Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Ichuia viak Četrtek popoldne; ir sluCaJti proa> •IKa dan poprej — Urednlitvo: Ljubljana, Stari tog 2/1 — Nefranklrana ptoma se ne sprejemajo l Posamezna Ucvilka Oln i*SO — Cena: sa 1 mesec Din »*., m Četrt leta Din IS--, aa pol leta Din 30--j aa tnosemstvo Din 7(meseCno) — Oglasi po dogovora I Oglasi, reklamacije In naroCnlna na uprave Jugoslovanske tiskarne, KolportaSnl oddelek. Poljanski nasip IL 2 - Rokopisi se ne vrata Je Franc Terseglav: K govoru poslanca Leuthnerja Marksizem je svetovni nazor Govor, ki ga je imel 5. t. m. social-demokratski poslanec Leuthner v avstrijskem -/.veznem svetu, me po svoji vsebini plati ni presenetil^ j&ač pa sem. kil prijetno iznenaden nad tem, da je ta marksistični voditelj imel odkritosrčni pogum, da je prišel s svojimi nazori že tako zgodaj na dan, ko velika večina njegovih somišljenikov na kaj takega1 še davno ni pripravljena. Tudi čutim ne nvalo zadoščenje nad tem, — saj smo vsi večalimenj samoljubni — da je dunajski socialdemokrat izrekel misli, ki sem jih jaz zadnji čas v tem našem glasilu, posebno pa na shodih v Celju in Mariboru malodane dobesedno enako izrazih Leuthner je torej dejal, da je marksizem popolnoma združljiv z vero in sicer z vsako, da je bila zgolj z nekakega racionalističnega stališča vodena borba pToti katoliški cerkvi kot nekemu golemu sistemu dogem pogrešena, da so njene verske in etične dobrine za zgradbo boljše bodoče družbe potrebne, da so brezverski nazori starejših marksistov zastareli in da so taki nazori spltah samo privatno mnenje (posameznikov, da so pravzaprav le dedščina, ki »a jo marksisti prevzeli od buržujskega svo-bodoumnfštva in da marksizem — to pa. je najbrže tudi samo privatno mnenje sodruga Leuthnerja — sploh ni noben svetovni nazor, ampak samo nazor o človeški družbi, oziroma o njeni ureditvi. Dobro vem, da bodo tovariši g. Leuth-nerja njegove, za njihovo dosedanjo prakso neprijetne izjave, posebno pa ton njegovega govora, ki več pove kakor besede same, skušali omiliti s tem, da se hod o sklicevali na svoje slavno progra-matično načelo, da jim je vera odnekdaj bila privatna stvar, s čemer hočejo dokazati, da ji kot stranka niso bili in tudi sedaj niso nasprotni. No, če bi šlo pri tem vprašanju samo za erfurtski program, potem g. Leuthner svojega govora sploh ne bi bil govoril, ker bi ne bilo za to nobenega povoda. Zakaj, če bi bil marksizem res samo družaben nazor, kakor je Leuthner trdil, — drugo vprašanje je, ali je to sploh mogoče — potem' bi tudi katoliška cerkev proti nje-m,u ničesar ne imela, ako bij kot tak ne vseboval napačnih naravno-moraluih principov. Če bi bil v tem pogledu neoporečen, bi bil res združljiv z vsako vero, ki te naravno-moralne principe prizna. V tein smisliu bi potem — vsaj spričo danih razmer našega versko tako ločenega časa — tudi ne bilo oporekati stališču, da je marksizem; napram vsaki taki veri indiferenten, v tem smislu namreč, da pušča vsakemu svojemu pristašu svobodo, izpovedovati svojo vero, ne da bi se količkaj izrekel o tem, katera vera je objektivno prava. Toda dejansko, po svoji praksi in po svojem duhu, iz katerega ta praksa nujno in neizogibno sledi, pa tudi po svojih temeljnih etičnih principih je marksizem čisto nekaj drugega kakor trdi sodrug Leuthner! Kar se tiče prakse, se še dobro spominjam tistega večera, ko sem v bivšem Katoliškem domu kot novopečeni krščanski socijalec debatiral s takratnim marksistom Linhartom o temi, da li Bog eksistira ali ne. Linhart se je gotovo izkazal kot dober socijalist, ker je trdovratno