekdanje ljudstvo. Splošno volilno pravico, pridobljeno od nekdanjega delav-! stva ima sedanje delavstvo v Ameriki. Velikanska množica ter| koliko bi bila ta pravica vredna, če bi se jc prav poslužilo. Kapitalistom se ne more zameriti, če mislijo na svoje profite in P lav na masa volilcev pripada «»delavstva pa niti ne premisli delavskemu razredu. Ako bi imela enotno voljo, bi moral biti prihodnji kongres delavski iu prihodnja vlada delavska. Stvar je, ... . tako enostavna, da bi jo moral sl (le,ajw zako,,e P° c,oklfr razumeti najpripresteiši um. Pri mopeJ°- /an,enti * delavstvu, da volitvah odločuje večina; ako jc pn,)lUS('a to-. , , . ta večina delavska in glasuje Ako »n,stl* sl,knjo na klo,M složno, mora zmagati. g r^ proč, se ne smeš pritoževati, Kljub temu, da je večina v (e 11 ^ ukradena. Ako odpreš Ameriki nedvomno d« lavska, pa 1vrattt Lv par,1JmenU> 8am • katerih ves, da ti bodo v zbornicah plctli biče, se ne smeš pritoževati, da si tepcu. Volilno leto je. Predsednika in vendar nc vlada, ampak v deželi gospoduje kapitalistična ali pa malo meščanska manjšina, in vsakdo sc lahko prepriča, da gospoduje zoper delavstvo, te opazujejo delavci zakone, vidijo, da so sklenjeni proti njim; če sc spomnijo na svojo gospodarske boje, morajo spoznati, da se vlada proti njim, če pogledajo na sodišča, opazijo, da se sodi proti njim. Vse javne institucije so naperjene proti delavstvu. In vendar so vse te javne institucije odvisne od ljudstva samega, ki ima v Ameriki priliko, da lahko nastavlja lahko sklepa zakoue .kakršne samo hoče, da lahko dobi sodnike, ki razumejo njegovo življenje in njegove potrebe. Vse to odločujejo volilei s svojimi glasovi. Ali volilei ne porabijo prilike, katero imajo, in zato jo izrabljajo tisti, ki ne bi nikdar mogli vladati, če bi bili prepuščeni sami sebi. Bili bi neumni, če je ne bi porabil post stoji izven življenja. Niti cerkve, , v .• , . , i,: ....... . tla zasucejo rokave vsi sodrugi. ki pravijo, tla jim .ie le za vero in . . .4 ... , .. y ... . .. i - . ^ ... . Organizirajte nove klube! I s-da jih skrbi le večno iztclicanif , 4 • . .. , • , a. . . .. , trujte rn povesjte sedanje! Sinte ljudi, ne morejo zleteti z zemlje . .. . .. ... , .... . | socialisticne in graditi svo lh božjih hramov v podpredsednika, kongresnike in senatorje in še razne druge funkcionarje bo volilo ljudstVo v Ameriki. Ali jih bo res volilo, ali bo le glasovalo, kakor bodo hoteli kapitalisti! t e hoče, jih lahko izvoli. Toliko jc delavstva v Ameriki, da lahko dobi absolutno večino v kongresu, če hoče. In če tudi naprej ve, tla še ne dobi večine, ker je en del delavstva še preveč zaspan, je vendar naloga zavednih delavcev, da store svojo dolžnost. Da sami volijo socialistično, s | tem še ni opravljena vsa njih dolžnost. Treba je tudi, tla drami jo iu prepričujejo druge, da ' agitira jo iu glavno — da organizirajo. V boju je organizacija vojska in vsak socialistični klub' \ jc bojna četa. ( as sc ne ustavlja. Ncpričako-' Tajna diplomacija. » V vseh državah tega sveta je ljudstvo brc/ pravno v vprašanjih, ki imajo lahko največji vpliv na njegovo življenje. O notranji politiki odločujejo parlamenti vsaj v tistih državah, ki s; niso pod gladko krinko ustavnosti ohranile trdovratnega absolutizma. Na Angleškem ali na Francoskem sc ue more pobrati niti vinar davka brc/ parlamentarnega dovoljenja. V Avstriji si vlad;» celo rekrute sama dovoljuje z zloglasnim $ 14. Ali če ima v notranji politiki ljudstvo v raznih državah različne piavice, jc v zunanji politiki popolnoma brezpravno. Ako n. pr. skleneta Franc «ložef in Viljem zvezo, sta jo sklenila, in noben parlament jc ne more razdreti. Kazličpe alianec v K v ropi so veliko pripomogle, da jc prišlo tlo sedanje vojne. Ko so ustanovili trozvezo Nemčija, Avstrija in Italija, so vsi trije trdili, da je bila ustanovljena za ohranitev miru. Toda s to mirovno garancijo je bilo kakor z oboroževanjem. Francija se je ustrašila trozvezc, ki je predstavljala v srednji Evropi tako silo, da bi bila lahko postala nevarna vsaki osamljeni državi. Na zagotavljanje miroljubnosti sc nič nc da v političnem življenju. Prav tisti, kogar najbolj mika, da bi napadel soseda, bo najbolj tajil svoje namene. Kajti nepripravljenost napadenega napadatčeva korist. Francija, ki jc imela 1. 1870—71 svoje izkušnje, se jc zbala trozvezc ter je iskala pomoč, l;i bi v slučaju potrebe odtehtala silo srednjeevropske alianec. Našla jo jc v Rusiji. Zveza je bila nenaravna; napredna republika se je pobratila z absolutističnim earizmoiu. Ali povzročil jo jc strah za lastni obstanek. Tudi ta ententa j? trdila, da hoče z ravnotežjem v Evropi ohraniti mir. Ali trojna zveza ji ni verjela, ker je sama dobro vedela, kaj pomenijo take besede. Posledica teh zvez sc jc ka/.ala v splošnem oboroževanju. Nemški cesar, ki ljubi fraze, je nekoč dejal: Bodočnost Nemčije je na vodi. Tedaj sc jc pričelo silno ppmnoževanje nemške mornarice.- * Francija jc na morja razmeroma slaba. Rusija šc slabša; kor nima nikjer odprtega morja, jc njeno brodovje takorekoi1 brez pomena. Francija je iskala protiutež, Angleško-nftmškjr konkurenca, ki se je izražala žlasti v nekateri)} koloni- alnih konfliktih, ji je utrla pot Fran- cosko-ruskemu sporazumu sc je pridružila Anglija. "Da bo mir varnejši." Nemčija pa je smatrala to za novo ptetnjo. Vojni in mornariški proračun je v Berlinu silno poskočil; Dunaj je sledil, v Rimu so storili, kar so le mogli. V Londonu, Parizu in Petrogradu sc jc takoj zaslišal odmev. Medtem so se cesarji, carji, kralji, predsedniki obiska vali. To so bila "znamenja prijateljskih od noša je v med državami." Vladarji smatrajo držav* še vedno za svojo last. O prijutoljstvu med-državami odločajo oni; narodi nimajo besede v takih rečeh. / Kljub obiskom, lastoročnim vladarskim pismom iu podobnim ceremonijam pa nifpove Franc Jožef» Petru vojno. Viljem jo napove Nikolaju in francoskemu predsedniku, in potem gre to dalje po vrsti; zdaj smejo narodi — korakati ua morišče. Diplomacija dela tajno in ljudstvo nima nobene kontrole nad njo. Dokler je tako, je vsa u-stavnost prazna fraza. Iu v meglah tajne diplomacije se skriva večna vojna nevarnost. Ko so narodi v starih monarhijah strmogla- vili absolutizem, je bil njih uspeh samo polovičen. Zunanja politika je ostala absolutistična, iu dokler ostane taka, jc večna nevarnost, da bodo narodi proti svoji volji zapleteni v vojno. Iz vsega tega sledi, da si mora ljudstvo v zu-manji politiki priboriti vsaj toliko vpliva, kolikor ga ima v notranji. To jc tudi naloga za socializem. Ko so holandski socialisti predlagali medna-rod no konferenco, so angleški sodrugi izdelali resolucijo, ki naj bi se predložila konferenci. Objavili smo jo tudi mi. Ta resoluciji! obsega tudi zahtevo, tla se odpravi tajna diplomacija. 