k ec cka i rgovina Ilredba o pšenično-lioriiznem kruhu Ministrski svet je predpisal uredbo o mletju, ki iloloča, da se s 1. januarjem prihodnjega leta uvede novi narodni kruh iz pšenične in konizne moJie. Uredba je izdana radi tega, ker se je letos pridelalo za 70.000 vagonov manj pšenice kot prejšnja leta, in če bi sedaj po mestih peki ne zaČeli mešati koruzne moke k enotni pšenlčni, bi morali par mesecev pred novo žetvijo jesti po mestih sam koruzni kruh. Da se temu iaogne, je vlada sklenila uvesti narodni kruh, kl se bo pekel lz pšenične In koruzne moke. Za peko takega kruha ne obstojajo tehnične težkoče in bo kruh po zatrdilu strokovnjakov okusen. Po uredbi se 1» od 1. januarja 1941 smel peči le narodni kruh iz 70% enotne pšenične moke in 30% koruzne moke. Prav tako je spremenjen od 1. januarja 1941 način mletve pšenice, tako da bodo morali rrilini pšenlco v celotl izmleti v krušno moteo. Iz 100 kg pšenice se mora namleti 85 kg enotne kruSne moke, 12 kg odpade na otroke, 2 kg na primesi, 1 kg pa na kalo. S predpisanim primešanjem koruzne moke se bo do julija prihranilo 37.000 vagonov pšenice. Belo moko za bolnišnice in druge potrebe bodo smeli mleti v bodoče le od države in banovine določenl mlini. Polovica predvldene količine enotne pšeni6ne moke se lahko nadomesti z rženo moko, dve tretjini koruzne moke pa s krompirjevo moko. Mešanje pšenične in koruzne moke bodo vršili peki pod kontrolo državnih organov. Pšentčno-koruzni kruh se bo prodajal še isti dan, ko bo pečen. Cene novemu pšenično-koruznemu kruhu bodo določile banske uprave. Predvideva se, da bo za 50 par pri kilogramu dražji kot doslej. — Knišne nakaznice v mestih zaenkrat še nlso uvedene, pa čeprav jih je dr. Maček na zborovanju »Gospodarske sloge« v Zagrebu obenem s pšenieno-koruznim kruhom napovedal. Kmečko ljudstvo, ki v Sloveniji po večini že od nekdaj prl peki kruha meSa pfieniCno, rženo in koruzno moko, teh predplsov ne občuti drugače kot tedaj, ko si bo eden all drugl v mestu želel kupitr bel kruh, pa ga ne bo dobil. Sedaj bodo vsi skupaj brez razlike stanu in položaja otepali zmesni črn kruh, katerega je kmečko ljudstvo že itak navajeno. To pa nič ne de, samo da bo tega kruha dovolj in da se ga bomo lahko do attega najedll — kar v mnogih državah zelo pogrešajo. Cena feJilnega olja se naj zniža tuAi pri nas! Ko je prišlo olje iz novega pridelka semenja na trg, mu je bila v drugi polovici oktobra letos določena enotna cena za vso državo na 20.79 din na debelo franko vsaka nakladalna postaja (to je tovarniška cena). Na oanovt tega je blla določena tudl cena V veletrgovinl ter v nadrobni trgovini v posameznih mestlh države. Na Hrvats*kem pa je bila pretekli teden odrejena znatno roanjša cena. Ta cena znaša samo 18.58 din U& olje v sodih po 200 kg) in je tarej za nad 2 din nižja kot cena za ostalo državo. Ta cena pa velja samo v banovini Hrvatski, dočim velja za olje, ki gre iz hrvatskih tvornic na oslalo področje države, Se vedno višja cena, kot je bilo prvotno določeno. Na osnovi nove cene je biia n. pr. v Zagrebu določena cena jediinega olja na drobno za liter na 21.75 din, kar je znatno manj kot prej. Za primer navajamo, da znaša cena olja v Ljubljani v nadrobni prodaji 25.50 din. Tako je prišlo do velike razllke v cenah. Prva hrvatska tvornlca olja v Zagrebu, kl dobavlja olje tudi Slovenijl, bo imela od vzdrževanja sedanje visoke cene velik dobiček, ki