trdil, da ga ni — Boga na,mireč. Kar se pa novejših časov tiče, sem še nedavno bral v dunajski marksistični reviji »D er Kampf«, da je socializem diametralno nasprotje 'krščanstva, in sem. tudi po Leuthnerjevem govoru prepričan, da je. Socijalizem — tako pravi člankar — je vera v človeka in ne v Boga. Je vera v to, da se človek sam dviga višje, ne pa, da ga c d rešuje Bog. Bog je ideal tistih slabičev, ki menijo, d*a so od višje nadnaravne sile odvisni, ne more pa od take nepreračunljive sile, ki ravna svet po svoji osebni suvereni volji, katera dopušča tudi socijalno zlo kot nekaj v izvestni meri neizogibnega in nepopravljivega, biti odvisen delavec, ki sta ga moderna tehnika in znanost naučili, da je suveren človek, ki lahko vše naravne sile ravna po svoji volji in bo sam vse zlo premagal, kajti dedno-izvime grešnosti ni. Krščanska vera je vera preprostega kmeta, ki je še odvisen od poplav in toče, je vera otiok in pa žensk, ki živijo življenje iracijonalnega čustva, ne pa modernega delavca, ki daje prvenstvo razumu. — To mi iniponi-ra, d asi je zete grobo in uprav za modernega človeka nesprejemljivo; mi iin-ponira zato, ker je — marksistično dosledno. Leuthner je pozabil, bodisi namenoma ali ne, da ne more hiti družabnega na/cra, ki bi ne bil večalimenj svetovni nazor. Saj nas socializem ne uči, kakšne rokavice nositi n. pr. ipoleti, kakšne pa pozimi, ampak, kako naj bo človeška družba urejena, za kar je potrebno, da so odnosi med človekom in človekom pravilni. To pa je do zadnjega izvedka vprašanje eminentno moralnega značaja, četudi bi se o rejili samo na način produkcije. V tem slučaju bi pač marksizem moral svojo ekonomsko doktrino nasloniti na to ali ono vero ali filozofijo in bi potem od nje bil bistveno odvisen, torej na ta ali oni način navezan na kakšen svetovni nazor — če drugega ne, vsaj na najelementamejše pojme natur-ne morale. Ali pa mora, biti čisto sam svoj svetovni nazor. Na vsak način ;pa je nesmisel, da hj kakršenkoli družabni nazor mogel biti čisto neodvisen od kakršnegakoli svetovnega nazora ali pa združljiv z vsakim. Ali je mogoč marksizem obenem, recimo, s filozofijo bra-mancev, ki učijo, da so pari ji božanstve-na ustanova itd.? Dejanskost, spričo katere programi ne pomenijo prav nič, je ta, da je marksizem izrazit svetovni nazor in kaj drugega biti ne more. Je svetovni nazor, ki deloma, izrecno ali neizrccno, sloni na principih naravne morsle in v tem oziru s krščanstvom seveda ni v ' nasprotju, kar pa za celoto ne pride preveč vpoštev in marksizmu ne daje vse bitne usmerjenosti. Večjega pomena je ta okolnost bolj v psihološkem' oziru, ker daje razrednemu boju proletarijata v gotovem oziru, in to čestokrat čisto v opreki z marksistično teorijo, neko večkrat izredno močno etično obeležje, — takrat namreč, kadar se marksistični delavec pod geslom čisto materija1'stič-no utemeljenega pridobitnega i n t e r e -s a bori v resnici čisto brezinteresno za in zaradi užaljenega moralnega človeškega dostojanstva, kadar se kljub eventualno dobremu gmotnemu položaju brez ozira na razredno korist kot tako upre proti ponižanju človeka sploh v produkcijsko sredstvo, ko se bori tedaj tudi za osvoboditev človeka v kapitalistu — enostavno: (vsaj v tej obliki), in 'to so stvari, o katerih se da mimo disputirati. 