IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIII iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii Izhaja vsak torek in petek za časa vojne. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo,druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. uiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiii Glasilo koroških Slouenceu. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja toCno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestješt.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii Leto XXXIV. Celovec, 13. marca 1915. St. 21. Z bojišč. Uradno poročilo. Dunaj, 8. marca. (Kor. urad.) Uradno se objavlja: 8. marca 1915. V bojih na Rusko-Poljskem, ki še trajajo, smo dosegli več uspehov. Nasprotnik je bil vržen iz več sprednjih opirališč in strelskih jarkov in sicer ob težkih izgubah. Enake uspehe je imel kratek napad naših čet na fronti v zapadni Galiciji, kjer so bili prebiti v ozemlju pri Gorlicah deli sovražnih strelskih linij in osvojen neki kraj po krvavem boju. Več oficirjev in nad 500 mož nasprotnika smo ujeli. V Karpatih so trdovratni boji. V ozemlju pri Lupkowu sd izvedli Rusi včeraj popoldne napad z močnimi silami. S pošiljanjem hovih ojačenj so bile izredčene vrste nasprotnika vedno obnovljene in gnane z vsemi sredstvi naprej. Napad se je kljub težkim izgubam približal našim postojankam, toda vedno se je zadnji naskok Rusov ponesrečil ob uničujočih izgubah pri naših ovirajočih črtah. Na stotine mrtvih leži pred našimi postojankami. V nekem drugem delu bojne fronte so prešle naše čete po odbitih ruskih napadih nepričakovano v napad, zavzele neki dose-daj od nasprotnika močno zasedeni vrh in ujele zopet 10 oficirjev in 700 mož. Tudi na neki sosednji višini je bilo ujetih 1000 Husov. V jugovzhodni Galiciji je močna sovražna konjenica, ki je prodirala izolirano proti nekemu krilu naših postojank, doživela občuten poraz. Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hòfer, fml. Nemška poročila. Berolin, 8. marca. (Kor. urad.) Veliki glavni stan, 8. marca 1915: Vzhodno bojišče. Južno od Avgustowa so se ponesrečili ruski napadi ob težkih izgubah za sovražnika. Pri Lomši so v teku nadaljni boji. Zapadno od Prasznysza in vzhodno od Plocka so izvršili Rusi več brezuspešnih napadov. Pri Ravvi so odbile naše čete dva ruska ponočna napada. Ruski izpadi iz ozemlja pri Nowem Mia-stu niso imeli uspeha. Število ujetih Rusov je znašalo tamkaj 1500 mož. Vrhovno armadno vodstvo. Boji na Francoskem. Berolin, 8. marca. (Kor. urad.) Wolf-fov urad poroča: Veliki glav. stan, 8. marca. Zapadno bojišče. Sovražni letalci so metali na Ostende bombe, ki so ubile tri Belgijce. Boji v Champagni se nadaljujejo. Pri Souainu je bil sovražnik včeraj zvečer v metežu odbit. Ponoči se je zopet razvil boj. V ozemlju severovzhodno od Le Mesnila se je neki sovražni napad popoldne popolnoma ponesrečil. Naši ponočni protinapadi so bili uspešni. 140 Francozov je bilo ujetih. V Priesterskem gozdu, severozapadno od Pont a Moussona, smo odbili francoske napade. V Vogezih boji v ozemlju zapadno od Munstra in severno od Sennheima še niso zaključeni. Vrhovno armadno vodstvo. Bo] za Dardanele. Carigrad, 7. marca. (Kor. ur.) Neki komunike glavnega stana javlja: V splošnem položaju ni nikake bistvene izpremembe. Danes popoldne je 6 sovražnih oklopnic obstreljevalo naše baterije na dar-danelski ožini. Naše baterije so uspešno odgovarjale s streljanjem. Carigrad, 7. marca. (Kor. ur.) Glavni stan javlja: Dodatne podrobnosti o današnjem obstreljevanju pravijo, da ste angleški ladji »Majestic« in »Irresistible« ojačili sovražno brodovje. Ker pa je ogenj iz naših baterij stavil eno sovražnih oklopnic izven boja, so se sovražne ladje ob 3. uri 15 minut umaknile in prenehale s streljanjem. Naše baterije niso prav nič trpele. Rusi in Carigrad. Iz Milana se poroča: Atašč ruskega poslaništva i ri laški vladi je v nekem pogovoru izjavil, da med Rusijo in njenima zaveznicama glede bodoče posesti Carigrada ni nobenega dogovora. V kratkem da bo ruska armada izkrcana pri Midiji in da bo prej prišla v Carigrad kakor Angleži in Francozi. Rim. »Giornale d’ Italia« poroča iz Bukarešte, da so videli rusko mornarico na vožnji proti Bosporu pri Burgas. Poročilo iz Nemčije o Dardanelah. Berolin, 9. marca. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Od najbolje poučene strani se ham o položaju v Dardanelah poroča: Poročila angleške admiralitete, ki govore o precejšnjih uspehih zaveznikov pri napadih na Dardanele, so očividno proračunjena le na to, da napravijo moraličen pritisk na balkanske države in pri nevtralnih napravijo razpoloženje. V resnici dosedaj še nobena ladja zaveznikov ni dosegla polje min in niti ena mina še ni odstranjena. Izkrcevalni poizkusi dne 5. t. m. pri Kum-Kale in Seddil-Bahr so se popolnoma ponesrečili. Na obeh straneh so bili napadalci z velikimi izgubami z bajonetnimi napadi Turkov odbiti in pognani v morje. Notranje dardanelske trdnjave še sploh niso posegle v boj. Razpoloženje v Carigradu je mirno in zaupljivo. Politično in gospodarsko življenje se razvija ponavadi. Romunija se pripravlja. Bukarešta, 8. marca. »Agence rou-maine« poroča: Parlamentarno zasedanje je bilo do vštevši 11. marca podaljšano. Senat in zbornica sta sprejela zakon, ki pooblašča vlado, da izreče obsedno stanje, če bi zahtevale to razmere. Indijske čete za Evropa »Frankfurter Zeitung« poroča iz Rima: Potniki s parnika »Dandolo«, ki so došli v Napolj iz Bombaya, pravijo, da je v Bom-bayu 60 francoskih in angleških ladij, da prepeljejo v Evropo 40.000 mož indijskih čet. Podlistek. Tekom leta. (Povest, spisal Jos. Stariha.) (Konec.) IX. Na novega leta popoldne sta sedeli Minka in njena mati v očetovi bolniški sobi pri oknu in se poltiho razgovarjali. Niso bili baš veseli njiju razgovori, dovolj so bili pretkani z bridkimi spomini na prošlost, dovolj brezupna je bila sedanjost in nič manj vabljiva bodočnost. Z očetom je šlo h koncu, vedno rahleje so postajale vezi, ki so družile dušo s telesom. O Franceljnu ni bilo ne duha ne sluha, zastonj je bilo vpraševanje za njim, zastonj so se prelistavali zaznamki izgub, nikjer nič in odnikoder nič. Po eni strani je bila neznosna ta negotovost, po drugi je vendar tlela v njej še iskra upanja, da je še živ, sicer bi se bilo moralo že kaj natančnejega izvedeti, ako bi bil res padel. Zimski solnčni žarek je posijal skozi okno in se razpredel po bolnikovi odeji, po- ljubil ga v izsesani, izmučeni obraz. In odprl je bolnik oči in se začudeno ozrl po sobi. Pogled mu je obvisel na ženi in hčeri, usta so se za hipec razširila v smehljaj. In čudo, dvignil se je nekoliko v postelji, iz njegovih oči je seval mir, izginilo je bilo hipoma ono, kar je tlelo v njih tako dolgo. Pomignil jima je, naj stopita bliže. Poltiho, a razločno je izpregovoril: »Grozne sanje sem sanjal in dolge, večno dolge. Tema je bila okoli mene, nepredirna tema brez vsakega žarka. A sedaj je zopet svetlo, Bog mi je podelil svojo milost, preden me pokliče k sebi. in rad grem potem, kar vidim sedaj jasno pred saboj. Neskončno dolga planjava se razširja pred mojimi očmi in sneg naleta po njej, droben in svetel kakor lučke. Po tej planjavi dričijo sani, a na saneh sedi Francelj in se vozi v daljne tuje kraje. V kožuh je zavit, in bled obraz gleda izpod kosmate kučme, bolestno stisnjene so ustnice. Hrepeneče se ozirajo oči nazaj proti naši hiši, tisoč lepih misli kakor tisoč belih sneženih kosem leti proti nam. Njegovo srce je pri nas in sam je med nami. Pred veliko hišo so se ustavile sani, Francelj je izstopil, peljejo ga skozi velika obokana vrata. Zaprla so se za njimi in Francelj se pozdravlja z mnogimi znanci, ki mu hite nasproti in mu stiskajo roke. In nekdaj se bodo ta vrata odprla in vsi se bodo odpravljali v dolgi vrsti iz te hiše, na katero bo ostal samo otožen spomin. Tistikrat pride Francelj domov in združili se bodete zopet v veliki ljubezni. Hvala Ti, Bog moj, da si mi dal gledati ta prizor, preden stopim pred Tvoje obličje.« Njegovo oko se je svetilo v blaženosti, ustnice so drhtele v sreči. Minka in mati sta stali kakor zamaknjeni, vsa teža sedanjega trenotka se je razblinila v nič, ni ju bilo groza takšne smrti. »Pokliči mi duhovna, Minka, dokler so jasne moje misli, dokler še sije beli dan. In Ti žena, sedi k moji postelji ter poslušaj zadnjo mojo voljo ... Vse, kar imam, je Franceljnovo, z Vama bo delil, kakor je zapovedal Bog in sreča bo vladala med Vami do poznih časov . . .