ga bo moral plačatl slovenski konzument. Zaradi tega je nujno potrebno, da se zniža sedanja cena olja, ki je previsoka, tudi pri nas, ker ne gre, da bi v državi imeli področja, ki morajo plačevati dražje cene kot druga področja. Ce so že merodajni činitelji prišll do spoznanja, da je potrebna enotna cena olja v vsej državi, naj bo ta cena v resnici enotna in hrvatski zgled kaže, da je mogoče sedanjo ceno olja znatno znižatl. Urad za nadzorstvo cen mora takoj pjrilagodlti ceno olja v ostall državi cenam olja, ki veljajo na Hrvatskem, ker se drugače samo bogate tvornice olja na račun konzuma, kl je že Itak dovolj prlzadet z draginjo drugih žlvljenjsko važnih potrebščin. Domače iržišče s lconoplfo Odkar so se začela izdajatl izvozna dovoljenja, izvoz konoplje v Nemčljo teče normalno. Do sedaj se je kupilo okrog 500 vagonov konoplje, a poleg tega so se 6e Izvršile neke manjše kupčije na nemSki račun. V zadnjih dveh tednih so pokazali francoski kupci ve<5je zanlmanje za našo kudeljo ter nudili 12 din za 1 kg, toda do zaključnih kupCij ni prišlo. V oktobru se je izvozilo vsega 6448.3 atotov konoplje v vrednosti 16.3 mllijone dinarjev. V preteklem tednu je trgovina precej živo iskala blago, toda pridelovajci so bili rezervirani, tako da nl prišlo do večjih kupčij. Cene ao oatale v glavnem nespremenjeme in se suče.io takole: Ia kmečka konoplja 17—19 din, ila 16—18 dln, Ia vita konoplja 21—23 din, Ila vita konoplja 20 do 22 din; polvita konoplja 19—20.50 dtn. — Kodelja od kmečke konoplje 9—10 din. Ia kodelja od vite konoplje 11—13 din, Ila 8—9 din. česana konoplja štev. 5 29—30 din, brada česame konoplje štev. 5 23—25 din, česana konoplja štev. 6 30 do 32 dta, brada česane konoplje Stev. 6 24—26 din; Ia kodelja česane konop"lje 15—16 din. Kalto je bilo na sejmu v Zagrebu ? Vaako leto se vrti v Zagrebu na dan sv. Nlkolaja tako zvani »godtšnji aajam«, ki po dogonu živlne in drugega blaga preaega vse dmge sejme. Tudi letošnji sejem Je bil zsadovoljiv, saj j« bilo prignane nanj 2897 glav živine in je le malo zaoatal za temskim, na katerem je bilo 3158 glav živine. Trgovanje je bilo zelo živo. Kmetje »o se oskrbovall 8 potrebnimi stvarmi za dom, posebno z obleko in obutvijo. Cene so bile čvrste, z ozirom na lanski sejem v porastu. Prvovrstnih blkov in volov je bilo kot na razstavi. Dober j« bil tudi dogon in pwprašcvanje po kravah klobasaricah. Za izvoz so kupovali trgovci pi-vovretne vole za Reko. Cene ao bile čvrste in nespremenjene, od lanakih precej višje. živa je bila kupčija pri kravah mlekaricah, kjer so kmetje med seboj kupčevaii. Biki so bili po 8 do 8.50 din, krave za mesarje po 6.50—7.50 din, klobasarice 5—5.50 din, telice za mesarj« 8—9 din 1 kg žive teže, teltce za pleme 2000—4000 din komad. Voll I. vrste so bUi po 9—10 diai, U. vrsta 8—9 din, bosamski voli 6—7.50 din kg žive teže. žtva teleta 11—14 din, zaklana pa po 15.50 do 17.50 din. Dovoz svinj j« bil dober, tako od kmetov iz okolice kakor trgovcev iz Srema in Banata. Posebno so se Iskale debele svinje. Zasebniki kupujejo debele svinje v glavnem od kmetov iz Turopolja, dodim kupujejo mesarji bolj sremske svirnje. Slabšl od velikih svinj je bil dovoz prascev. Debele svinje so bile po 16.50—18 din, sremske debele po 16.50—18 din, neizpitane svinje po 14—16 din, zaklane po 18—21.50 din kg. Prascl do 1 leta so blli po 13—15 din, mladi prasci za klanje (odojčad) 15—18 