4 Potem se je ta zahteva ponavljala na vseh soje cialističnih konferencah, kar jih jc bilo tekom vojne. Sevcdato ni cilj socializma. V socialistični družbi — mislimo — bo konec vojne sploh. Socializem odpravi ona nasprotja med interesi, ki so v kapitalistični družbi neizogibna, ona nasprotja, iz katerih se porajajo vojne. Cc minejo vzroki, morajo izginiti posledice. Kadar ne bo razlogov za vojno, tudi vojne ne bo. Ali tudi v sedanji dnižbi ne more biti socializem ravnodušen napram klanju, ki ga vpri-zarjajo vladajoči, kakor nam ni vseeno, koliko politične svobode uživa ljudstvo v kakšni državi in kakšen je položaj delavskega razreda. Edino sredstvo, ki more dati nekaj jamstva za mir, jc pa kontrola ljudstva nad diplomacijo. Samo odločevanje o vprašanju, čc naj se napove vojna, je premalo.. Kajti kadar je diplomacija vse tako zapletla, da postane spopad neizogiben, jc prepozno. Iu čc nima narod vpogleda v vse razmere, pride sam lahko do napačne sodbe. V sedanji vojni so mase skoraj po vseh deželah prepričane, da je njihovft država v obrambi in tla jc sovražnik napadalec. Naravno je, da to ne more biti resnično. Ako ne bi bil nihče napadal, ne bi bilo vojne. Toda ljudstvo ni moglo kontrolirati, kar jc počenjala diplomacija vsa leta; v temi so se tkale spletke, vršile intrige, pripravljale zanke, iu t» vsem skupaj ni vedelo ljudstvo ničesar. Ko je prišlo do katastrofe, jc vsaka i vlada prikazovala sebe za nedolžno jagnje in valila vso krivdo na nasprotnika. Ljudska kontrola v zunanji politiki je torej potrebna ves čas, nc pa šele zadnji trenotek. Za demokratizacijo zunanje politike se mora boriti socializem po vseh deželah. To se popolnoma vje-ma žc z njegovim sedanjim programom. 6000 dolarjev za izobrazbo. Nafti kongresniki in senatorji so vliiki nasprotniki nepismeno-•ti. O tem smo se Ishko prepričali, ko so kovali novi naseljeni-ški zakon, s katerim se prepove-dujf naseljevanje aiialfabetoin. Kavno to so pokazali v debati o razmerah na Porto Rico, kjer hočejo nepismenim vzeti volilno pravico. Ce pa hočemo najti ljudi, ki ne znajo čitati in pisati, nam ni treba hoditi ne na Porto Rico nc na Balkan, ampak dovolj jih lahko najdemo y prosvetljeni Ameriki. Tajnik za notranje zadeve Lane je zaradi tega zahteval od kongresa 100.000 dolarjev, da sc vsaj nekoliko povzdigne šolstvo v far-marskih okrajih, kjer je najbolj zanemarjeno. Ali Lane pozna slabo velike prijatelje kulture v kongresu; odbor za dovolitve je sklenil predlagati, da se dovoli v ta namen celih — 5000 dolarjev. Seveda, denarja ni. Kaj sc da napraviti? Ali kadar gre za ladje, za kanone, za nitroglicerin. nc ne vprašujejo, če jc denarja, ali čc ga ni. Po Ameriki prirejajo parade za "Preparedness"; v najmanjšem mestečku velja taka parada več kakor 5000 dolarjev. Za povzdigo šolstva sc zdi "očetom domovine" za vso Ameriko 5000 dolarjev skoraj preveč. ' Stari narodi, ki so ustvarjali bogove, kjerkoli jc bil za katerega prostorček, v zraku in v vodi, na vrhovih gora iu v globočinah prepadov, v gozdovih in puščavah, sredi zemlje in v oblakih, so imeli tudi zn vojno posebnega boga, nc glede na to, tla so se spltrli vsi nesmryiiki yecaliinanj sovraštvom, vtikali v vojno. In za zmago so imeli celo žensko _____ Vse to zahtevajo otl boga ljubezni. Vitli se, da verujejo res v vsemogočnost svojega boga, ker so prepričani, tla družni lahko vsa nasprotja v sebi: Neskončno dobroto, z neskončno (»krutostjo, neskončno ljubezen z neskončnim Kali v Ameriki. Tajnik za notranje zadeve Lane naznanja, da mu jc poseben agent geološkega zemljemerništva naznanil, da se s popolnoma enostavnim procesom lahko pridobiva iz alunita kali, ki je moral doslej uvažati iz Nemčije. Alunita je našel dotični agent veliko žilo v Pinte county, Utah. Ker jc bilo že prej znano, da sc nahaja alunit v Utah, Colorado, Nevada, California iu Arizona, misli tajnik liane, da bodo Zcdinjcnc države kmalu lahko sanic produ-cirale kali, ki je zelo važen za poljedelstvo in za izedlovanje razstreliva. Po statističnih izkazih je *našal uvoz kalijevih stili iz Nemčije leta 1913 nič manj kakor 15 miljonov dolarjev. Alunit, o katerim so :;c delali eksperimenti v Utah, sc kaže v žili, ki je 10 čevljev široka hi so jo doslej zasledovali I15r bi bila resnično tako mislila, kakor je oficieluo govorila, ko jc napovedala Srbiji vojno, bi bila morala, ko je bil njen cilj dosežen, izjaviti, da nima ničesar več* iskati na bojišču in da je prišel zanje trenutek za sklepanje miry. ^<»da niti ena ofieielna beseda v tem zmislu ui bila v Avstriji izrečena in ni mogla biti izrečena, ker je bil ateptat na Franca Ferdinanda le nretveza. ne pa resnični povod vojne. In cilj vojne ni Ml "kazuovanjc" Srbije, ampak imperializem. Vojna torej ni odločena. Mogla bi biti odločena v dveh slučajih: Ce bi ena nli druga stranka tako'tcnicljito zmagala, tla ne bi bilo o njeni absolutni zmagi nobenega dvoma več, ali pa če bi sc bili obe stranki do dobrega prepričali, tla ne more zmagati ne ena nc druga, ampak tla sc obe izčrpavata brez rezultata. Odločilne zmage ni doslej še na nobeni strani. Res je, da je v Belgijif na Francoskem, na Balkanu ¡11 v Rusiji zelo obsežno ozemlje zasedeno od centralnih sil. \Vt V dvorani druAtva sv. Barbare , Baydsvllle, Ohio. v ••Sokol", At v. 30, Neffa, Okio. — Predsednik Franc Koztuao; tajniki Karol Derna«, b. 26; blagajnik: Uo Plahuta, b. 20; vsi v Neffs, O. — Seja ! vsako tretjo nedeljo v prostorih sobra ta Karol Dernata. "Orel", At v. 40, West Newton, Pa. I Predsednik: Andrej Povlrk, R. F. D. 2, Ib. 27; tajnik« Josip Hren, 1». 4*7; blagajnik: Ivan Lajovee, R. F. D. 2, b. «Sl e. Vsi v Weit Newton, Pa.—Seja vsako četrto uedeljo dopoldne za pri Sedež: Conemautfti, Pa. OLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRANK PAVLOVClC, <6 Main St., Conomaugh, Ta. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, boz SO, Went Newton, Pa. Tajnik: BLAH NOVAK, 46 Main St., Coiieuinugb, Pa. Poinočui tajaik: IVAN PROSTOR, 1008 Norwood Rd., Cleveland, O. Blagajnik; JOSIP ZELE, 0108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajrik: J08IP MARINClC, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. hodnji inesee. * * " Jutranla ZAUPNIK: ANDREJ VIDRICH, 170 Franklin Main St., Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 46 Main St., Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIC, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleeton, Sta., boz 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Craib St., Numrey Hill, N- S. Pittsburgh, Pa # POROTNIKI: IVAN GORSEK, l. porotnik, Box 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 1400 E. 52nd St., Cleveland, Ohio. 'Bratoljub", It v. Kli* Jutranja Zvezda", «tv. 41, Cleve- lland, Ohio.—Predsednik: Frank Koko-tee, 8103 Marble Ave.; tajnik: Jakob Vol«aniek, 3582 E. 82nd Ht.; blagajnik: Ivan Simon«!«, 3723 E. 77th St. Vsi v Cleveland, O. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomažlna. Mladi Slovenec", It v. 42, Oglesb III , opisano zastavo, mahal t njim iu ^^^ ponavljat preplašeno šepetajo: SAMOTAR. i 44Helena in neki človek, neki --I j rivatni uradnik . . . poročen» ... fKonec.) jmož in ¿(l|lttf jelena in . . __w „...... ,.„ vse besede, ker jili Ta /K(M||,a j,. bila kratka, a raud»iu, Pa. — Predsednik: Ivan iščejo sproti njegove misli in jih l|in0g0 strafinejin kakor one, ki f, b. l.'