'Paka je tedaj resnica. Zrna resnice Jaz se torej usojam misliti, da si je sodrug L. v svojih izvajanjih mestoma naravnost kruto nasprotoval, deloma nevede, ker marksističnega materijalizma sam v sebi še ni docela premagal, deloma vede, ker spričo protiverskega duha, ki še močno prevladuje v marksističnih masah, ni mogoče pripraviti tal za tozadevni preobrat brez vsakih koncesij. Da imam v tem oziru prav, za to je neoporekljiv dokaz v priznanju, da vsebuje krščanska cerkev — Leuthner je naravnost dejal: katoliška — za bodočo družbo, kakor si jo zamišlja soci-jalna demokracija, nujno potrebne duhovne moralne dobrine. Tudi ostala nje-geva izvajanja, kakšna bi morala biti cerkev, boljše rečeno ljudje, ki so njeni učeči in poslušajoči člani kot ljudje — kažejo, da priznava krščanski cerkvi in veri veliko večjo vrednost nego je smatral za potrebno izrecno koncedirati. V svoji kritiki katotičanstva, boljše rečeno, nas sodobnih (katolikov, ima v mno-gočem tudi prav, kar tudi kaže, da ni govoril samo le iz oportunitete, ker tisti, ki samo le sovraži, vidi dejanske napake neprimerno manj, nego tisti, ki napadenega in njegovo stvar vsaj še nekoliko ljubi. Niso tisti najiboljši člani cerkve, ki njenih napak ne vidijo, ker s tem čestokrat le kažejo, da se njena sveta stvar in odrešilna naloga njihovega srca veLko ne tiče.. Iz Savla je pri Set Pavel, iz velikega srca velik ogenj, ki žge in požira smeti in navlake. Zato ni čudno, če človek, ki, četudi marksist, ako se nesebično žrtvuje za svoje brate, ohranja, samemu sebi nezavestno, tajno vez s sveto Kristusovo cerkvijo in z Bogom^ ki ga njegova usta tajijo. In od takega človeka, je kritika časih bolj vpo-števanja vredna nego apologija, ki na sebi in svojem vidi vse nepogrešno in posvečeno. Po tem opombah lahko pristopimo k vestnemu razboru Leuthner-jevih kritičnih misli. Leuthner odkazuje cerkvi zgolj duhovno nalogo, ki da mora biti ločena in strogo neodvisna od vsake politike, oziroma stranke. To smatra za nuno po-treblno posebne danes, ko vsak sme in more imeti U(di o najsvetejših rečeh svoje mnenje in je tudii najvišja avtoriteta podvržena svobodni kritiki. V tem položaju se more vsako 'prepričanje uveljaviti in ohraniti samo po svoji notranji resničnosti, ki se v življenju pač izpričuje p0 svojih moralnih učinkih, vplivu in pomenu za etično povzdigo posameznika in cele družbe. »Danes more biti duhovnik ljudstvu le to e socijalno več ali menj napačno ori-.fentirani, če se njihovo od duha časa dvisno socijalno naziranje odraža v njihovem praktičnem versko-moralnem življenju in ravnanju, če se mogoče od-barva tudi na znanstveno obdelovanje teh problemov in določuje njihovo državljansko zadržanje v krščanski stranki, se s tem seveda v večji ali manjši meri nanaša tudi indirektno škoda cerkva to veri, ki je tern večja, čimbolj kdo v takem slučaju za svoje nazore in ravnanje prisvaja avtoriteto cerkve. To je tako jasno kakor je jasno, da se katoličani, laiki ali duhovniki, bogoslovni ali sveto-»lovni znanstveniki, posamezniki ali celi stanovi, svetniki ali povprečniki, manjšina ali večina, najvišji ali najnižji, — izvzemši, kadar gre za končno odločitev najvišjega učeništva cerkve — lahko motijo in so se dejansko tudi motil. Prav posebno je to vpoštevanja vredno danes, ko preprosti delavski človek ne zna ločevati, in vsako našo besedo in dejanje naprtuje naši veri in cerkvi. Mi n. pr. čisto opravičeno pobijamo komunizem', toda dostikrat tako nespretno, da tudi v slučaju, ko nas vodi najboljše socijalno prepričanje in hotenje, nevede podpiramo s tem protisocijalni kapitalizem'. Tako izgleda proletarcu, da cerkev podpira imajoče sloje proti neimajočim, zlasti, kadar preprosti in trpeči v svojem zdravem in ostrem instinktu na praktičnem zadržanju našem vidj podkrepitev svoje domneve. Zato Leuthner-jevim izvajanjem v tem pogledu ne