din, mladi prasci za pleme 100—250 din komad. S konji je bilo trgovanj« manj živo; kupovalo se je pa nekaj za izvoz na Reko in Diinaj. Lahki konji so bili po 6—10 tisoč din, srednjl 10—14 tisoč dim par, žrebeta pa po 2000—3000 diii komad. Cena detelje se je dvigniia za 10—15 din prl stotu in je bila po 160—180 din stot. Otava .1« bila po 130—150 din stot in se je dvlgni^a za 10 din pri stotu. Cena senu se je dvigniia za 5—10 din prl stotu irn je bila po 120-150 din stot. Slama za nastilj ie biia po 80—90 din stot Drva so bila po 160—180 d'n prostornin?'d meter in se je cena radi slabega dovoza v zadnjem času dvignila za 10 din pri prostorninskem metru. Cena krompirja se je sukala okrog 130-180 din atot, zelje 1—2 diin kg, repa pa po 0.40 din kg. Zelo živo je bilo na kramarskem sejmu ter po Erostilnah in okrpg onih, ki ao p«kli odojčad. Na sejmu je bilo 280 domačih in 191 zunaniih obrtnikov, torej skupno 431 obrtnikov. Gostilničarjev je bilo 32, čevliarjev 65, mizarjev 8, 4 opankarjt, 52 krojačev, 54 trgovcev z galanterijo, 9 lonf.arjev, 6 klobučarjev, 14 pekov, prasce je peklo 95 Hrvatov itd. živahnost je poapeževalo lepo sondno vreme, ki je ljudi razžlvilo. Drobne gospodarske ve%ii Vlnska irazstava in sejem v Onnožu se letos ne bo vršil v decembm, kakor običajno, ampak iSete 15. januar.ja 1941. Prijave vzorcev za razstavo se sprejemajo vaak dan v pisarni Kletarskega društva v Ormožu. Vina letošnje trgatve se sicer nekoliko počasi, vendar nad pri<iakovanje ugodno razvijajo ter bodo tudi nova vina prav dobra, harmonična in pitna. Vpričo količinsko zelo slabe trgatve bodo na razrpolago še kar dovolj velike količime, ko doslej s temi vini ni bilo skorraj še nobenega prometa radi nekoliko poCasiiega razvoja. Kletarsko družtvo v Ormožu vabl vse zanimance, tako ¦vojiogradnike-razstavljalce kot gostilničarje in vinske trgovce, da se za razstavo in sejem prijavljajo. Za razstavljalce so na razpolago posebne prijavnice, ki se na zahtevo pošljejo. Izvoz vlna lz Slovenlje. V mesecu novembru smo izvozili iz Slovenije 56.147 litrov našlh štajerskih vin. Ves letošnji izvoz je znašal od 1. januarja do 30. novembra 1,498.742 litrov. Od te množine smo lzvozili v Nejmčijo 1,453.183 litrov, na Švedsko 120 litrov, v češkomoravski protektorat 44.559 Iitrov in v Holandijo 879 litrov. Izvoz jabolk v Nemčijo. Prizad Je z nemškiml pristojnimi oblastmi doeegel sporazum, po kat»rem se povižajo cene za sveže pakirana In nepakirana namizna jabolka dobre kakovoatl na 35 mark za 100 kg franko nemško-jugoslovanska meja. Pri dobavi franko madžarsko-nemška meja je cena za 1.50 marke višja. Izvoz les» v Svico. Da bl se lahko izvažale ve<5je količine lesa v Švico, Je bilo potrebno, da so uvede premiranje našega lesa v Švico. Sedaj j« glede tega vprašanja dosežen sporazum med Narodno banko tn ravnateljstvom za zunanjo trgovino, tako da je v najkrajšem času pričakovati, da se bo začel izvoz lesa v Svico, za katerega smo dobili v švicf zmatne uvozne komtingente. Itv&i »Ivine te Plnveitskiti g»rlc. Pred kratktm m v Mariboru na4ožili 1S0 volov iz SIoven»kih go- ric za Nemčijo. živali so bile res lepe ter so bile prodane po 8.50 din kg žive teže. Istočasno k poslali prcko Maribora spet več vagonov ovac Iz južne Srbije v Nemčijo. Zaniimva pa je nakupna cena naše živine in južnosrbskih ovac za izvoz. Dočim Eo bili v Slovenskih goricah pla-Sani voli kmetovalcem