« Proti večeru je narahlo ugasnil, njegova diiša je odplula na zahajajočih solnčnih žarkih. In drugo jutro ni pela več žaga in ni pritegoval več oblič, ni več nabijalo kladivo, vtihnil je lepi koncert . . . skrivnostni mir je legel nad hišo. — 4C0 japonskih topov za Rusijo. c Iz Milana poročajo listi: Poročevalec lista »Gazetta del Popolo«, Cipolla, je imel na parniku »Milano« pogovor z atašejem ruskega poslaništva v Rimu, pl. Poggenpoh-lom. Ta je izjavil, da je najboljša ruska taktika, da koncentrira boj na Poljskem. Varšave da Nemci nikdar ne bodo zavzeli. Rusiji ne primanjkuje na vojnem materijalu. Japonci so poslali Rusom 400 težkih topov; japonsko moštvo, ki je streglo topovom, se je pa povrnilo na Japonsko. Sedaj ima Rusija štiri milijone mož na bojišču. Aprila jih bo odšlo na bojišče nadaljnih 800.000 mož in ravnotoliko v avgustu. Vsa Rusija da je edina, da se vojskuje do konca. Francoska municija za Srbijo. Milan, 8. marca. »Corriere della Sera« poroča iz Bukarešta: V srbskem mestu Kla-dova ob Donavi, nedaleč stran od romunske granice, so videli parnik z drugo priklenjeno ladjo, ki je imel 40 železniških voz municije. Zdi se, da so bili zraven tudi nekateri težki topovi. Tovor da je došel menda s Francoskega. Vojna na Turškem. C u r i h , 8. marca. Petrograjski listi poročajo: Štab tretje turške armade je zahteval več ojačenj za Erzerum. 30.000 vojakov je bilo odposlanih. Nemški podmorski čoln »U 8« potopljen. B e r o 1 i n. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Po uradnem poročilu britanske admira-Jitete je angleška torpedovka v bližini Dovra potopila nemški podmorski čoln »U 8«. Moštvo je bilo rešeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Behnke. Kitajsko-japonski spor. London. (Kor. urad.) »Times« javljajo iz Pekinga: Kitajsko-japonska pogajanja so se 4. t. m. nadaljevala. Kitajska je sprejela japonsko zahtevo za podaljšanje najemninskega termina na polotoku Liao-tung, vštevši Port Arthur in Dalnji, na 99 let. Amerika za Kitajsko. Petrograd. (Kor. ur.) »Rječ« poroča: Amerikanski poslanik v Pekingu je izjavil, da bo Amerika energično varovala nedotaknjenost Kitajske. Amerika se pripravlja. H a a g , 8. marca. Od Pittsburga in drugih orožniških postaj Združenih držav gredo po poročilu »Timesa« iz Washingtona veliki transporti topov na kalifornijsko obal, v Teksas, Florido in k Panamapreko-pu. Vsa druga dela ob Panamaprekopu so ustavili, da napravijo betonske podstave za močne obrežne baterije. Italija. Glasilo ministrskega predsednika. Iz Curiha poročajo: »Giornale d’Italia« razpravlja očividno poloficiozno o dar-danelskem vprašanju ter pravi: Italija ha-pram razvoju dogodkov ne more ostati ravnodušna. Zavezniki trojnega sporazuma so se pač najbrže zedinili, da naj dobi Rusija prosto pot iz Črnega morja v Sredozemsko. To pa pomenja popolnoma novo grupacijo ravnotežja v Sredozemskem morju, o kateri mora Italija do dobra razmišljati. Nespametno bi bilo domnevati, da bi se mogla Italija še nadalje odtegovati vplivu svetovne vojne. — »Giornale d’Italia« zaključuje s pozivom, da se naj Italija »duševno mobilizira«. Vsak dan lahko postane za bodočnost države odločilen. Ruski veleposlanik odpoklican. Iz Rima poročajo: Ruski veleposlanik Krupenski je odpoklican. Car ga je imenoval za držav, svetnika. Krupenski ostane do konca meseca še v Rimu, da pričaka svojega naslednika. Italija in Bolgarija. »Frankfurter 'Zeitung« poroča: Laška vlada ni dovolila, da bi privatne tvrdke poslale laško orožje Bolgariji. Grška na razpotju. Kronski svet. Atene. (Kor. ur.) »Agence d’ Athenes« poroča: Konferenca bivših ministr. predsednikov se je sestala ob treh popoldne pod kraljevim predsedništvom. Bili so navzoči; Venizelos, Dragumis, Rhallys in Theotokiš ter načelnik generalnega štaba Dusmanis. Ministrski predsednik je v daljšem govoru razložil politiko, ki jo smatra vlada za potrebno. Nato so govorili Theotokiš, Dragumis in Rhallys, nakar je Venizelos ponovno poprijel za besedo. Nato je kralj zaključil sejo ter izrekel udeležnikom zahvalo. Mnogoštevilna množica je pozdravljala ministrskega predsednika, ko je zapuščal kraljevo palačo. Venizelos odstopi. Atene. (Kor. urad.) »Agence d’Athe-nes« javlja: V zbornici je izjavil ministrski predsednik Venizelos, da je kabinet demisi-joniral, ker kralj ne odobrava vladne politike. Kralj Konstantin se je odločil za nevtralnost. Dunaj, 7. marca. Po privatnih vesteh iz Aien je zastopal ministrski predsednik Venizelos v zadnjem kronskem svetu mnenje, da se mora Grška pridružiti tripelen-tenti ter se udeležiti napada na Dardanele in na Carigrad. Kronski svet ni storil nika-kega sklepa, temveč kralj Konstantin si je pridržal odločitev za drugi dan, soboto, dne 6. t. m. Še pred sejo zbornice je dal kralj Konstantin v soboto ministrskemu predsedniku sporočiti, da njegovih dokazovanj in predlogov ne odobrava in da se je odločil za nevtralnost. Venizelos je takoj nato podal demisijo. Z veliko napetostjo pričakujejo politični krogi, kako se bo razvozljala notranja kriza, ki je nastala vsled odstopa Ve-nizelosovega kabineta. Venizelos ima v parlamentu veliko večino in je v deželi silno popularen. Mnogi upajo, da se bo ministrski predsednik kraljevi volji uklonil ter tako omogočil mirno in normalno razrešitev nastalih težkoč. Zaimis določen za ministrskega predsednika. A t e n e. (Kor. urad.) Kralj Konstantin je poklical Aleksandra Zaimisa ter mu poveril sestavo novega kabineta. Zaimis si je izprosil 24umi rok za preudarek. (Določeni novi ministrski predsednik Aleksandro Zaimis je šef konservativne stranke. Rojen leta 1855. je študiral na nemških univerzah ter se udeležuje že od leta 1881. sem političnega življenja. S 35 leti postane prvi justični minister, leta 1895. je predsednik zbornice, leta 1897. zagovarja mirni sporazum med Grško in Turčijo, toda vojne ne more preprečiti. Po nesrečni vojni postane ministrski predsednik in zunanji minister, vendar pa kmalu odstopi, ker propade njegova stranka pri volitvah. Drugič je bil Zaimis ministrski predsednik 1. 1901. do 1903. Leta 1906. je postal kot naslednik princa Jurija nadkomisar na Kreti. V Ve-mzelosovi dobi je Zaimisova stranka sicer v parlamentu sodelovala, toda napram politiki odstopivšega ministrskega predsednika je ostala vedno precej kritična.) Grške priprave. Iz Gen fa se poroča: V Švici bivajoči grški častniki in podčastniki v rezervi so dobili obvestilo, da se morajo pred 11. marcem javiti pri grškem generalnem konzulatu v Genfu. Venizelos bo podpiral vlado. R i m , 8. marca. »Messaggero« poroča iz Aten: Venizelos da se je izrazil nasproti več časnikarjem, da bo Zaimis zasledoval politiko stroge nevtralitete. On, Venizelos, da upa, da ta politika ne bo spravila v nevarnost nanovo pridobljenega ozemlja. Njegova stranka da bo vlado podpirala. Na sklicanje zbornice pa da ni misliti. Grška in Bolgarija. Amsterdam, 8. marca. »Telegraaf«, ki ima zveze z najuglednejšimi angleškimi krogi, piše o Grški: že od začetka vojne so bile simpatije grške vlade vedno na strani Francije in Angleške. Le dvoumno zadržanje Bolgarije, ki je stalno grozila, da pade Grški v hrbet, je Grško dosedaj oviralo, da se ni odločila za trojni sporazum. Operacije, ki se sedaj vršijo zoper Dardanele, so pa, se zdi, napravile na grško vlado velik vtis kljub temu, da bolgarska nevarnost še ni minula. Koliko da je Grška že opustila svoje nevtralno stališče, je težko reči. Večkrat da se je trdilo, Grška podpira akcijo zaveznikov proti Dardanelam posredno, ker pripušča, da so porabljali Francozje in Angleži otoke Imbros in Tenedos za opirališče svojih mornaric. Tudi v Solunu da so večkrat francoske in angleške vojne ladje usidrane, ne da bi jih grška vlada tekom predpisanega časa prisilila, da zapuste luko. Z nič manjšo napetostjo kakor v Atenah da zasledujejo operacije zoper Dardanele v Atenah. Stališče Bolgarije da ostaja temno. Bi kralj Ferdinand, če bi se Grška ih Romunija odločile za trojni sporazum, porabil to priložnost, da bi si poiskal pri Grkih v drugi balkanski vojni izgubljeni del Ma-cedonije? Ali pa bi se res doseglo zadovoljiti ga s tem, da bi se mu na račun Turčije ponudila Odrin in Tracija? Bolgarija je či-nitelj, ki ni podcenjevati. Od bukareškega miru sem da je neprestano delovala na pre-osnavljanju svoje armade in da dela sedaj obsežne vojaške priprave. Iz bojev s kozaki. Tomo M., eden najboljših članov naše mladeniške in »Orlovske« organizacije, piše s severnega bojišča kot dragonec z dne 20. januarja 1915 sledeče pismo! Dragi prijatelj ! Mnogo pozdravov iz daljne tujine! Zunaj brije mrzel veter, megli se, a jaz imam ravno malo časa, da Ti pišem. Skoraj tri tedne smo že v neki vasi in nam še razmeroma dobro gre. Samo za konjsko krmo nam gre bolj slaba, ker ta vas ni ravno velika in sta v njej nastanjena dva škadrona dragoncev. Smo že skoraj vso slamo in seno pokupili. Oves nam pa pripeljejo z bližnje železniške postaje. Naši kakor sovražniki so se močno zakopali v zemljo in bomo najbrž čakali vigredi, če se razmere ne predrugačijo. A tem bolj nevarno je hoditi na patruljo. Ker zdaj se bijejo večinoma patrulje, kadar udarijo nenadoma skupaj. Posebno nevarno je zdaj zaradi megle, ki skoraj vsak dan leži. Pred par dnevi je zašla kozaška patrulja in prišla čisto blizu naše vasi. Skoraj celo smo pobili. A nič boljše se ne godi našim, kadar zaidejo. Kozaki so jako dobri jahači, a slabi bojevniki. Za patrulje so dobri in za vohuniti. Jahati znajo jako dobro; ko je konj v najhujšem diru, pobere kozak na konju na tleh težeči krajcar. Kozaki imajo raznovrstno orožje. Oblečeni so kot infanterija, samo da imajo modre hlače in nekateri visoke kožu-haste kučme (kape). Kozak ima dolgo in jako nabrušeno sabljo, bajonet, česar mi nimamo, in karabiner. Veliko jih je, ki imajo tudi pištole (revolver). Nekateri polki imajo tudi sulice in so pri prvem navalu jako nevarni, a v metežu so okorni. Pri napadu loži kozak na svojem konju, ki teče v diru, drži sulico proti tebi in jo suče v krogu. A ti moraš paziti, da mu jo odbiješ višku in mu daš eno čez pleča. Sedla imajo precej drugačna kot rpi, bolj priprosto napravljena, a v marsičem bolj praktična. Kozaki niso za boj, a marsikateri so jako surovi, če katerega našega ujamejo, ga mučijo na razne načine. Velikokrat po 30 mož močne palru-Ije, pa uidejo pred Pašo, ki šteje komaj 10 do 15 mož. Boja se bojijo, a znajo človeka zvabiti, ko bi jih ne poznal. Enkrat grem na patruljo; imel sem sabo dva dragonca in sedem lovcev. Gremo proti neki majhni dolini, kjer je bila neka pogorela vas in se je slutilo, da je tam sovražnik. Spredaj je bil velik grič, na levi graben in na desni visoka gora. Naenkrat zagledam na griču jezdeca, ki je stal obrnjen proti nam. Pridemo bliže. Bil je kozak. A že jaha od leve strani k njemu gori drug kozak. Pridemo bliže, pa zdirjata po griču naprej in se ustavita kakih tisoč korakov od nas. In tam sem zapazil, kako je dajal eden neko znamenje na levo. Mislila sta, da bomo šli za njima, lovit ju. A jaz pošljem tri lovce ha desno v varstvo in ene- ga dragonca na levo gledat. Kmalu pridirjata nazaj in mi naznanita, da jaha gor po grabnu kakih trideset kozakov, ki nam mislijo priti za hrbet. Na gori je bila pa ruska infanterija skrita. Mi hitro dol, in začeli smo streljati nanje. Nekaj se jih prekucne v vodo, drugi pa v beg nazaj. Da drugem koncu jih je bilo pripravljenih že drugih trideset. In kje so jahali, po kakšnem slabem grabnu. Konji so gazili vodo do kolen. Ko bi se mi zakadili za tistima dvema, bi bili izgubljeni, a tako smo pravočasno zapazili nevarnost in smo se počasi izmuzali nazaj brez izgub, akoravno! je infanterija strašno streljala na nas. Ruska infanterija je tudi slaba; zdi se, da bič ne merijo in kar tja v en dan streljajo. Ko bi streljala ruska pehota tako kot naša, bi jaz ne bil več živ, in sploh marsikateri ne. Enkrat jahamo jaz in en četo-vodja in še en dragonec z nekim poročilom k nekemu generalu. In drugi dan, ko jahamo nazaj, pa smo jo urezali kar naravnost čez hribe; mislili smo, da pridemo prej k škadronu. Jahamo po cesti, na levi je tekla precej široka in globoka voda. Na desni pa hribi in na hribih gori je zmiraj pokalo. Mislili smo pač, da je naša infanterija gori. Jahamo skozi prvo vas, a ni bilo nič. A zdelo se nam je čudno, ker nismo videli nobenega našega vojaka. Jahamo proti drugi vasi, jahali smo prav počasi, menili se med seboj in se smejali. Prihajamo pred vas; pred vasjo na levi tik ceste ste stali dve hiši in gori na griču kakih 60 korakov pa tri. Jahamo mimo prvih dveh, ko pomoli neki kmet glavo pri vratih ven in nam zakliče: »Fanie Moskali na hori.« In je izginil v hišo. Mi se ustavimo in se obrnemo s konji proti griču, naenkrat »bums«. In že so žvižgale krogle čez nas, pa vse previsoko. Oddala je salvo naenkrat cela redka vrsta (Schwarmlinie). In zdaj se je začelo pravo peklensko streljanje. Krogle so kar žvižgale na levi in desni. Hitro skočimo v diru za prvo hišo in tam smo počakali kakih pet minut. Pogledam iz hiše pa vidim, kako je šla cela četa po griču doli in je bila že čisto blizu. Mi jo uderemo v divjem diru drug za drugim čez polje in čez vodo. Rusi so pa streljali, da je bilo grozaL Pri vodi mi je švignila ena čisto blizu pri desnem ušesu mimo. A smo jim srečno ušli. In ni bilo dru-zega kakor četovodjev konj je dobil zadaj eno kroglo ob strani in moj spredaj v glavo, a samo kožo mu je posnelo. Druzega ni bilo nič. Daleč doli šele smo prišli do naše infanterije. Salamensko bi se kmalu urezali in drago plačali, ker smo mislili iti kar naravnost čez gore. V začetku vojske je bilo včasih hudo. Tedaj nismo prišli do kuhinj po tri, štiri do pet dni. Tedaj bi bil dal za košček kruha eno krono. Ljudje so povsod zbežali, a od Rusinov nismo ničesar dobili. Enkrat sem bil prideljen k 27. infan-terijskemu polku za poročevalca (Melde-reiter). Tam vse štiri dni nisem dobil druzega kot enkrat pol šale črne kave. In noč in dan nič pokoja. Ob treh zjutraj na noge in naprej. Prenočevali smo kar na prostem, to je bilo dobro, da je bilo toplo. Konja sem privezal h kakemu drevesu, mu nanesel krme in se vlegel ne daleč od njega. A nisem si smel še niti sablje odpasati, ker moral sem biti pripravljen vsak trenutek, da bom moral naprej. Ko sem prišel peti dan k škadronu, sem dobil od kuharja juhe in riža skoraj pol šale. Pa sem imel že silno slab želodec; ko sem zajel dve žlici, sem moral vse proč zliti, drugače bi šlo vse nazaj. In vročina takrat! Takrat nam je zbolelo hajveč konj. A velike bitke pri Grodeku ne bom pozabil, ker ml je padel moj najboljši prijatelj A. Sch. Tam je ležalo mrtvih naših in Rusov, da je bilo grozno. Slabo mi je že šlo večkrat, da sem mislil, ne vzdržim več, a je vse minulo. Pa saj ne vem, kaj me še čaka, preden so konča ta vojska. Rog nam pošlji kmalu mir in zmago pravičnim! Te prav srčno pozdravim kakor vse domače Tvoj Tomaž. Vse za vero, dom, cesarja! Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“! Bolni in ranjeni vojaki v Celovcu. V času od 16.—24. februarja so bili nanovo sprejeti v c. kr. rezervno bolnišnico št. 1. od domačih čet: Polkovni zdravnik dr. Ivan pl. Merzernec; od pp. št. 7: poročnik v rezervi Ernest Witamas; praporščak Tomaž Rauter, korporal J. Asslacher; infan-teristi Miha Grabner, Florijan Vraunik, Franc Klanderot, Peter Karto, Karl Heis-slinger, Jožef Fritz, Rafko Fuchs, Jožef Obergries, Gabriel Fundi, Valentin Adam, Jurij Ruchacher, Jernej Ebenberger, korp. Franc Schober, častn. sluga Franc Mitter-egger. Domobr. p p. št. 4: Četovodje Rudolf Pustak in Jožef Mahrer, Janez Konič, štabni narednik Anton Liebscher, infante-risti Jožef Šongelj, Ferdo Ebner, Andrej Weigand, Valentin Holauf, Filip Virtič, Janez Gruber in Janez Landstàtter. Od. p p. š t. 17 : Narednik Alojzij Giitt. V času od 27. februar, do 3. marca so bili od domačih čet sprejeti v imenovano bolnišnico: Od p p. š t. 7: Profesor Matija Pirker. Od p p. št. 4: Korporal Janez Rauch, inf. Matija Zervoč, Peter Glanzer, Jožef Vošic, Jožef Rornik, Matija Kranjc in Klement Unterliggauer. Dnevne novice in dopisi. Pegasti legar na Koroškem. Od 28. februarja do 6. marca so na pegastem legarju nanovo oboleli samo v taboru galiških beguncev v Volšperku. In sicer je bilo tam 6 novih slučajev. Od vseh na tej bolezni obolelih se jé v imenovanem tednu ozdravilo 27, umrl ni nobeden. Naš domač polk. Neki zdravnik 7. pešpolka poroča, da je 7. pešpolk dne 20. februarja v boju vzel Rusom štiri topove, tri strojne puške in zajel nad tisoč Rusov. Pri tem je pa sam imel le zelo male izgube. Novi stolni dekan v Mariboru. Cesar je imenoval za stolnega dekana lavantinskega stolnega kapiteljna mil. g. stolnega kanonika Josipa Majcen. Ptujski prošt Flek f. V Ptuju je umrl tamošnji prošt mil. g. Jožef Flek. Rojen je bil leta 1829. v Sevnici ob Savi. Služboval je tudi kot kaplan v Spodnjem Dravogradu, leta 1897. je postal prošt in dekan v Ptuju. Koroški rojak odlikovan. Gosp. profesor dr. Arhejc, ki je prideljen naučnemu ministrstvu, in njegova soproga na Dunaju, sta odlikovana z bronasto častno kolajno Rdečega križa. Major Bryda f. V Celovcu je umrl nenadne smrti poveljnik oddelka za rekonvalescente nadom. kadra št. 7, c. in kr. vpok. major 17. pp. g. Emanuel Bryda. Rojen je bil v Trebiču na Moravskem 19. decembra 1861, obiskoval je kadetnico v Karlovcu ter je bil prideljen 96. pešpolku v Zagrebu. Leta 1897. je bil prestavljen k 17. pešpolku in je leta 1911. stopil v pokoj. Pred več leti se je s svojo kompanijo »Janezov« odlikoval pri reševanju, ko je nastala na Zgornjem Koroškem strašna povodenj. Rajni je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem, z vojaško zaslužno svetinjo na rdečem traku, vojaškim zaslužnim zhamenjem III. razreda za častnike, jubilejno spominsko svetinjo, križec prò Ecclesia et Pontifice in zvezdo Romunije. Bil je dober častnik in je užival splošno spoštovanje. Zalogo usnja in usnjarskih potrebščin bo treba naznaniti politični oblasti, kakor določa ministerialna odredba. Vojni ujetniki na Ruskem smejo pisati le rusko? »Edinost« je objavila sledeče pismo rezervnega častnika dr. Drago Marušiča iz ruskega ujetništva: Ujet sem bil dne 26. avgusta. Iz Kijeva sem pisal nekoliko pisem in dopisnic na vse strani, no, brez uspeha. Z menoj so tudi notar Šorli in učitelj škof, ki tudi nista dobila še nikakega odgovora. Iz Slobodskega smo zopet pisali brez uspeha. Spočetka smo lahko pisali tudi slovenski, dokler ni došel nakrat ukaz, da se morajo ujetniki posluževati edino ruskega jezika. No nič zato, polagoma se učim ruski, žal, da dosedaj brez slovnice, edino na podlagi časopisov in slovarja. Nadejam se, da boš ti to pismo lože čital nego sem ga jaz pisal. — Po tolikih mesecih nestrpnega pričakovanja si moreš pač preočiti, kako milo je dirnula prva lastovka, priletevša iz domovino v daljno Rusijo ... Ko smo prišli po dolgih vožnjah v Slobodskoj, ki leži ob severnem pasu (toliko snega, kolikor ga vi- dim vsak dan, ga ne vidiš celo življenje), smo se kmalu udomačili. Vseh častnikov nas je 13 in okoli 800 nižjih činov; med častniki trije Slovenci, po en Poljak, Italijan in Oger, ostali so Nemci. Rusi postopajo z nami jako dobro. Dobivamo po 50 rubljev na mesec, kar več nego zadošča za naše samostansko življenje. Čas si preganjamo s čita-njem in šahom. Enoličnost življenja nam krajšajo vesti iz vojne, o katerih se često prepiramo. — Pozdravlja imenoma celo vrsto znancev in prijateljev. Svoje pozdrave sta dostavila še Šorli in Škof. — Naslov je: Dr. Karl Marušič, Slobodskoj, Vjatskoj gubernija. Pisma je nasloviti v Petrograd, Centraljnoje spravočnicoje buro o voenno-plennih. — Pismo je datiraho z dne 30. novembra minulega leta. Kdaj bodo novinci vpoklicani? Črno-vojniki-novinci letnikov 1891 in 1895 in tudi tisti, ki so rojeni v letih 1878, 1879, 1880 in 1881, a poprej niso bili podvrženi v Avstriji vojni službi ter so šele po 31. decembru tistega leta, ko so bili stari 35 let, dobili avstrijsko državljanstvo in še poprej niso bili pri naboru, so vpoklicani dne 15. marca 1915. Novinci letnika 1896 pa morajo pod orožje šele dne 15. aprila 1915. Umri je v Brežah enoletni prostovoljec 27. dpp. Josip Tauber, doma iz Ljubljane. Iz Škofjega dvora se nam poroča: Dne 28. m. m. je bil izročen deželnemu divizijskemu sodišču v Gradcu hlapec Karel Weiss iz Glaneka, ker je osumljen, da si je poškodoval desni kazalec z namenom, da bi se kot potrjen odtegnil vojaški službi. Pogreša se Matija Koch, službeč pri domačem 7. pešpolku, 11. komp., 2. voj (zug); oglasil se ni od 13. novembra kljub temu, da se je oče na vse strani potrudil. Ali kateri izmed njegovih tovarišev kaj ve o njem, naj to sporoči žalujočemu očetu Jakob Koch, posestnik, Gorenja Vrata, pošta Spodnja Vrata. Medgorje. Po neprevidnosti se je napila lugovega esenca Marija Kordaž, posestnica, p. d. Krofinja v Običah. Prepeljali so jo v celovško bolnišnico. Dotična mati ima v vojski dva sina, katerih eden je od početka vojske na bojišču, pa je še vedno zdrav, drugi pa se že od srede oktobra pogreša; zadnjo dopisnico je pisal dne 19. septembra. Služi pri domob. pešp. št. 4, 4. stotnija. Pred letom dni se je priženil v Zablate na p. d. Blatnikovo posestvo. Če bi morda kdo o njem kaj vedel, naj blagovoli poslati pojasnila njegovi ženi na naslov Katarina Kordaž, posestnica v Zablatah, pošta Grabštanj. Pogrešani se zove Martin Kordaž. Blače na Žili. (VojUetridnevnice. — M a r i j i n a d r u ž b a.) Od 25. do 28. februarja smo obhajali v naši župnijski cerkvi vojno tridnevnico ali mali misijon, pri katerem je preč. g. o. iz Jezusove družbe Anton Bukovič iz Ljubljane zjutraj in zvečer v lepih preprostih govorih navdušeno spodbujal vsak dan v velikem številu zbrane poslušalce k Bogu dopadljivemu življenju, posebno k ljubezni do našega Zveličarja v zakramentu presv. Rešnjega Telesa, katera haj bi se pokazala v večkratnem, vsakdanjem sv. obhajilu. Njegove besede niso ostale brez uspeha; nad 400 ljudi je opravilo sv. spoved in 650 jih je prejelo nebeški kruh. To je gotovo lep uspeh, če pomislimo, da šteje naša župnija samo 560 duš in je do 50 moških pri vojakih. V nedeljo popoldne ob sklepu vojne tridnevnice, katera se je ljudem jako dopadla, je preč. g. misijonar slovesno sprejel v našo Marijino družbo 10 deklet; tako šteje na družba sedaj 23 družbenic, in na Marijino pridigo, v kateri je preč. g. misijonar pred sprejemom poudarjal, kako naj častimo mater Božjo in toplo priporočal Marijine družbe za vse stanove, se je dalo zopet vpisati 12 novih deklet, da hočejo z veseljem služiti nebeški kraljici. Pri sprejemu so dekleta lepo pela Marijine litanije in več pesmi. Kakor se ču-je, hočejo tudi naši fantje ustanoviti Marijino mladeniško družbo. Tako je prav. Le združite se fantje, pod varstvom Device Marije! Steckenpferd- lilijnDmleosato milo »lej ko prej neutrpno /a racionalno egkrbo polti in lepote Vsakdanja prirnalna pisma. Ho «0 h se dobiva povsod. Nafnovejše pasijonske igre. V Precht-lovem celovškem reform-kino se začenjajo predstave tega velikanskega filma, o katerem se je poročalo sledeče: Čudežen uspeh kinematografije. Življenje Jezusa Kristusa. Pred krogom povabljenih gostov, med katerimi so bili zastopniki dunajske duhovščine, mnogoštevilnih članov plemstva in pripadniki višjega uradništva in boljše družbe, se je vršila v Beethovnovi dvorani predstava velikanskega filma »Življenje Jezusa Kristusa«. Predstava tega filma je na došle napravila utis resnične umetnosti. Podoba, katere predstavljanje traja skoro dve uri, je pa tudi najlepše, kar se je dozdaj nudilo na polju umetniške kinematografije. Vseskozi kolorirane, vidimo mimo nas romati celo vrsto krasnih podob. Kar se je tu ustvarilo v živi podobi, je podobno mojstrskim delom slavnih slikarjev, in bolj živo in pretresljivo kakor v tej filmovi podobi je žalostno, v srce segajoče življenje božjega Sina bilo pač težko kdaj še predočeno. Velika vsota denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 17, Ljubljana. Franc Slebert, trgovina mila in sve6, Celovec, Stauderhaus. priporoča svojo bogato zalogo voščenih in stearinskih sveč, stenj in olje za večno luč, kadilo, oglje za kadilnice itd. Razpošilja se na zunaj. Tržne cene v Celovcu 4. sušca 1915 po uradnem razglasu: 100 kg 80 litrov Blago od do (biren) K 1 v K v K v Pšenica.... Rž Ječmen .... Ajda Oves Proso .... Pšeno .... 62 50 40 Turščica . . . • • . — — — __ — Leča — — Fižola, rdeča. . Repica (krompir) • • — 80 — — Deteljno seme . Seno, sladko . . • 7 50 8 50 „ kislo . . 6 50 7 50 ___ Slama .... 6 — 7 Zelnate glave po 100 kos. — — Repa, ena vreča • • • — — — Mleko, 1 liter , , — 26 28 Smetana, 1 „ Maslo (goveje) . . 1 kg 2 60 90 1 3 20 80 Sur. maslo (putar), 1 2 80 4 20 Slanina (Špeh), pov. 1 n 2 90 3 80 sur. 1 2 80 3 60 Svinjska mast . . 1 n 3 40 4 20 Jajca, 1 par — 20 — — Piščeta, 1 par . . . 3 20 3 80 Race — — — — Kopuni, 1 par . • • — — — — 30 cm drva, trda, 1 mJ. 3 20 — — 30 „ „ mehka, 1 • 3 — — — Počrez 100 kilogr. Živina živa zaklana OJ a cd od do od do od | do O Ui v kronah a. cu Konji Biki Voli, pitani . . 700 720 4 4 „ za vožnjo . 510 600 — — — — 20 14 Junci 320 460 — — 18 10 Krave . . . 310 520 84 88 46 34 Telice .... 320 400 84 — 6 4 Svinje, pitane . 270 280 14 14 Praseta, plemena Ovce 20 70 — — — 180 140 Koze -1 Posojilnica v Jlodišah reg. zadr. z n. z. vabi svoje ude na občni zbor ki se vrši dne 19. marca 1915. ob pol 2. popoldne v župnišču v Hodišah. Dnevni red: 1. Poročilo o računskem zaključku za leto 1914. 2. Sklepanje radi čistega dobička. 3. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Celovec, Schulhausgasse 25. Od ponedeljka 15. marca do nedelje 21. marca 1915 se vršijo predstave izjemoma ob delavnikih, prva ob 3. uri pop.; druga ob 5. nri in tretja ob 8. uri. V nedeljo in na praznik sv. Jožefa je 5 predstav, in sicer prva ob 10. nri, druga ob 2., tretja ob 4., četrta ob 6. in peta ob 8. uri. Ob delavnikih se je nastavila ob 3. url popoldanska, v nedeljo in na praznik ob 10. url dopoldanska predstava, da dobi tudi ljudstvo z dežele in mladina priložnost, da si ogleda to čudežno delo. Uni/nct I Ne zamenjajte s tukaj že Ifnirnct I nUlUdl! pokazano pasijonsko igro. IlUlUjl! Največji iilmov izdelek vseh časov I VflBlLtO. Mlia in posiia * Št. Mio i Kužni žoi registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi vse svoje zadružnike na redni občni zbor ki se vrši v nedeljo 14. marca 1915 ob 3. nri popoldne v gostilni pri Tišlarjn v Št Janžu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1914. 3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Volitev odbora in nadzorstva. 5. Raznoterosti. Ako bi ob določeni uri ne bil sklepčen občni zbor zaradi nezadostnega števila zadružnikov, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, po istem dnevnem redu in na istem mestu, ki bo sklepal brezpogojno veljavno. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Žabnicah ki se vrši 25. marca 1915 ob 3. nri popoldne u hranilničnih prostorih. □□□ • v • • napravljene v Jeruzalemu in na svetih mestih v Palestini. v v Kinematografska uprizoritev mladostne dobe, javnega življenja in trpljenja Kristusovega, v šestih oddelkih. Kolorirano! Kolorirano I Spored: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrdilo računskega zaključka za leto 1914. 4. Poročilo o reviziji leta 1914. 5. Slučajnosti. Opomba: Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število deležev navzočih, se vrši občni zbor pol ure pozneje ne glede na število članov. NaCelstoo. Absolutno zajamčeno pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1913 po 40—45 K, letnik 1914 po 38 — 42 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina. Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 75 K, „Zelenu po 80 K. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo. Kmetijsko društvo v Vipavi. Začasna služba mežnarja in organista se takoj odda v Žihpoljah. — Več pove dekan Mihi. Hranilnoinposojilno društvo v Celovcu .... uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in- praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.