>(); tajnik: Josip lt.bir. b vladajo v nsta glasovom, ki tava-i Q pripOVcdovale na dolgo in širo jo sredi jesensko noči. Tišči ga v k() Q |ieg|iw,ij, ljudeh in daljnih nrsih. ne upa se ozreti po črni in kl.Mjj|, Treba je bilo tu umeti, hladni sobi. Brez joka in ihtenja ¿¡^j ¿jovek tivti privatni urad-mu pridno polzeti solze iz oči, drče J|ik n(>ieno ztjaj iabko sleče, lah-v brado, lijejo po njej in kapijejo ko ^,t>(j|| njene Hnežne ude, njeno po kolenih in koščenih rokah. hovich, b. 02; blag.: Emil Gouotxi; b. 63. Vsi v Heiui nole, Pa. — Heja vsako prvo nedeljo v eerkveni dvorani. • Združeni Balkan", Itv. 68, Clin ton, Ind.—Predsednik: Tone Bregar, b. 757; tajnik: Antou Primoži«', R. R. 3, "Mladi Slovenec", Itv. 4z, ugieat>y, • ««j»«». rmnuair, »v. .... — Predsednik: John Malin, b. 414; b. 5; blagajnik: Ignac Musar, bo« 449; nr_TMOf,_ tajuik: Jos. Megli«, boz 99; blagajnik: vsi v Clinton, Ind. — Seja vsako drugo Poznega ----- . Frank Nadveiek, b. 401; vsi v Ogleaby,1 nedeljo ob 9 dopoldne pri Crist Pasa llioklo njegov glas: Kaznujem j je p0/Ilaj j,, |0žula med njiat hodnika odmeva za- drugentu. V vseh teh časih, kar 111. — Sjja vsako prvo nedeljo. vento. •Balkan' in n*ed visoka skladaniea OLAVNI URAD v hUi it. 46 Main St., Conemaugh, Pa ÔPENDAL IVAN, Conemaugh, Pa., Boz 781. GAČNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnltown, Pa. GABRENAJA JAKOB, Bos 422, Conemaugh, IV BO VC FRANK, R. F. D. 5, Boz 111, Johnetown, Pa. 8UHODOLNIK IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLER ALOJZIJ, Boz 514, Conemaugh, Pa. tretjo nedeljo. "Triglav", Itv. 44, Tercio, Colo. — Predsednik: Frank Rebol, ml.; tajnik: Frank Rebol st., Cokedale, Colo.; bla S. Domu. "Zvesti bratje Pennavlvania fcM 7n v . n , . ( akal je zoPet nt °,imrv' ki. je Zasopel se je, kakor bi plezal Prednik pïîel ® PHtaval iz hodnika: "Maščujem nfl ktniU) in bi ne hodil p<* re!" In za odmevom so se odprla ga jn'ik ïvàîi'k 'ltéboÍ "bt. "—Seja 'vwko l^^ b' 75; tajnik: Jakob IWa. b ....... __ ««rugo nedeljo. . . HlJ^^^ZÏ'.» Wk6° " ""tO«! časopisa » • | New Derrv, Pa.—He'|a vsako 1. nedeijo "Mirni Dom", it. 45, Johnstown Pa. v pro»torih sobrata Jakob Pinoza ob 9 — Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo- uri dopoldne. __peradale Ave.; tajnik: Gregor Ilrelfak, «'Delavec naprej", itv. 71, Bease- 407 Eighth Ave. oba v Johnatown, Pa.: mer, Pa. — Predsednik: Frane Seitel, Uradno Glaailo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, III. blagajnik: Ignac Peijak, 524 Broad b. 159; tajnik: Josip Jereb, b. 178, bla- Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno proleni, polil jati vae St.', Johnatown, Pa.—Seja vaako drugo gajnik: Louia Hribar, b. 171; vai v Bea-dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na »e pošilja nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda, semer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo odmo potom Poštnih, Ezpresnih, ali Bančnih denarnih nakazale, nikakor pa ne "Juini Preraogar", Atev. 46., Alix, v prostorih aobrata Anton Klinčeka. potom privatnih čekov na naslov Bias Novak, S. 1). P. Z. k Conemaugh Deposit Arkansas -- Predsednik: Math. Htar-Bank v Conemaugh, Pa. V alučaju, da opazijo druitveni tajniki pomanjkljivoati, naj to nemudoma naznanijo hodnje popravi —-----predsednik: Martin Obed, box 167; ijniki pri poročilih glavnega tajnika kake J™**r> *»• 7, Alix, Ark ; blagajnika: Ju^Wllki box m. J. « * . 1 r ril Koka 1, R. F. D. b. 77, Altus, Ark.— g. hla^aiuik- Lau.jo uradu glavnega tajnika, da se v pri- ^ (lrug0 nedelj^ ^^^nkh goro ravni in gladki sobi z ogromnim ___________,___v roki. Odprl je je prijel njegove kljuke. ; na 0I^ar0| 8e zagledal v žen- "Kaj pa je, gospod, kaj pa sko ki je vUft gvoje pof?i(.dt. J)0 vam MObi, dvigala desnico in visoko dl* Starka je bila, gospodinja. Od ha,a g iVOjimi ¿istimi in nežnimi govoril ji ni, odšla je sama. Sezul pr8|ni Olodal jo je in zdaj se je čevlje in zdaj leta dalje po sobi mu naonkrat razjasnilo to. kar Koacziuako," iu.^ji/BwkhTad, in in 1,nT,n™ prej slutil na njej, kar je prej 1..... 1 V.....1 kknSal brati iz motne bleščobe njenega telesa in iz poteze krog ust, man, b. 197, Aliz, Ark,;^ tajnik:^ Ivan Alta, Canada.—Predsednik: Pjav Spie nmljive besede. Nenadoma skoči tajnik: Josip Duraj, b. na 8tol ¡„ ,uaha 7 rokami, kakor Ivan Petranek, b. 3.». .. .. ... A . . , ---^.......— ...... . - - - khead, Alts, Canada. - l>» govoril. Obstane tako, pade ki ^ strme|a (j0 zjaj Vedno enako "Slovenski Bratje", it. 47, AveUs, seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. pred žensko, objame njena bela skrivno8tna Vanj. Iz njenih oči IMENA IN NASLOVI URADNIKOV gajnik Ivan Bregar, boz 164. Vsi v Ca tajnik: Ivan Ka/.vor.a DRUŠTEV S. D. P Z. ZA LLTO rona, Kanaaa.—8eja vsako drugo ne- Alojnja Dolinar, b 1916 j deljo ob 10 uri dopoldne. P». — Seja vaako drugo ♦•Nada", it. 20., Hutington, Arkan- "Slovenski Mladeniči", itv. 48, Au. I Zele, R. F. D. 7, boz 154.'Vsi v Smith ... „. kit; rs, A8^; rJ^LJ^ •o,onila laž! lz srpd" r* i" \si \ Aveua, ^^ gj^ p p j. ik: Ivan Erien, u S1 III0'a kt.iijm a. nincc uiu- mjmo njega po sobi, Je busi- Ugo nedeljo. b. F. D. 7, b. 149; blagajnik Anton gi!" pravi, še enkrat jo poljubi, jt kakor ^uši iz strehe plamen. ^ako^drlgo^K:8^^ »)n>(1 »J® nn ,la; z rno r0k0 On zdaj vse vidi, vse ve, skrivnost atelj", itv. 74, Fali. H<> °P,ra- 1 - nja j0 zm\\H Vanj, oko seje nil. Ko se je storil večer, ko je zaspala gospodinja in je postalo vse tiho, je lezel oprezno v kuhinjo, potegnil iz mize predal iu izbral v njen dolg in oster krušni nož. S palcem je otipal in preskusil njegovo ostrino in se vrnit njim v sobo. Dasi je bila tema iunaj na daleč ni bilo ne elo-ne živali, jc vseeno zagrnil in /.aklenil vrata. Nato je stopil pred žensko, zavihtel nož potegnil z njegovo ostrino preda. preko desnega očesa in špra* raz- Ljubljanski OTad",'!^ 52., DeKalb, I 00 I pod oniare, pod divan in Kau|0f t plavalo še vseeno po »obi, III. Predsednik: Pavel Košir, 14091 ^¡'l0^^,78 Mli,„ Run, P° kotih. Poča*i 8f sleče, VC« tre- veliko jR ne£lovcSko. Ko je dvig- nedeljo. "Jodlnost", It. 7.—Claridge, Pa. — Predsednik: Frane žurman, b. 255; tajnik: Matija Regina, box 216; blagajnik: Josip Pivic, box 28. Vsi v Claridge, Pa.—8eja vsako drugo nedeljo. "Planinski Baj", itev. 8., Dawson, N. Méx.—Predsednik: Frane Jekovec; tajnik: Mihael Selan; blagajnik: Mih. Fr. Keriii. "Planinska Vijolica", itv. 53. Piekens, W. Va. Predsednik: Frank Celi-goj, box 40, Cnar, W. Va.; tajnik: Ivan Oiuveuijs , »vrv. i o, «Iliri mm, . . v , IJ ----------- Pa. — Predsednik Marko Magdi«; taj P''^ od mraza, leze in se zakrije nU nož drut?iiCf ga jc zasadil v nik: Josip Gačnik; blagajnik: Jožef ( preko glave.. Kup njegovih dolgih (i(.Hll0 8tran nrsi in takrat je hipo- ^V.*' J;« r^ i"8'- I ir"ih '"f1 P° b,cl°.m '»« VHO »Malo. Rok» ¿e padi. oh prvo nedeljo » Uit OVVU I'** r-V . , „ . . v • 11*1------- ----------•» * bratu Jakob Rad man. kakor črna krpa. Luč gori dalje iivotu pr8i 80 8C 80 8(» "Bonairski Slovenci", štev. 79, Bon na tleh. zvrnile in se zastrmele nekam v Air, Pa. — Predaednik: Josip Horvat, J V t n ik: Alojzij Zupančič,'b. 38. Vsi v lSx- Lipoid, boz 46; blagajnik: Jožef Molan, j I». 313; tajnik: Peter Bukovec, b. 7.'15; - ji v 8 . , , ort, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo. box Ž6; vsi v Pickens, W. Va.