—    2    —
Nekaj odgovora mariborski „Straži". j
Ta list se še po svetovni vojni ni odvadil napadati tako imenovane ptujsko liberalne odvetnike in profesorje. V številki z dne 1. avgusta 1919 se obregne brezimni dopisnik iz ptujske okolice nad okrajnim glavarstvom v Ptuju, češ, da to imenuje za nadzornike veleposestev in podjetij v ptujskem okraju samo liberalne ptujske odvetnike in profesorje,
da jim primore do višjih dohodkov, dočini baje izobraženih kmetov ne upošteva, kakor to stori ljutomersko okrajno glavarstvo.
Nisem poklican ukrepov okrajnega glavarstva, ici se store po temeljitem prevdarku, zagovarjati. V stvari samej pa kot nadzornik enega iz med veleposestev, ki se pa nisem zato posebno potegoval, moram na ta splošni napad sladeče pripomniti.
I. Deželna vlada ne imenuje nadzornikov za posamezna veleposestva in podjetja radi tega, da bi se nadzorovalo taktično in djan-sko izvrševanje poljedeljstva in negovanje posameznih kultur; zato ima j a itak vsak veleposestnik in podjetnik svoje strokovno izobražene uslužbence in oskrbnike.
Radi tega je nesmisel očitati nadzornikom, da ne znajo orati, ali plužiti, repe sejati itd. Namen nadzorovanja leži v tem, da se zavarovani veleposestniki ne odtegujejo ob-dačenju in da sploh ne nasprotujejo državnim interesom. Zato pa imajo menda napadeni liberalni odvetniki in profesorji vsaj toliko sposobnosti, kakor tiste osebe, kteri bi rad brezimni   dopisnik kot nadzornike imenoval.
Smoter nadzorništva je pa tudi ta, da se pripravi neko gradivo za agrarno reformo, ktere gospodarski učinek ne sme biti tak, da bi se pripetili slučaji, kakor jih navaja varaž-dinjski list „Slobodni gradjanin" v broju 17. V nekem selu sosedne Hrvatske se je delitev vršila na ta način, da si je agrarni odbor, toraj seljaki, ki so imeli po 10, 15 in še več oralov zemlje, prideli še vsak sebi še po dva orala v zakup, dočim so drugim siromaškim dodelili samo 7; orala ali še manj, češ da siromaki nimajo s čim zemljo obdelovati. Taka seljačka logika bi mogoče tudi pri nas uspevala in se razvijala, če bi izobraženi kmetje Stražinega kova prišli v agrarne odbore, ali pa delali predpriprave za agrarno reformo.
Toliko za danes brezimnemu napadovalcu. Če pa hoče še naprej svojo modrost izlivati v predale mariborske Straže, ga prosim, da svoje napade tudi podpise, da se zamoreva z odprtim vizirjem meriti.
Ptuj, 5. 8.  1919.                Dr. Brumen.