po 8.50 din kg žive teže, so dobili ovčjertjci po izjavi spremljevalcev, kl so spremlieli transpnrt do Maribora, 13 din za kg. Poleg navedenih tran»portov pa je bilo poelano v N«mčijo več vagonov zaklan« kuretine in divjačine, tn sicer srnjakov in zajcev. Uvoa naft« iz Romunije. Iz Beograda porofiajo, da je bil v ponedeijek podpisan v Bukarešti sporazum z Romunijo, ki se v glavnem nanaša na uvoz nafte in izdelkov iz nafte. V zameno za nafto bomo dcbavljali Romuniji nekatere kovine. PlaCila bodo izvršena v prostih deviza.h. Sporazuni velja od 1. decembra 1940 do 31. marca prihodniega leta. Nove cene liža v Zagjrebu. Nova cena riža je kot znano določena na 12 din kg franko razkladalna postaja. Cena v veletrgovinl je 12.70 din, dočim je najviSja cena v nadrabni trgovinl določena na 15.36 din, odnosno zaokroženo na 15.50 din kilogram. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor debeli 8.50—9.75 din, poldebeli 7.50—8 din, plemenski 8—10 din; Ptuj 8.25 din; Celje I. 9 din, II. 8.50 din, III. 7.50—8 din; šmarje I. 8.50 din, II. 8 dm, III. 7 din; Zagrorje 8 00 din; Ljubl.iaiia I. 9—9.50 din, II. 8.50—9 din, III. 8—8.50 din kg žive teže. Biki. Maribor 6.50—8 din, Ptuj 7.60 din, Zagorje za pleme 10 diin, za mesarje 8.25 din kg žive teže. Krave. Maribor za klanie 7—8 din, plemenske 7.50^9 din, klobasarice 4.75—6.50 din, molzae 7—9 dln, breje 7—8.50 din; Ptuj 6.50 dim; Celje I. vrste 7 din, n. 5—6 din, III. 4—5 dln; Smarie I. 8 din, II. 7 din, III. 5.50 din; Ljubljana I. 7.50 do 8 din, II. 6—7 din, III. 5—6 din kg žive teže. TeKce. Maribor 7—9 din, Ptuj 5.50—8 din; Celje I. 8.50 d-in, II. 8 din, HI. 7.50—8 din; šmarje I. 8 din, n. 7.50 dtn. m. 6.50 din; Zagorje telice za pleme 9—10 din, za mesairje 7.50—8 dtol; L]u.bljana I. 9—9.50 din, II. 8.50—9 din, III. 8 do 8.50 dtn kg žlve teže. Teleta. Maribcr 9—12 dln; Celje I. 11 dim, II. 10 din; šmarje I. 10 din, II. 9 din; Ljubljana I. 9—10 din, II. 9 din kg žive teže. Švinje Plemenske. Maribor 5—6 t«dnov 110—160 din, 7—9 tednov 170—225 din, 3—4 mesece 230—400 din, 5—7 rftesecev 410—650 din, 8—10 mesecev 660-900 din, 1 leto stare 950—1250 din komad, lkg žive teže 11—13.50 din, 1 kg mrtve teže 16 do 19 din. Ptuj 11 din kg žive teže, mladi praSički za rejo 6—12 tednov starf 130--220 din komad. FrSntarJI (proiekl). Ptuj 12 din, Celje 13—14 din, LjuibljaiTia 13—14 dim kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 14 din, Ceije 15 do 16 din, Lju.bijama sremski špeharji 17.75 do 18.50 din kg žive teže. Tržne c.ene Krompir. Mai;bor 1.60 din, Celje 2 din, LjubIjana 1.50—-2 č.m !;s\ Fižol. Maribor 4.50—7 din liter; Celje 6—7 din, LjuMjana 6—8 din kg. Pro«e. Mai-ibor 3—3<50 d-in, proseno pSeno 7 din liter. Sujpovo maslo. Maribor 44—48 din Celje 40—56 din, Ljubljana 36—44 d:n ks:. - - č?.jno maslo v Mariboru 56-60 dln. v LjuWja.n.1 -'6—54 din kaf. Jajca. >.TarI,bor 1.75-2 din, Celje 1.75—2 din. Liubiiana 1.75—2 din kcmad. Med. Celje 32 din, Ljubl'aiia 34 din kg. Pemtnina.. KokoS 30—35 din. par piSčancev 30—75 din, gos 60- 80 d:n, p-jran 40—120 din. raca 28—35 din, domačl zajec 15—40 din, Sejmi 23. decembra »vlnjski: Sredičde — 24. decftmbra tržni dan s svirniami: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; živinski: Maribor — 27. dec^mbra svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Vitanje —• 28. decembra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje