197
DR. ANTON POGAČNIK V AFRIKI
IN AMERIKI
Nena Židov
IZVLEČEK
V članku Dr. Anton Pogaäük v Afriki in
Ameriki skuša avtorica očrtati delo slovenskega
fizičnega antropologa dr Antona Pogačnika.
Posebej izpostavi njegovo preučevanje v Afriki
in Ameriki, kjer je njego vo zanimanjepresegalo
meje fizične antropologije.
ABSTRACT
In the article Dr. Anton Pogačnik in
Africa and America the authoress tries to
outline the work of the Slovene physical
anthropologist Dr. Anton Pogačnik. Special
emphasis is dedicated to Pogacnik's research
in Africa and America where his interest went
far beyond the boundaries of physical anthro-
pology.
ŽIVLJENJEPIS
Dr. Anton (Tone) Pogačnik se je rodil leta 1934 v Ljubljani. Leta 1955 je zaključil
gimnazijo v Kranju in leta 1960 diplomiral na oddelku za biologijo Biotehnične fakultete
v Ljubljani. Že v času študija je kazal zanimanje za antropologijo, kar je opazil njegov
profesor dr. Božo Škerlj in mu omogočil izpopolnjevanje v tej smeri. Še kot absolvent je
postal Anton Pogačnik honorarni, po končanem študiju pa stalni asistent dr. Škerlja v
okviru Inštituta za antropologijo. Leta 1970 je doktoriral z disertacijo o antropoloških in
morfoloških značilnostih Romov v Prekmurju. Leta 1972je postal docent za antropologijo.
Vodil je vaje iz somatologije in antropologije ter predaval antropologijo in statistiko za
biologe. Izpopolnjeval se je na Poljskem in v Ameriki. Bilje dolgoletrü član Antropološkega
društva Jugoslavije.
Kot eden najboljših učencev dr. Boža Škerlja je v okviru svojega znanstvenega dela
sledil svojemu predhodniku in učitelju, razvijal pa je tudi lastne znanstvene koncepte.
Pomemben je njegov prispevek k človeški biotipologiji in antropometriji. Izdelal je
antropometrijske standarde za otroke v Sloveniji. Deloval je na območju Slovenije, bivše
Jugoslavije, Afrike in Amerike. V letih 1960-1964je, najprej pod vodstvom dr. Boža Škerlja,
po njegovi smrti pa dr. Marija Avčina, opravil antropološko raziskavo v prekmurskih
vaseh Pušča, Čemelovci, Vanča vas in Borejci.
Vključen je bil v raziskovalni projekt Srbske akademije znanosti in imietnosti in je
preučeval antropološke karakteristike Stare Črne gore. Med letoma 1971 in 1972 je v Črni
gori zbiral podatke za biotipologijo tamkajšnjih prebivalcev, žal pa mu zbranega materiala
Nena Židov
ni uspelo obdelati in objaviti. Poleg domače antropološke problematike so ga zanimali
tudi širši problemi fizične in kulturne evolucije človeštva. Obiskal je nekatera afriška
plemena in Indijance v Arizorü in Kaliforniji. Umrl je leta 1974 v Ljubljani.'
DR. ANTON POGAČNIK V AFRIKI
Prvič se je dr. Anton Pogačnik srečal z afriškim kontinentom leta 1963. Z zoologom
dr. Janezom Matjašičem sta obiskala nekatere predele Zahodne Afrike, od Senegala do
Nigerije. Ker sta potovala s tovorno ladjo, sta se ustavljala predvsem v večjih pristaruščih,
kot so Dakar v Senegalu, Abidjan na Slonokoščeru obali, Akra v Garu in Laos v Nigeriji.
Ogledala sta si muzeje in imiverze ter se ob daljših postaiJdh ladje z avtomobilom oziroma
vlakom odpravila na krajše izlete v notranjost. V Gani sta obiskala plemena Euve, Fanti
in Ašanti. V Nigeriji sta spoznala pleme Ibo, najdalj pa sta se zadržala pri Jorubih. Na
Slonokoščeru obali sta največ časa posvetila plemenoma Baule in Senufo. Pri slednjih je
dr. Pogačnika še posebno navdušila njihova rezbarska umetnost.