—Seja blagajnik: Jo«ip Pragsr, b. 695; ^i v N«'ko noe je padel sneg. \ Kns je zaklenil omaro in stano- "Miroljub", Itev. 27., Diamondville, vsako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne i Conemaugh, Pa. — Seja \snko drugo jntru, kije prišlo za njo, se jc raz- vanje in odšel v noč. Zunaj je Wyo.- Predsednik: Alojzij Kralj b. v prostorih aobrata Iv. Ceprlo. 1 ^^VrUtav^ ¿TilrVa taka,<> to,iko iaWlillR< (,a ^ ^ taval po snegu in iskal stez in šele ^t^^iio^.^'S: p''^»; Voief^Hofevar^b' | "Sloga", štev. 80, Philadelphia, Pa. malo, kakor bi s,; bleščalo od | ,jut rnj, ko se je zdanilo in ao po- Diamondville, Wvo. — Seja vauko prvo 184; tajnik: Anton Hoievar, boz 184; Predsednik: Ivan Petan, 2538 Salmon solnea. Ill vse je bilo «avl gledale iz megle konture lliesta, Krivic', v si ~b 7 "l 09 »7 Da w s on7 'n.M e zaedeljo v 'prostorih Josip Penca v blagajnik: Mihael Ho«ovar, b. 184; | ' v ti8ino' ki ^ ,nnpo1 ^ naíi(,1 Prav« Pot- Plah i» tresoč 8®j. v»ko drugt ncdvljo. 1 • • S liSStTt^ 7 illfftCl».!.«',« -o,i,i no vo,. ,, k«,j. n, «las s, (K, lnraM j,. „itcl pro,i meat- . . ,, .. n . . n.uauurski Sinovi", Stev. 28., S. nedeljo v mesecu v prostorih sobrata zole, «5"»5 Salmon St. Va» v 1'hi ad * *,, ' . 1* Brownsville, Pa. — Predsedli ik: Anton Ant. Hoievar. ! phia, Pa. Seja vsako prvo neueijo town, Pa. — Predsednik: Fa h. fan Hor-! ... i------- vat John Johnstown nedeljo tajnik: Edvard Zalnkar, boz 6, Lemon t Fnrnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, box 72, Brownfield, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v Brownfield, Pa. "ZtrJ* Svoboda", It. 11., Dcalo, Pa nik: Josip Bizjak, b. 2f>.'l, bunds, Pa. — Seja vsak "Trpin", itv. 30., Breezy — Predsednik: Martin Smoli- __ , I». 2, box tajnik: Kurol - Predsednik: Louia Strle; tajnik: box 22 Itrcezy }{m sta.. Franc Kauii«; blagajnik: Y rane Dolez. j . ¿jb ^ M h Hi V.i v Du nI o. Pa., box 341, - Seja vsa . »y Mulb;r Kans _7Sejn ko prvo nedeljo. !3 Meadow Suis \*nn* človeka, ki sc jc oglasil na cesti. njin hišam. Stopil je v visoko Z golih vej so sc prožile rahle starinsko hišo in se splazil v sobo. krpe snega in padale na tla tiho gtaj je 0\, vratih in čakal, da ga in brez glasu, kakor perje belih jc poklical uradnik in ga povpra-ptičev. ( opasti škrjančki so pri- po želji. Pred njim so stali leteli s polj, tekali ob hišah in po raztrgani ljudje, ki so na vsa potih in 7 drobnimi in preplašeni- vprašanja zinigavali z glavo. Ko "Danica", itev. 12., Heilwood, Ps. —Predsednik: Jurij Stupi«, tajnik: Jo •ip Tomažin, box 35; blagajnik: Igna Predae.luik: KraDk Urbanf.C, J» ^ ^ eij Ferlin, vii v Heilwood, Pa. - Seja Alojzij Ludv.k, boz 33; blagajaik vsako prvo nedeljo. Josip Žele, b. 126; vsi v Delagua, Colo. "Veiernica", |t. 13., Baggaley, Pa., VMko druK° o^eljo. — Predsednik : Louis Keše, b. 46. H os "Zeleni Vrt", Itv. 32, Palisades, Co- tetter, Pa.) tajnik: Ivan Zafutta, b. 143. lo.—Predsednik: Ivan Zupan«i«, b. 76fl; Whitnev, Pa.: blagajnik: Anton Rako, tajnik: Jakob Trojar, b. 744; blsga.i- b. 53, hostetter, Pa.—Seja vsako dru nik: John Werrel, Boz 513;val r Pali- go nedeljo. aades, Colo. — Seja vaako drugo ne- "MoJ Dom", Itev. 14., Orient, Pa. — deljo. Pred.: Ant. frnologar, b. 20« Republic, ..gloveB.ka zMtava" *t 33 Jennv Pa.; tajnik: Frank _ Grame, box 206, ^e Predsednik : Martin Cermel; tajnik: Ci ril Stibil, b. 404; blag.: Josip. Dovgan. poadi BLAŽ NOVAK. Sloga", Itv. 31, Delagua, Colo. — Vsi boz 404, v Carrollton, O. — Seja Pa.¿ blagajnik: Ivan Tom*.«, toj« k ^ Grilc, b. j blagajnik: A b. 377 Republle, Pa. - Seja vsako 2. • j0Jhn Tratnik, b. 1I5. V Maynard, nedeljo v Carndale Pa. Vai v Jennv Llnd, ArkansrS.-Seja pr 6<> nedeljo v "Slovan", itev. 15., 8opns, Colo — vo ned()|j0 0b 2 uri popoldne. "Moonrun Predsednik: Ivan Lavreneina. boz 21; ..___.„ .. , r,. w ,„ i»„ i> vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina Cermelj, "Rudar", Itv. 58, Canmore, Alta, Cnnada.—Predsednik: Anton Polutnik, b. 185; tajnik: Josip Sribar, b. 201; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vsi v Canmore, Alta, Canada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Frank Kral, ob ? popoldne. •81ovenskl Fantje". It nard, Ohio.—Predsednik: Atefan Stu-ein, b, 47; tnjnik: Maks Jerčin, b. 2.*>4; Alojzij Saver. b. 132. Vsi lni mnogo trpljenja in iznenade- govoril samotar in se pomaknil tajnik s. D. P. Z. n ja j>0 ok()|j ust jM po bliže, da bi dodal nekaj tiho in na --------VMeiu belem, potno se svetlikajo- skrivaj. Jugosl. socialističnim klubom na £rln telesu je opazil hladno neza-| "Kai je z vamiTM* je vprašal znanje. ; upnost, ki se je umikala tudi očem dalje uradnik in Kliš je šepetal: Ravnokar je izšlo troje vrst le- v širokih, motnosvetlih ploskvah.j"Svojo ženo sem — umoril! Z takov. ki jih je izdal gl. odbor J. Ko je hotel najtLlepoto na enem nožem sem jo, kor me je varala, S. Z. v namen, da se pospeši je- mestu, jc že zdi kini zamanUhi blesk ker je lagala z očmi, z vsem . . nedeljo ob 2 uri popoh Edinost", Itev. 34.—Jukoa, Pa. tajnik: Silvester Berent.n hox li»J; pmlgHnik; 'Anton Golobih tajnik: «l«J tajnik: Jurij Plvk, bb. 15; blagajnik: Lonis .Tkn, b 192; vs So { b| J(mi , ; nlk. Atlton Pintsr b. 204 Mo pris, Colo. - Seja vsako L nedeljo v rjn y>| y ^^ f) S(>jn p„._Heja vsako /adnjo no-leljo orostonh sobrata Ivan Koncllja, v o ^ ,ho! inl <>l( ,n> eu ob L url i>o|»oldan v dvorani Piedmout, (olo. ur| (ln ' bare. dop. "Planinski Baj", Itv. 35, "Bratstvo", Itev. 16., Buxton, Iowa. Predsednik: Frane Bregar, tajnik Frank Ras| otnik Frane Krlltof, ~ Ia. Seja vsako sobrata Anton Tomšiia. | sei, ioof r.. .»i m., ^»»r»..., — I vsako drugo "Zora", itev. 17., Akfon, Mich. — »«j* vaako drugo nedeljo r prostorih |van Ivani*. senska predsedniška kampanja, c« ploskev dalje in se umaknil 1'radnik jo začudeno pogledal, 59, May- v*ak letak je opremljen tudi z a- ravno tako naglo od tam, ko so a Kliš je šepetal prepadel dalje: Inim člankom na volilee. Žele-! ga dohiteli begajoči in nestrp- 14 Da! Vse goljufija, njene oči, nje- je torej, da jih klubi naroče ter ni pogledi. In okoli ust je le- na lica, njeno telo . . . vse golju- Ohio. — Seja vssko dru- j ra7(|c|e v naselbinah med dclavec. žala nepremična in sigurna pote- fi.ia! Prosim, izvolite, gospod, po- dvorani g. Joe. Hrabak-a. j ^i^uni na osmih straneh in za. ki je skrivala neodkritoat, go- mislite . . . vse goljufija!" Moonrunskt Trpin", Itv. 60, Moon varî)ujejo sledeče članke: 44Šte-1 ljufivo žensko lokavost, ki se ne- Odpeljali so ga v notranje pro- vilke bele žene",'Večina in manj- pretrgano urnika resnici. V nje- store, kanvor jc odšel ponižno ln sina' ter "Socializem jo materija- nih očeh je gorel ogenj, ki mu ni brez opazko. lističeu". Poleg jo še par krajših mogočo najti pomena. Nestalen - člankov in nekaj važno statistike, jc, giblje so v zenicah, plava in POZOR! Run, Pa.—Predsednik: Anton Petrov* blaga j-Moon Run, v mese* sv. Bar» t i "Napredni Slovenci", It. 61, Garv,, u .ïiV Ind. — Predsednik: Ivan Slsnc, 1113 »ik, box 683; blagajnik Ohio.—Predsednik: Ivan Kragelj. 168.» iipff(,rwn Ht . ,ginik: Nlek VnkAinlch. b. 104. Vsi v Buxton, K 29th St.; tajnik: Josip Lavren«b, b b, Mt|tija \tantcK n,m jpf. j prvo nedeljo v prostoru 1685 E. 29 St.: blagajnik: Ivan *tru f«,rnon st . VBl r (jarT( fn«l. — Seja Tom*i«a. kel, 1660 K, 31 St., Lorain, Ohio. — j vsako dn.go nedeljo v prostorih sobrata Cena letakom je 1 cent komad, naročajo se pri tajništvu zveze, H0;l W. Madison Str. Chioago, lil. Poštnino trpi klub Sodrugl, sezite po njih, sedaj je Tajništvo J. S. Z. 8■ Vlrsnta. y tenako drultvo "Sokol", Itev. 62,1 ¿»s za to • ZdruiltelJ", It. 30, South Fark, Pa. Cleveland, Ohio.—Predsednica: Marija Predsednik: Ivan Suhadolnik; taj Peterlin. 1143 E. 63 St.; tajnica: Fran i _ nik: Jakob Rupert, box 238; blagnjnik: ¿ilka TrbeXnik, 1177 Norwood Rd.; bis-, —; Mirko Grgorich, b. 495; vti v South gajnica: Franiiika Laule, 6121 St.Clair Ako ČitaŠ Proletarca, pa tpo-Fork, Pa.-Seja vsako tretjo nedeljo. ave.; vae v Cleveland, O. — Seja vsaki , d je dober list ln te zanima, "Ljubljana", It. 37., Uarberton, O. to^k v :neaecu. J -- ■ Willow Way; blagajnik: Ivan A. Grm,' predsednik: Frank Merulikar, box «'Adami« ln Lunder", itv. 63, Rob-507 Chery Way; vsi v Braddoek, Pa 121; tajnik: Andrej Ropar, 1109 4th bins, Pa. — Predsednik: Viktor Auater — Seja vsako 1. aedeljo. Ht.; blagajnik: Jakob Fink. 114 Ford Johoghar.y, Pa.; tajnik: Ivan Tro- "Zdruieni Slovenec", It. 19., Caro- Ave4 Barbertnn, Ohio. — Seja vsnko jar, br. 76, Johoghany, Pa.; blagajnik: na, Kaasas.—Predsedniki Anton Bole, drugo nedeljo dopoldne ob 9. url, v lis Anton Jevlevar, box 76, Vohoghany, tajaik: Ant. Bole, b. 16 a, ,R. 1; bla | Bolivar Rd. Pa — Seja vsako prvo nedeljo. Predsednik: Gaiper V61k; tajnik: An ton Novak, box 68; blagajnik: John Volk; vei v Akron, Mich.—Seja vsako prvo nedeljo. "Zvon", Itev. 18., Braddoek, Pa. — Predsednik: Les jak Josip, 1111 Wood Wav; tajnik: Jakob Zalsrnik, S43 plapola s pogledi po sobi, ni ga Proletaroc ima v zalogi več ti-n g oče prijeti, obvladati in spo- soč letakov interesautne razprave: znati. Kaj je skeb? Ker se ravno sedaj Da bi ubil dolgo in bole zimsko v mnogih krajih ponavljajo štraj-dni, si jo kupil časopisov, sbnel ki. in ker so pripravno sredstvo nad njimi in brni v njih čudne za odstranitev «kobanja, zato izjavljamo, da jih na zahtevo pošljemo brezplačno. Pošlje naj se samo nekaj poštnih znamk za pn< zgodbe ir daljnih krajev in o dalj nih in nepoznanih ljndoh. Nekega dne na so je odprlo pred njitrt me- ___ _______sto, kamor so je zn^trmol in za-Ikritje poštnino. Kdor jih po- tedaj ga pokaži še tovarišu in mu mislil, Ko ie dvignil glavo, je bil .t rebuje, naj nam naznani, koliko (ra priporoči, da bo tudi on to iive v obraz zabuhel in rdeč, čelo mu je jih želi. del, kar i«vei ti in «e naučil, čeiar gorelo, senca in ušesa in žile po---—--------r--- se učil ti. To bo duševni dobiček vratu. Vstal je, hodil^ vMrkiml Nnročnjte se na "Čas*' 2711 So. zate in tanj. I Časopisom v roki kakor s črno-! MTMard ave. Chicago, IU. ske tehtiiiee je konstruiral «parat v globini 40 «m, večje kom* iu gra nate pa še glohje ter označuje pol ne ill eksplodirane granate ii šrapncle. S tein aparatom Im> iiio gore polja natančno preiakati. Ali ste sapatili, da Vam jt, ali da Vam bo v kratkem potekla naročnina? Za vsah t1n*«f poravnajte takoj, da se Vam na ustavi list! KDOR AE NI PORAVNAL ZAOSTALE NAROČNINE, NAJ TO STORI TAKOJ, KER 8K MU SICER V KRATKEM USTAVI LIST. Čakali bomo i*mo tiste, ki m j arijo, naj m jim Ust 4» ustavi! Posor na to t Potopljeni trgovski parniki. Tekom vojne je bilo potopljenih 7*16 trgovski parnikov. l/med teh je bilo: 410 angleških, 51 fraifeoskih, .'15 ruskih, 27 italijsn- skih, 10 belgijskih, ii japonski HI norveških, 40 švedskih, 28 danskih, 24 nizozemskih in 7 ameriških, Skupno ko imeli parniki nad 2,000,000 ton. EVERAS Balsam of Life Cenjenim rojakom priporočam, da kupite tobak in slasčioe v moji prodajalni. Vedel bom ceniti Vašo naklonjenost. Poštena postrežba. Emil M. Markich, 5306 Butler St. Pittsburgh, Pa. (20-7 Advert.) Central Hotel Conemaugh, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK. (Severov Življenski Balzam) ob pravem ¿asu ter bi stem pre-prečali še bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika. ki uspešno krepča. Zagotovi vam redno delovanje Črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje in zmanjka napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori veli-ke vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje slabotne ljudi ter se zato priporoča ženskam v Času bolezni. Cena 75 centov steklenica. Nemški vojaki brez uniform. Iz Nizozemske poročajo, da mo tjadošli nevtralni potniki pripovedovali, »la je veliko nemških vojakov brez.uniform, l/asti onih, ki so nastavljeni v obmejnih trdnjavah. Imajo navadne obleke in neko znamenje. ; • Bol v želodcu Mr M 8ubko,ri>l1' ouburt. w.»i»ni» v Ind.. nun is ptaelt ' MuJ* i«u» )• iiu«U bul v želodcu tolit bulečme »u it»u«ii*i«> pot.m ku rabáU Savwuv ti-vl)«n»ki Uulxatu." Zmes K*d«r kupujet« »«Iruvil«, x»lit«v»jt« v «dno Severov* i ti (l«Jt«. da jih dobit«. lekarnarji vm|m>vmm1í prud*jajo N«v»mv« ertpr»>k«. Aku »luinjuo Ukftruar uiiu« türnvU* IdtiftO ikiiUivii«, uiuiit« i» uti uu. Agitacija proti vojni. Milanska policija je aretirala več oseh, katere so osumljene, da so delile oglase, s katerimi se je agitiralo proti vojni. Vse areti-ranee »o zaprli. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD-P0RNI JEDNOTI. Zavarujete se lahko za $1.00, >2.00 ali $3.00 dnevne bolniške nodpore in za $150, $600, $1.000 •ili $1.500 posinrtnine. Pišite za pojasnila glede ustanovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111. Izvirno potrdilo (ORIGINAL. RECEIPT) ki n&m ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da sc lahko vsak pošiljalcc sam prepriča o prejemu poslane vsote. Cene po dnevnem kurzu. ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU! Prebitek in glavnica $669,672.99 Hranilne «loge $4,687,208.83 Pišite nam v vašem materinskem jeziku na KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAOO, ILLI0N0IS. . NOVA IZBIRA, NOVE CENE! Za ure, veriiice, prstane, ter raznovrstno zlatnino in srebrnino, obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone ¿n slovenske, ter drugojezične plošče. Pišite po cenik 1 ANTON J. TERBOVEC, P. O. Box 1 Cicero, 111. Eim najboljših sootallstJMfc revi! v angleškem jezika ▼ Allerlei je: " INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhajs mesečno in stane $1.00 na leta — Naslov: Int. Soo. Review, Ml M Ohio St., Chicago, 111. moderno urejen salun Razilrlte svoje znanje! Poučite se o soeiiitizmu! Razvedrite si tluhs! •1 Proletsrec" iron v svoji književni zalogi »ledeče knjige in brošure. Pošljite naročilo Se daue*: Maksmi Oorkl: Mati, mehka veiba ...............................1100 Uptoo Sinclair (poslov. Jos. Zavertnlk in Iv. Kaker): Dfungel. Povest is chlcaSkih klavnic ...........................................75 Enrlco Ferrl: Socializem in moderna veda ......................... .60 Proletarlat.....................................................10 Etbln Kristan: Nevarni socializem ................................10 Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10 Socializem.. . ........................................................10 Bocialistlčna knjižnica, J zvezka inw,Naia bogatstva" .............10 Kapitalistični razred.............................................10 Vojna in socljalna demokracija.................................. .15 Prof. Wabrmund (poslov. A. Kristan): KatoliAko svetovno nasiranje in svobodna znanost........................................ .26 O konsumnih društvih......*......................................10 Zadružna prodajalna sli konsnm ...................................06 Kako je lep vojafiki stan. (Poljudno zbirke "Ve« luči!" 6. snopič.)... .10 Katoližka cerkev in socializem .....................................10 Spoved papeža Aleksandra .........................................10 Francka in drugo...............................................26 Vse te knjigo in broftnra pošljemo poštnine prosto. PROLETAREO, 4008 W. 31st St.. CIUCAOO. ILLINOIS. Telefon 11M Moderno urejena gostilna VILLAGE INN g prostranim vrtom sa izlet« MARTIN P0T0KAR, Ogden Ava., blizo cestno ialsni-ške>postaje, Lyons, HL Telefonska fttev.: 224 m. sa revmatične bolečine, sa bolečine otrpnelostl po v in m lile. Pravi se dold le • tavitku, kot vrne kaže ta »lika. Na vzemite ga, ako nima ns zavitke isAe tržne snsM-SMeeeoeeee»)seoeeeseeoo6<» Dne 18. junija je v Chicagi običajni socialistični piknik v River, view parku. Letos bo posebno zanimiv, ker se z njim otvori kampanja za jesen&ke volitve. Govorila bosta oba \andidata za pred-sedriištvo, sodruga Benson in Kirkpatrick, oba socialistična aldermana Kennedy in Rodriguez ter drugi govorniki. Sodruge opozarjamo, naj si zaznamujejo ta dan, da bodo prosti in se lahko udeleže piknika. 45 in nO centov v 'teh lekarnah, pa naročite si s» ravnost od riredi društvo "Mirni dom" štev. 45 S. 1). P. «Inc 4. junija 1916 na slovenski zemlji v MERELYILLU CARL STROVER Attorney at Law Zistipi ta vsih to&iiih. specialist za tožbe v odškodnine kih zadevah. At. sobe 1009 !33 W. WASHINGTON STREH CHICAGO, ILL. Telefon: Kaia 39n KLUBOM JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Dne 2. julija t .1. se otvori kongres J. 8. Z. v Chicagi. Pozivajo se torej vsi klubi« da izvolijo zanj svoje delegate v zmislu pravil, élan 16, odnt. a. Imena izvoljenih naj kc nazmuiijo glavnemu tajništvu. Dne i ni red sam kaže važnost letošnjega kongresa, ki jo zvišuje še dejstvo, da se vrši v volilnem letu. Zato je nadvse priporočljivo, da sc vsak klub posluži svojo pravice in pošlje svoje delegate na kongres, S soc. pozdravom Fl an k Petrieh, , gl. tajnik. >r. W. C. Ohlendorf, M. D. tdravmik ss netraajs Sei «cul ta raaorelaik •travniška prsisks*'* Lrssj le'ae- -pie ai je le sdravila 1921 Blue JaUM v v s., Chicago Ui eduje ed 1 in S t«e ct.; ed t de I s večer Is? en Ctieaf* • ▼•41 belaiki eaj piieje slevsneke Aparat za iskanje granat. Po vojni bo poljedelcem iui o-zeinljih, kjer so ho vršili boji, pretila nevarnost, dn ponevedoma /.a-denejo na v zemljo zarite neeks-plodirauc bombo. Prntteoska vin da je zato naročila rtrokovnja kom, da najdejo sredstvo proti tej nevarnosti. To se je posrečilo nekemu članu franeoske akademije. Z uporabo liugesove indukcij- Hnzliene družbe, ki izdelujejo lakozvani "chewing gum", poročajo. ds so preteklo leto Ameri-kanei požveeili 6,500,00t) fuatov tega izdelka, ki je stal 000.000 tfODERNA K NI GO VEZNICA. Okusno, hitro iu >rpeino d«R *s privstnike in društva, ¿preje namo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje. NUk* «ns in poštena postrežba. bRATfE HOLAN, 1033 Blu« I ti and Avss < Advor. I OfcieM^ fT JAKO VAŽNO VPRAŠANJE? "Ali sein te poslal zaostalo nn ročni no za "Pr»Metarca"J Äs asi — u Prepovedano izseljevanje. Švicarski delavski listi poročijo: Na eeli vrsti shodov so zadnjo zimo kovinski delavci označili svoje staliiče glede ns nsčrt kovinskih industrijalcev, ki zahtevajo, da se izda prepoved izseljevanja za kovinske delavce. Odločno wo protestirali takemu eveniuelnemu ukazu v enostranskem intereau podjetnikov v kovinski industriji. Tudi konference z zastopniki iiulu-1 atrijskega oddelka so se prirejale, na katerih so doliili delavci pač pomirjevalne obljuhe. Misel, da bi mogel zvezni svet izdati tako prepoVed izseljevanja, je bila seveda* tako nezaslišana, da skoraj ni bilo mogoče reano verjeti vanjo. Toda množila so ae znamenja, da se v Bcrnu res pripravljajo, da bi po pvinkih ugodili željam podjetnikov. Na velikem shodu kovinarjev v Ljudskem domu v Curihu, ki je bil sklican, da izreče kovinsko delavstvo svoje mnenje o eventualni prepovedi izseljevanja, je bilo mogoče navesti razne slučaje, v katerih so vojaške oblasti odklonile prošnje kovinskih delavcev za dopust izven dežele, če«, da se iščejo v deželi sami kovinski delavci. Nadalje je bilo mogoče konstati-rati, da so se dogajali taki slučaji šele od tedaj, ko so vložili podjetniki prošnjo v tem zmislu pri zveznem svetu; odlikovalo se je med drugimi vojaškimi kantonalnimi ravnateljstvi zlasti curiško, katerega tajnik je odklonil prošnjo nekega domobranca za dopust v tujino z utemeljitvijo, da »e %' NVinterthuni v tovarni za lokomotive še iščejo delavci. Izza vsega tega ni pravzaprav nikogar vee presenetil sledeči ukrep vojnega oddelka z dne 24. marca: "Iz tujine se neprenehoma naročajo delavci kovinske industrije, vsled česar se slabi sposobnost dela v švicarskih tovarnah, zlasti v tistih, katerih obrat je posebnega vojaškega interesa. Prisiljeni smo torej ukreniti, da se do daljših «širnih ne da dopust v tujino nobenemu tehuičarju ali delavcu kovinske stroke, ki pripada vojaškemu pozivu, domobransfrvu, črni vojski ali pomožnim službam." To je torej popolna prepoved izseljevanja, le da je ni sklenil zvezni oddelek "iz vojaških raz-logov." Da so obseženi tudi člani črne vojske in pomožnih služb in da se govosi v utemeljitvi v prvi vrsti o "tovarnah v Švici" sploh, katerih s()osobuost za izdelovanje bi mogla trpeti, kaže dosti jasno, za kaj da gre: Za uslugo za podjetnik* v kovinski industriji, za enostransko odred-bo na škodo delavstva, za njih večjo odvisnost od podjetništva. Proti temu je treba najostreje protestirati, danes in, upajmo, pozneje tudi od zastopnikov naše stranke v zveznem zboru. Delavstvo ne sme trpeti tega samovoljnega odloka . . . Tako poročajo švicarski listi. Omenjeni, odlok se tice seveda lo Švice in švicarskih kovinarjev. Kaže nam pa, kaj bi bilo po končani .vojni tudi v drugih evropskih deželah mogoče, kjer bodo zdrave delavske roke zelo dragocene in kjer bodo naj 1 ožje podjetniki napenjali vse moči, da bi jim vlade držale delavce v deželi. Dr. Boris Zarnik: 0 BOJIH V ŽIVALSTVU Dasi so žuželke najmnogoličnej-ši živalski rod, vendar kljub toli raznovrstnim prilsgodbam, ki jih je opazovati na njihovem ustroj-stvu, niso rešene pri njih še vse možnosti ropa rakih nagonov in roparskega orožja. (Jlede orožja na-' služijo vseskakor priimek čezmo-de ruostl nekatere ribe. Imajo o-1 rož je, ki je še mnogo modernejše od vseh topov in razstrelitev, mi-traljez in strupenih plinov, orožje, ki ga bo morda umcl človek uporabljati šile po stoletjih — če bodo tedaj pač še vladala sovraštva med narodi in če se bodo tedaj še razrešavala vprašanja svetovne politike z medsebojnim uničevanjem. Mislim namreč ribe, ki ima- James F. Slepiaa, predsednik. (IristUfl R. Walkek. I. pod p red«. fjniiuel Beriuek, II. pod preda. Adolf J. «rasa. blagajnik. Katualtljskl Mu KmI Zimawr. n>tol»'* Einanu«! Dr Anton Siaakmi Joto Kucik • A. V G«r3 umore svoj plen, deloma, da ^ M ,' . .... ./ «n- » Obteznj denarni premet in nizke cene. Vse poeiljatve garantirane. PRAVILA KNJIŽNICE Jugoslovanskih klubov v Crawford Couuty, Kas. 1.) Knjižnica se imenuje: Knjižnica Jugoslovanskih soc. klubov v Crawford Co. Kansas. 2.) Namen knjižnice je potom čitanja knjig vzbujati še nezavedne delavce k razredni zavesti in izpopolnjevati izobrazbo strankinih sodrugov. •■8.)Lastniki knjižice so Jugoslovanski soc. klubi v Crawford ('o. Kans., spadajoči k: Jugoslovanski Soc. Zvezi." 4.) Knjižnica obstoja v kraju, kjer se nahaja knjižničar. .">.) Knjižnico upravlja knjižničar. Voli se za eno leto. Konferenčna seja v mesecu novembru nominira kandidate, na kar da konferenčni tajnik imena klubom na splošno glasovanje. Kdor dobi večino glasov, je izvoljen. V slučaju, da in« dobj noben kandidat večine glasov, mora konferenčni tajnik takoj obvestiti klube, da se vrši ožja volitev med kandidatoma, katera sta dobila največ glasov. Izvoljeni knjižničar prevzame svoj posel na konf. seji v mesecu januarju. 6.) Dolžnosti knjižničarja: Voditi mora pregledni seznam vseh knjig, nahajajoči!) ec v posesti knjižnice. Hraniti knjige na varnem prostoru. Beleži izposojene in vrnjene knjige ter imena o-nih, ki so vsi izposodili ali vrnili kakšno knjigo, kakor tudi čas oddaje ali vrnitve. V slučaju odsotnosti ali bolezni si lahko imenuje namestnika, za katerega je odgovoren sam. Vdeleževati se mora konferenčnih sej iu poročati o svojem delovanju. Konferenčna seja mu lahko določi varščino, V slučaju nezmožnosti ali zanemarjenja dolžnosti, ga lahko konf. seja odstavi z večino oddanih glasov, in imenuje namestnika, dokler klubi ne izvolijo stalnega knjižničarja. 7.} Knjižničar izposoja knjige le p»» enemu rtodrtigu.od vsakega kluba, krtteri je od kluba pooblaščal? zato, izkazati se pa mora s klubovim pooblastilom. 8.) Vi a k klub si izvoli po enega sod ruga, katerega naloga je da preskrbuje kluhove člane s knjigami" in vrača iste knjižničarju. Skrbeti mora, da ne drži noben član knjige nad en mesec! Beležiti mora prejete in vrnjene knjige. Za svoj posel je odgovoren klubu, knjižničarju in konf. seji. 0.) Klubovi člani lahko izposojejo knjige nečlanom, toda le zanesljivim ljudem. Vsak član je sam odgovoren za knjigo, katero je dal nečlanu, Odgovoren je klubu in konf. seji. 10.) V slučaju izgube knjige ali poškodbe, tako da je ista nerabna, je tisti, kdor je kriv ali-odgovoren za njo, dolžan povrniti škodo. Svoto določi gospodarski odbor. Kdor ni s to razsodbo zadovoljen, se lahko pritoži na konf. seji, katere sklep je ncovrgljiv. 11.) Konf. seja izvoli gospodarski odbor treh sodrugov, katerih dolžnost je, po potrebi pregledovati poslovanje knjižničarja, morajo pa pregledati najmanj vsakih 6 mesecev. Cfniti mora škodo izgubljenih in pokvarjenih knjig, in hraniti denar, kateri je last knjižnici ali njej namenjen. Odbor poroča na konf. seji, kateri je odgovoren v prvi vrsti, in v drugi vsem klubom. 12.) Sestavi se več imenikov knjig, nahaja-jočih se v knjižnici, in se pošlje po en Lztis vsakemu klubu. lil.) Vsak novo ustanovljeni soc. klub v Crawford Co., Kans., ki spada k Jugoslovanski soc. zvezi, ima iste pravice do knjižnice, kot že eksistirajoči klubi, 14-¥ O vseh zadevah glede knjižnice: Kakor o denarnih sredstvih za nabavo novih knjig, o stroških vzdrževanja knjižnice, ospremembi teh pravil itd. sklepa konf. seja, toda vsak vnžnejii sklep mnni konf. tajnik, dati klubom na splošno glasovanje. IS.) Ta pravila je sprejela konf. seja v Breezy Hill, Kans., dne 14. maja l!Mt> in stopijo v veljavo z d.našnjim dnem. tisoč turških funtov, so baje znižali na 250 funtov. / Ahdul Hamid je bil odstavljen leta 1900., ko je drugič zmagala mladoturška revolucija. Po prvi zmagi je Abdul Hamid priznal konstitncijo in se pobotal z mladoturki. Ali to je bilo le navidezno. Skrivaj se je pripravljal, da bi s pomočjo slepo vdanih čet prelomil prisego in obnovil stari absolutizem. Toda na strani mladoturkov je bila večja vojaška moč, v krvavih bojih so bile sultanove čete premagane in Abdul Hamid vjet. Do balkanske vojne so ga imeli v neki vili pri Solunu, potem so ga prepeljali v carigrajsko okolico. Med mladoturki je bilo mnogo resničnih na-prednjakov, ki so želeli modernizirano Turčijo, še več pa je bilo takih, ki so hrepeneli po oblasti in osebni koristi. Njihova vlada je sicer teoretično ustavna, v resnici je pa tudi tiranska vlada manjšine nad večino in je povzročila Turčiji že mnogo nesreče. Resnični naprednjaki med mladoturki niso mogli imeti uspeha, ker niso imeli ljudstva za seboj. Njihova revolucija je bila le oficirski upor; en del prebivalstva je ostal ravnodušen, drligi so le zato tajili svoje sovraštvo, ker so se morali bati puške. Proti mladoturškemu gospod-stvu so s«» vsled tega ncprAiehonia snovale zarote od obeh strani: Od naprednjakov in od reakeijo-narjev. Med nazadnjaki ima bivši sultan Abdul Hamid kljub svoji krvavi zgodovini mnogo pristašev in vest o zaroti za njega osvoboditev jo verjetna. Vojna je spravila ljudstvo na Turškem v obupen položaj, tudi če taje to poročila iz Nemčije in iz Carigrada. Turška vojska se žrtvuje za tuje interese, katerih ljudstvo ne razume in se ne more zanje navduševati. Če bi jih razumelo, bi se še manjc navduševalo zanje. Za Turčijo ne prinaša vojna niti najmanjše koristi — ne za državo, ne za ljudstvo. Nemška oblast se širi v vojski, v mornarici, v uradih, v šolstvu, v vsem javnem življenju, in Turki gledajo le s pritajenim sovraštvom na to gospodstvo tujcev. V teh razmerah ni čudno, če se poraja v reakcionarnih krogih misel, da bi Abdul Hamid rešil Turčijo, katero so po njihovem mnenju mladoturki izdali. Seveda je to iluzija, katere dejanj-ski položaj nikakor ne opravičuje. Ali v zmedi, »kakršna vlada sedaj v deželi, ni mogoče drugače, kakor da so misli konfuzne in da dobe najobup-, nejše fantazije svoje pristaše. ali se u^f anijo neprijateljev. Najsilncjši je električni ogor (gjHniiotus electricua), ki živi v južni Ameriki; električni organ, j ki se razprostira po vsej dolnji strani zadnje polovice telesa, proizvaja elektroiiiotorično silo, ki doseže napetost do 4tH) voltov. Ne mnogo slabši — do ;$00 voltov — j je udar velikega skata ((torpedo oecidcntalis) iz Atlantskega oceana, dočim ima uat rojstvo navadnega skata iz Jadranskega morja (torpedo marmorata) h« napetost ¡41» voltov. Pri skatu, ki ima široko ploščato telo, je sedež električne sile ob straneh poleg glave. Pod kožo v površini legi je nameščen električni organ pri somu-treškav-cu (nialoptcr.ilrus eleetricus) iz severne Afrike; pri tej ribi, ki sicer ni posebno velika, doseže namreč dAVgiiio od 50 cm do I metra, so merili do 200 voltov napetosti. Še nekatere druge vrste rib imajo člektriene lastnosti, pa le v neznatni meri (2—3 volte); kameni-ca (raja clava ta), ki je bližnja so-| rod 11 i ca skatova, ki juanea (mor-myrus longipinnis), neka ščuki podobna riba iz severne Afrike, in po ríáj novejši h izkustvih kapelju podobni zvezdogledec (ast rosco-puš), ki ga nahajamo na vzhodnih obalih severne Amerike. Elekrični organ sestoji pri vseh teh ribali iz večjega števila malih i^t«'hrič< \, ki jih tleli vezna stani-Cvvina v v«m" poprečnih predelov. V Vsakem tak *m oddelku je na-tticšonn ploščica, na kateri se raz-pristirajo živčna vlakna; poleg nje je plast neke sluzaste snovi. Razvrščane mi te tvorbe tako, da se v stebričih vodno menjavata živčna jnlo&Mca ¡11 slizna plast, slično ka- Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami. Poftiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleiko in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. Naiveči* slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2146-se Blue lelantf Avenue. Chlcago. I|,. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:• "PR0LETAREC" se tiska v naši tiskarni »»♦«♦»«»e»»•»M»»♦♦»♦eo»»♦♦♦»♦eeeeeeeeeeeoeeeee»»•♦♦» p^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO„ 2711 South Mil Kar d Avenue. CHICAGO, 1LL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. ........................................ Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BR04D STREET Tel. 1475 J0tJNST0WN, PA. Zapomnite si rojaki, da Amerikanec ne more biti Kranjec, č« ir prav sedemkrat na glavo postavi; to je gola resnica. Vsak vesten kor se vrši cink in baker drug za ,n soliden trgovec se drži tudi resnice s tem, da ponuja in dniffira v Voltovem stebru Živčna Proda->a svojim odjemalcem to, kar v re.pici importira. i drugim \ > oitom m su m u. a\\< na lffm ^^ g0 (lrti Airom Amcrike znana in ^¡^ samostoj. : Vlakna pohajajo iz končnih Vejic na slovenska importna tvrdka A. Horwat, ker piše na svoje Velikega Živca ki s«- razširja no ee steklenice "Kranjski importiran briai«Tsc, slivovac ali . . • , 1 tropi»»v»c, katerega v i-rsniri imimrtira. Sedaj »e te pljate ne more j b'111 organu. Svoj izvor ima lllek-! dobiti is »Ura?« kraja. jat je imam I« be »bilo na rokah od preje, trični živce neposredno V mozga-! Vlnd» Z«din)t»lli drtav vsaceira »trojro ka*nuje, ki bi itkuial prodajati ., it- -1 navadno blairo ¡ta importlrano. < nih. N p«slaljsaneni mozgu, ribe in vendar je najti pri na, mnort tat», ljudi, ki ponujajo občinstvu rama likerja, t« torej morejo Živce in Z njillt t»l»'k-, •t«klt-nl«-€.: Kr»njakl Brinjever. »amo da mečejo odjemalcem in-nek v ofi in .1» .. J . , J . . «»*«■ 'Judi »lepijo » takimi beitedami. Jas prodajam tudi tak briajever, kini importiran po trn lil ustroj popolnoma svojevol- tc.r.0 sal.oj. na ualone pa po $1.76 Double Stamp 10 01 kater«- vrste »a hočete. itrii'ii«» troA-i* živčni ,li-./li-»i iw»v Iti . ^ ^NTON HORWAT. importer in trgovec s žganjem na debato. trn ne tleske. /,|\»-ltl tllazljaj pO\- Telefon: Canal 2974. i827 W. 22nd St.. Chlcago. IIL ztora namreč na plos<"icah goto- ---------- —--------'________. If! Carigrada poročajo, da so prišli na sled zr.roti, ki ima namen osvoboditi bivšega sultana Abdul Hamida. VlaTla je ukazala, tla se potnnože njegove straže; njegovo penzijo, ki je znašala V VVashingtonu ima "Leagne to Enforce Peace" svojo prvo letno konvencijo. Ps^edsetlnik te konvencije je bivši predsednik Zedinjenih držav Taft. Liga je nova, njen namen je pa že prav star, in tudi organizacij, ki mu hcvejo služiti, se ne manjka. Preprečiti hoče za prihodnost svako vojno. S to rečjo se niso ukvarjale doslej le privatne družbe, ampak splošno je znano, da so že vsakovrstne internacionalne, interparla-mentarne, medvladne konference iskale sredstva za zavarovanje miru. Ofieielni diplomati in ministri, ki imajo na u«odo narodov in dežel vsekakor nekoliko več vpliva kakor privatni ligaši, so ne le izdelavah programe, ampak celo sklepali pogodbe. Razsodišče v Hagu je imelo ofieielen značaj in je bilo od držav priznano. Ko je v Kvropi zavrelo in so trčili interesi ob interese, pa vendar niso bile pogodbe nič druzega kakor papir in veliko svetovno razsodišče ni imelo toliko vpliva, kolikor kakšno majhno društveno razsodišče za svoje člane. Dobri ljudje špekulirajo in špekulirajo, pa miril jo, da je mogoče s samo čisto idejo izšpeku-lirati boljši svet. Stvarne razmere se pa ne zmenijo za vse špekulacije toliko kolikor mesec za pasje lajanje. Kmalu bomo imeli toliko društev in lig in zvez za ohranitev miru in za zavarovanje miru in za vsiljenje m i Al, tla vzkipi ljubosumnost med njimi, in tedaj si bodo začeli mirovni fantasti — vzajemno razbijati buče. Atenski listi poročajo, tla je irrški inženir Psa ruda k is, ki je študiral na Francoskem, tako izpopolnil aeroplanski mehanizem, tla je mogoče s pomočjo njegove iznajdbe obdržati letalo v popolnem ravnotežju. Psanulakis je vložil na prometno ministrstvo »pomeni«»/o svoji iznajdbi. ve kemične izpremembe. čijih |>o-sledica je, tla postane ploščica e-lektrpm gativna. a si iz s svojima, plastema je to^ej nekak galvani-can element; stebrič je primerjati galvanični bateriji z- zapored-j no zvezanimi elementi. Pa tudi vsi stebf.iei stoje tako v zvezi med se-I*»j, tla je elektromotorična sila celega Ustroja enaka vsoii elcktro-lnotoričnih sil posameznih o-h g drugega imajo obliko šctftero-strauičnih prizem, organ sliči to-, rej v celoti voščenemu satovju. Pri^ Ogorju so pa stebriči zelo dolgi in leže v podolžni smeri; ztlruieni so v več poprečnih plasti, ki so nameščene druga nad drugo kakor listi v knjigi. (Dalje prihodnjič.) VAŽNO ZA ČLANE J. S. Z. Glasom izida splošnega glaso vanja članstva J. S. Z., se vrši v juliju 1916. naš zbor. Datum in kraj obdriavanja zbora se nazna ni pozneje. Vsled tega sklepa plačajo člani J. S. Z. s januarjem 1916 tekom 10 mesecev—to je do konca ok tobra istega leta—po 5c več me sečnih prispevkov za pokritje stroškov zbora. Z januarjem bodo torej mesečni prispevki sa «veto 25c od člana. To naj člani in kra jevni tajniki J. S. Z. viamejo na jnanje, da ne bo nepotrebnih reklamacij. TAJNIŠTVO J. 8, Z. Beseda znanstvenika. V lekarnah Arrtiend (¡niitier, član frnticoskr^a inštituta in ivtor znamenitega «trla o rrUilneati, je razlagat •tod čitanjem na mcdh-innki akademiji zdravilno in red i I no vrni nosi vin in med drugim jr rekel ute d—V: '♦Vina j«? koristno deitvru, ni dna «h nezadostni hrani, starcu, ki gn zapusi-a moc, človeku, ki j? |>ravknr nkrrval ml bolezni, hribolnzou, rnz.-inkovalru, in tint i m, ki iive v mrzlih, vladnih in miH-vimatih krajih, vojaku v zimski bitki — sploh vsrm tistim, ki live v sbtldli rnzmersh, ki v večji meri izrabljajo sv«jo energijo, ali ki hočejo, da se jim vute izgubljena krepost v kratki dobi, kajti v vinu je eneriija, ki sr pojavi tnkoj." Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino ima vse redilne sile rdeerga vina in vie zdravilne k \ ali tete, katerim jo primešana skrbno izbran« količika 7.o I i še dokaznno medicinsko vrednosti. To imenitno sredstvo lsčlati drobovje, odstrani zapeko, prepreči bolezen, glavobol Itd. pomaga k boljii prebavnosti, povrne apetit, pokrepča vea aistem, odpravlja alabont, zbira eneriljo, podžiga živahnost ln poveča zmožnost.. . Ako toro^'/elito zdravje in ohranitev zdravja, zahtevajte vselej zanesljivo Tri ner|evo ameriško zdravilno grenko vino. JOS. TRINER Izdelovalec, 1333 1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. foskusito Trinerjev liniment fopor otekline, udarce, boleoine v mi-sioah »n nabrekle zgit^e. Cfinok je zadevoljiv.