Prvo srečanje z Afriko je trajalo skoraj tri mesece. In kakšni so büi Pogačnikovi prvi
vtisi o Afriki? »Človek je tako prijetno utrujen, s polno glavo najrazličnejših misli o Afriki,
o črnih ljudeh, teh simpatičnih, vendar precej plašnih (vsaj na videz) ljudeh, ki delajo
tako, kot saj bo jutri še en dan. Res neverjetno za ta čas. Ljudje, ki živijo slabo, v slabih
razmerah, vendar čisti, nasmejani, pripravljeni za ples, polni ritma in temperamenta. To
je Afrika, vendar močno pokvarjena od belega - popolnoma skorumpiranega človeka.«^
Leta 1969 se je ponovno odpravil v Afriko, tokrat v Senegal in Gambijo. Ekipo so
sestavljali dr. Janez Matjašič, Uroš Tršan (zdravrük), šest študentov biologije Biotehnične
fakultete v Ljubljani in dr. Anton Pogačruk kot anfropolog. Na poti so bili od januarja do
marca.' V fropske predele Afrike jih je vodila predvsem »želja po čim boljšem poznavanju
rastlinstva, živalstva in ljudi, ki živijo v teh predelih.«* Za Pogačnika kot anfropologa je
bUo zanimivo predvsem srečanje s »prebivalstvom, z njihovimi navadami, načinom
življenja in njihovo materialno in duhovno kulturo.«^ Kljub pomanjkanju časa za daljše
anfropološke raziskave je prihajal v neposredne stike z nekaterimi tamkajšnjimi prebivalci.
Pogačnik se je seznanil s predstavruki plemena Volof severozahodno od Dakra in v
osrednjem delu Gambije. Na jugovzhodnem področju Senegala je obiskal Diole. V
neposredni okolici Dakra je imel priložnost spoznati pleme Serer, v severovzhodnem in
osrednjem delu Senegala in Gambije pa pleme Toculer. Na polotoku Kap Verd je obiskal
maloštevuno pleme Lebou, v osrednjem delu Senegala pa naselbine plemena Bambara.
Srečal se je tudi s pragozdnimi črnci iz plemena Basari, katerih del živi v Senegalu. V
osrednjem delu Senegala in Gambije je spoznal hamitsko pleme Peule.*
Na zadnjo pot v Afriko se je odpravil leta 1972, tokrat v Kenijo. V odpravi so bili
poleg Pogačnika še Janez Matjašič, Kazimir Tarman (ekolog) in dr. Boris Kuhar. Obiskali
so predvsem narodne parke, živalske rezervate in nekatera plemena. Ob prihodu v
1 Petar Vlahovid: E>r. Anton Pogačnik, Glasnik Antropološkog društva Jugoslavije 11, Beograd 1974, str. 5-7
2 Ladijski dnevnik dr. Antona Pogačnika
3 Janez Matjašič, Tone Pogačnik: Biološka odprava v Senegal in Gambijo, Proteus 31/1968-69, str. 245
4 N. d., str. 246
5 N. d., str. 248
6 O prebivalcih Senegala in Gambije je pisal Pogačnik v Proteusu 32/1969-70, št. 4, str. 149-156
Dr. Anton Pogačnik v Afriki in Ameriki
Dr. Anton Pogačnik v Gambiji leta 1969 (Fotografija je last družine Pogačnik.) ¦ Dr. Anton
Pogačnik in Gambia in 1969 (From the family album) ¦ Le Dr. Anton Pogačnik en Gambie en
1969 (La photographie appartient a la famille Pogačnik.)
200
Nena Židov
Mombaso so Pogačnika zanimali zelo raznoliki prebivalci mesta, sledu pa je obisk Masajev
in Kikujev. Z Janezom Matjašičem sta büa še v Timiziji, kjer sta se srečala z berberskimi
plemeni.
Kakšno je bilo konkretno raziskovalno delo Antona Pogačnika v Afriki, ni povsem
jasno. Petar Vlahovid sicer piše, da je opravljal antropološke meritve,' medtem ko se
Pogačnikovi sopotniki tega ne spominjajo. Posebnih meritev naj ne bi opravljal, »ker se
je največ ukvarjal s kulturno antropologijo.«* Znano pa je, da je vse, kar je na poti videl,
vestno dokumentiral s fotoaparatom. Zardmivo bi bilo pregledati njegove popotne
dnevrüke oziroma terenske zapiske, ki naj bi bili shranjeni na oddelku za biologijo
Biotehnične fakultete v Ljubljani.
DR. ANTON POGAČNIK V AMERIKI
V Ameriki, točneje v Arizoni in Kaliforrüji, je bil dr. Pogačnik od septembra do
decembra leta 1972. Najdlje, dva meseca, je bil v mestu Tuscon na Oddelku za antropologijo
imiverze v Arizoni, kjer je imel tudi krajši seminar o Romih v Jugoslaviji.' Prvo sliko o
življenju Indijancev si je ustvaril preko dr. Boža Škerlja, vendar je prišel Pogačnik v
Ameriko dvajset let kasneje in v tem času se je marsikaj spremenilo. Njegovo znanje o
Indijancih so dopolnili številni proučevala, ki so se ukvarjali s kulturno antropologijo,
etnologijo, arheologijo, umetnostjo, lingvistiko in drugim. Prve podatke o Indijancih v
Arizoni mu je posredoval prof. Harry Getty, dober poznavalec tamkajšnjih razmer, s čigar
pomočjo je Pogačnik tudi prišel v Arizono.
Obiskal je več indijanskih rezervatov. Najprej je bU v rezervatu Papago Indijancev,
ki leži južno od mesta Tuscona in sega do ameriško-mehiške meje. Od tam ga je pot
vodila po južni in zahodni Arizoni. Obiskal je rezervate Yuma in Colorado River
Reservation. Severno od Tuscona je bil v Gila Rivers Reservation (pleme Pima) in v San
Carlos Reservation s plemeni Apačev.'" Na severu Arizone je obiskal največji rezervat
Indijancev v ZDA, Navaho Indijance. Poleg njihovega uiüverzitetnega centra je obiskal
tudi nekatera oddaljenejša naselja." Bil je tudi pri Pueblo Indijancih v Arizoni in New
Mexicu in si ogledal tanucajšnje muzeje in kulturne centre.'^ Podobno kot za Afriko tudi
za Ameriko nisem prišla do podatkov o morebitnih antropoloških merjenjih. Zdi se mi
malo verjetno, da bi jih res opravljal, prič pa žal ni, ker je šel na pot sam. Spremljal ga je le
njegov fotoaparat.
Večino strokovnih člankov je dr. Anton Pogačnik objavil v Glasniku Antropološkega
društva Jugoslavije, Medicinskih razgledih in Biološkem vestniku, ki ga je nekaj časa
tudi urejal. Objavljal je svoje izsledke, predvsem razne meritve, saj je bil v prvi vrsti
fizični antropolog. Večina njegovih strokovnih del govori o vrednostih antropoloških mer,
kot so višina, telesna teža, širina ramen, obseg posameznih delov telesa, debelina kožne
gube in drugo.
7 PetaiVlahovič:N.d.,stT.7
8 Iz pisma dr. Janeza Matjašiča avtorici člaruca.
9 Poročilo o bivanju v ZDA (v zapuščini družine Pogačiuk).
10 Tone Pogačnik: Pri Indijancih v Združenih državah Amerike I, Proteus 35/1972-73, št. 6, str. 247-248
11 Tone Pogačnik: Pri Indijancih v Združenih državah Amerike H, Proteus 35/1972-73, št. 7, str. 291-296
12 Tone Pogačnik: Pri Indijancih v Združenih državah Amerike IH, Proteus 35/1972-73, št. 8, str. 378-383
Dr. Anton Pogačnik v Afriki in Ameriki
Indijanci iz Arizone leta 1972 (Foto Anton Pogačnik, diapozitiv je last družine
Pogačnik.) ¦ Indians from Arizona in 1972 (Photo by A. Pogačnik, the slide belongs to the
Pogačnik family.) ¦ Les Indiens de 1'Arizona en 1972 (Photographie faite par Anton
Pogačnik. La diapositive appartient a la famille Pogačnik.)
Svoje vtise in dognanja s poti po Afriki in Ameriki je objavljal v bolj poljudnih
člankih v revijah, kot so Pionir, Življenje in tehnika in Proteus. S temi članki naj bi veliko
doprinesel k popularizaciji antropologije med bralci vseh starosti. Prav v teh člankih se
kaže njegovo širše gledanje na človeka, torej ne le z vidika fizičnega antropologa. Prav v
teh člankih je vidno, da je bil zelo dober opazovalec življenja ljudi, ki jih je srečeval. Poleg
fizičriih značilnosti, ki jih je bilo moč opaziti že na prvi pogled, pogosto omenja tudi
način bivanja, prehranjevanje, oblačenje, osnovne gospodarske dejavnosti, umetnost,
verovanje, jezik, socialno ureditev, zanimajo ga tudi spremembe v načinu življenja.
Pričevalci Pogačriikovega popotovanja in raziskovanja so poleg števibiih objavljenih
člarrkov tudi diapozitivi, fotografije in predmeti, prinešeiu iz Afrike in Amerike, ki jih
hrani družina Pogačnik.
Za bolj poglobljen pregled Pogačnikovega dela, povezanega z njegovimi
prizadevanji v Afriki in Ameriki, bi bilo potrebno pregledati njegove popotne zapiske.
Kljub pomanjkljivim virom pa mislim, da lahko zaključim, da je bil dr. Antonu Pogačriik
znanstvenik - fizični antropolog, ki ga je zariimal človek kot biološko bitje, poleg tega pa
človek, ki ga je zanimal sočlovek tudi kot kulturno oziroma socialno bitje."
Za pomoč pri pisanju članka se zahvaljujem Moniki in Sonji Pogačnik ter dr. Janezu
Matjašiču in dr. Borisu Kuharju.
13 Tako je tudi nmenje Pogačrukovega sodelavca in sopotnika dr. Jeneza Matjašiča.
201
Nena Židov
202
IZBRANA BIBLIOGRAFIJA DR. ANTONA POGAČNIKA
1. Primerjava volumna okostja z volumnom podkožne tolšče. - Biološki vestnik 8/1961, str. 73-78
(v sodelovanju z Božom Škerljem)
2. Ocenitev kostnega volumna z antropometrijskimi metodami. - Biološki vestnik 9/1961, str. 125-
132
3. Občni zbor Antropološkega društva. Ljubljana, 16. in 17. december 1960. - Naši razgledi, 11.2.
1961, št. 3, str. 58-59
4. Aiiza/no<^emeanfropo/cg7ye. - Naši razgledi, 10.2.1962, št. 3, str. 49
5. Prebivalstvo Amerike po odkritju. - Pionir 4/1962-63, str. 122-123
6. Prebivalstvo Amerike po odkritju : o Eskimih in Fueginih. - Pionir 5/1962-63, str. 151-152
7. Antropološka bibliografija o Jugoslaviji - Antropološko društvo Jugoslavije, Posebna izdanja,
Sveska 1, Beograd 1963 (podatke zbrala Anton Pogačnik in Vida Brodar)
8. ABC v Zahodni Afriki. - Pionir 7/1963-64, str. 210-211
9. Vpliv telesne kulture na nekatere morfološke, fiziološke in funkcionalne lastnosti ljubljanskega
visokošolca. - Zbornik VŠTK : Morfološki del, Ljubljana 1964, str. 44-48
10. Nekoč so živeli... : o preminulih narodih. - Življenje in tehnika 1964, št. 1, str 60-62
11. Lovdin nabiralci. - Življenje in tehnika 1964, št. 6, str. 544-548
12. Afrika. - Življenje in tehnika 1964, št. 2, str. 168-170
13. Amerika. - Življenje in tehrüka 1964, št. 3, str. 254-257
14. Avstralija in Oceanija. - Življenje in tehnika 1964, št. 5, str. 450-453
15. Azija. - Življenje in tehnika 1964, št. 4, str. 349-351
16. Evolucija Človeka. - Življenje in tehnika 1965, št. 1, str. 54-57; št. 2, str. 168-171
17. Prispevek k fizičnemu razvoju študentov ljubljanske Univerze. - Glčisnik Antropološkog društva
Jugoslavije 2-3, Beograd 1965-66, str. 55-60
18. Volumen, delni volumen in specifična masa človeškega telesa. - Biološki vestnik 14/1966, str.
115-126
19. Antropometrija za medicince. - Medicinski razgledi 3/1967, str. 321-330
20. Physical culture and morphology. - Materialy a prace antropologiczne, Wroclaw 1968, str. 69-72
21. Antropološke in morfološke karakteristike dganov vPrekmurju. - Razprave SAZU XI, Ljubljana
1968, str. 247-297
22. S poti po Tuniziji - Proteus 31/1968-69, št. 7, str. 180-184
23. Cigani vPrekmurju. - Proteus 31/1968-69, št. 2, str. 42-45
24. Biološka odprava v Senegal in Gambijo. - Proteus 31/1968-69, št. 9-10, str. 245-248 (v sodelovanju
z Janezom Matjašičem)
25. Odredjivanje biotipoloških karakteristika kodsportista. - Športnomedicinske objave 6/1969, št.
10-12, str 618-631
26. Prispevek k biotipologiji študentov Ljubljanske univerze. - Biološki vestruk 17/1969, str. 161-
166
27. Navodila za izvajanje sistematičnih pregledov predšolskih otrok - antropološki del - Ljubljana
1969
28. Ljudstva Senegala in Gambije. - Proteus 32/1969-70, št. 4, str 149-156
29. Antropometrijski standardi otrok v Sloveniji. - Glasnik Antropološkog društva Jugoslavije 7,
Beograd 1970, str. 91-106
30. Jambo, janhuri ya Kenya. - Proteus 34/1971-72, št. 1, str. 8-14 (v sodelovanju z Janezom
Matjašičem)
31. Srečanje zMasaji. - Proteus 34/1971-72, št. 3, str. 142-147 (v sodelovanju z Janezom Matjašičem)
32. Mombasa in ljudstva okrog nje. - Proteus 34/1971-72, št. 6, str. 289-295 (v sodelovanju z Janezom
Matjašičem)
33. Afriška ljudstva. - Proteus 34/1971-72, št. 8, str. 349-355
34. Pri Indijancih v Združenih državah Amerike 1,11, m. - Proteus 35/1973, št. 6, str. 243-248; št. 7,
str. 291-296; št. 8, str. 378-383
203
Dr. Anton Pogačnik v Afriki in Ameriki
35. Poskus ocenitve razvitosti mišičnega tkiva. - Biološki vestnik 21/1973, št. 2, str. 91-95
36. Rase sa bioantropološkog stanovištva. - Rasizam, rase i rasne predrasude : Zbornik rada
Antropološkog društva Jugoslavije, Beograd 1974, str. 59-67 (v sodelovanju z Zlato Dolinar-
Osole)
37. Biotipološke karakteristike stanovništva nekadašnje Stare Cme Gore. - Antropološko društvo
Jugoslavije : Zbornik radova u spornen dr. Antunu Pogačniku, Beograd 1976, str. 209-221
(material zbral A. Pogačnik, obdelala B. Ivanovid in P. Vlahovid)
BESEDA O AVTORICI
Nena Židov, magistra etnologije, zapo-
slena na oddelku za etnologijo in kulturno
antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Ukvarja se z urbano etnologijo, pred-
vsem v navezavi na Ljubljano. Izdala je delo
Občina Ljubljana Bežigrad, predmet njene ma-
gistrske naloge pa je bil ljubljanski živuski trg
med prvo in drugo svetovno vojno.
ABOUT THE AUTHOR
Nena Židov, M.A. in ethnology, is a staff
member of the Department for Ethnology and
Cultural Anthropology of the Faculty of Arts
in Ljubljana. She researches urban ethnology
especially in relation to Ljubljana. She has
published The community Ljubljana-Bežigrad,
and took her Master degree with a dissertation
on the Ljubljana market-place between the two
World Wars.
SUMMARY
DR. ANTON POGAČNIK IN AFRICA AND AMERICA
Dr. Anton Pogačnik was a student of dr. Božo Škerlj and his successor. After studying
biology he engaged above all in physical anthropology and became lecturer at the Institute
for Anthropology. His most important contribution to anthropology concerns
anthropometry and human biotypology. Pogačnik was a outstanding scientist in Slovenia
and in the former Yugoslavia. His research work in Africa and America was solidly rooted
in his deep interest in the physical and cultural evolution of mankind. Therefore, I have
devoted special attention to this particular research. In spite of missing sources that might
shed light on his work in Africa and America, I have come to the conclusion that Dr.
Anton Pogačnik was interested in man not only as a biological phenomenon but also as a
cultural and social being.
RÉSUMÉ
LE DR. ANTON POGAČNIK EN AFRIQUE ET EN AMÉRIQUE
Le Dr. Anton Pogačnik était l'éleve et le successeur du Dr. Božo Škerlj. Apres ses
études de la biologie il se livrait surtout a l'antropologie physique, il était maître de
conférences a l'Institut de l'anthropologie. Sa contribution a l'anthropométrie et a la
Nena Židov
biotypologie hximaine est d'une grande importance. Il travaillait sxir le territoire de la
Slovénie et de l'ex-Yougoslavie. Son travail de recherche en Afrique et en Amérique,
dont cet article traite en particulier, est lié a son intéret pour l'évolution physique et
cxilturelle de l'humanité. En dépit de l'absence de quelques soxirces, qui pourraient mettre
encore plus en Itmiiere son travail en Afrique et en Amérique, on peut concltire que ce
qui l'intéressait, c'était l'homme non seulement en tant qu'etre biologique mais ausssi en
tant qu'etre culturel ou bien social.
204