moremo z gotovimi pridržki odrekati iz-vestne in upoštevanja vredne upravičenosti. Nekaj o nas in za nas Dobri sodrug Leuthner se pa moti, če meni, da vera nima prav nič opraviti s politiko. V tem pogledu je pač tudi on še in to prav močno odvisen od buržuj-ske filozofije, ki je vero in cerkev izločila iz politike zato, ker so njene versko-moralne vrednote na poti kapitalističnemu pridobitnemu izživljanju, materijali-stičnemu pojmovanju življenja in degradiranju človeka v stroj, ,ki producira, enim v telesno in duševno škodo, drugim v teliesni blagor in duševno pogubo. Sicer pa si Leuthner v tem sam nasprotuje, ko pa vendar na drugi strani s tolikim poudarkom! te cd kapitalizma zavržene krščanske vrednote, ki imajo svoj odločilni vpliv na politično zadržanje posameznika, družbe, stranke, priznava! S tem vendar sam direktno pobija svojo lastno tezo o indiferenci vere napram politiki sploh! Moti se Leuthner tudi, če meni nič tebi nič označuje dejansko zadržanje katoličanstva napram delavstvu v sedanjem času kot v glavnem pogrešeno. Teoretično ga pobija Leonova Reruni Novarum, kj je celo v čisto ekonomičnem pogledu popolnejše delo od »Kapitala«, čeprav ni ta/ko germansko zapletena, kar pa se prakse tiče, »mo ipač tudi katoličani' otroci svojega časa, kakor je bil Marx, ki je šel kot filozof na posodo k huržujskim metali- zikom in riacijonalnim ekonortiom. Ne tajimo pa tudi ne, da smo kot mbralni filozofi od vekov prvotnega romizma preveč oddaljeni, da je na nas po svoje vplivala renesansa, reformacija, prosvet-ljanstvo, da so principi pravd, da jih1 p®? pod vplivom vsakočasnega občutja, mi-ljeja, podzavestnega vpliva interesov itd. časih tudi v važnih stvareh političnega in socialnega življenja napačno primenju-jemio, da časih šolska mnenja in tradi-cijonairie navore s pririteiipd zartiehjujfe* mp' iin da je tudi krsišaitiska filozofija kakor visaka' druga’ <50gnja«. Oba lista nam je zelo toplo priporočil in nas pozval, da se z vso silo vržemo na agitacijo, dai ražširihM naša delavska: lista v vsako delavsko družiho'. It njegovega govč+a smo posneli, da uspeh Mašili delavskih organizacij leži v glavnerii v naših rokah in na nas samih je, siko bomo delali z vsemi silami, bodo naše organizacije tudi rodile Svoje sadove. Našemu tovarišu načelniku smo zelo hvaležni za njegova izvajanja in želimo' le, da bi rodila obilo uspeha! in poživila -našfc delaVsko gibanje v Celju. Po sestanku se je vršila takoj tudi seja okrožja JSZ, na kateri nam je tov. Žumer podal natančno sliko Stanja naše Jugoslovanske strokovne zveže. Tovarniški delavci Kropa-Kamnagorica. V nedeljo 8- t. m. dopoldne se je vršil v Komnigorici, isti dan popoldne pa tudi v Kropi redni letni občni zbor. Na obeh zborih, ki sta bila zadovoljivo obiskana, je poročal zastopnik JSZ tov. Lombardo, ki je prisotnim orisal kršč. soc. strokovno organizacijo v pravem pomenu, tako iz ožjega in splošnega pomena za delavstvo. Zastopnik je konkretno dokozal, da tudi ono delavstvo, ki je zaposleno v lastniK zadrugah, spada v strokovno bojevno organizacijo, ker le na ta način mu je . možno ohraniti demokracijo, red in disciplino v obratu. Oba občna zbora sta sprejela nova pravila in sta se s tem obe skupini pridružili bojevnim vrstam kršč. soc; delavstva. Obe organizaciji bosta v bodoče složno delovali v procvit zadruge na eni ter za socialno in gospodarsko zaščito delavstva na drugi strani. Jesenice. Strokovna skupina kovinarjev na Jesenicah bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 15. januarja. Kakor vsako leto, bomo tudi letos pregledali svoje delo v preteklem poslovnem letu, kar je dobrega, bomo izkušali še izboljšati, kar slabega, odpraviti.' Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže ter privedejo seboj novih tovarišev, predvsem mlajše, kajti le v mladini je moč in bodočnost. Na svidenje! Prevalje. V nedeljo 8. januarja se je vršil izredni občni zbor tukajšnje skupke. Tov. Juh je na kratko razložil nekatere prejšnje važnejše izpremembe in preureditve, ki so bile na mestu in potrebne za raizmah naš organizacije v prevaljskem okraju. Poročal je o reorganizaciji JSZ, kar je občni zbor z odobravanjem vzel na znanje. Nova pravila iri poslovnik je občni zbor sprejel in soglasno odobril. Pristopne izjave je podpisalo že lepo število tovarišev in jih še bo. Organizacijska zavest se tudi v prevaljskem okraju prebuja. Govorilo se je, da bo ob reorganizaciji JSZ odpadlo ne- kaj naših tovarišev. Toda naši’ tovariši niso omahljivci in slabotneži iri zaupajo slej ko prej JSŽ, ki se vztrajno in z uspehom zavzema za delavske interese. Sklenili smo na občnem zboru pritegniti v naše vrste vse one še neorganizirane tovariše, ki se hočejo z nami v poštenem, odkriterii iri stvarnem boju boriti za svoje lastne pravice in pravice svojih tovarišev. Tovariši, kdor je za ta prograiii, v naše vrste, rie poslušajte demagogov! Sv. Lovrenc na Pohorju. Na praznik sv. Treh kraljev 6. t. in. se je vršil izredni Občni zbor skupine, katerega se. je udeležil kot zastopnik centrale mariborski tajnik. Občni zbor je vodil in otvoril tov. predsednik. Po poročilu odbora je tov. tajnik razložit, zakaj se ta občni zbor vrši in kako bodo v nadalje skupine poslovale. Nato je bil stavljen predlog za spremembo pravil, ki je bil soglasno sprejet. Tov. tajnik je govoril še o delavskem tisku in nagla šal potrebo, da se delavec mora če hoče v javnosti kaj pomeniti, interesirati posebno za svoje strokovno časopisje, biti njegov naročnik in dopisnik. — Popoldan se je vršil strokovni tečaj, kjer so se člani praktično vodili voditi poslovne knjige in organizacijo sploh. Tovarišij preglejmo naše vrste, ali je naša organizacija to, kar bi morala v današnjih časih biti. Zato na delo, da nam prinese boljšo bodočnost. To bo mogoče pa le tedaj, ako se vsi strnemo v enorno strokovno organizacijo — Jugoslovansko strokovno zvezo. Železničarski vestnik. Iz osrednjega odbora. V nedeljo, diie 8. januarja 1928 se je vršil izredni občni zbor Prometne zveze in sicer se je sklical ta izredni občni zbor vsled tega, da se stori potrebne sklepe z ozirom na reorganizacijo celokupne Jugoslovanske strokovrie zveze. Po otvoritvi občnega zbora je dobil besedo g. posl. Zebot, ki je v stvarnem poročilu pojasnil položaj Gospodarske poslovalnice (skladišča za živila), katera je zašla vsled needi-nosti zastopnikov nekaterih organizacij v zelo težaven položaj. Zadeva bo sedaj izročena sodišču, ki naj izreče končno sodbo, komu naj pripada milijonsko premoženje teh skladišč. Kot pravni zastopniki železničarjev stojimo na zahtevi, da ta denar, ki se je nabral tekom let, pripada odjemalcem, oziroma novi Nabavljalni zadrugi, ki se ustanovi od dosedanjih odjemalcev samih, ki si izmed svoje srede izvolijo vodstvo te zadruge. Ker j« ta zadeva življenjske važt-nošti za železničarje, se je soglasno sprejela brzojavka, ki se je takoj poslala Jugoslovanskemu klubu in se glasi: »Občni zbor centrale Prometne zveze pozdravlja Jugoslovanski klub in ga prosi, j d,a žastavi vse svoje sile, da se ohrani gospodarska poslovalnica in da se reši rezervni fond za to slovensko ustanovo « Za tem pozdravi zastopnik JSZ tov. Gaj-Šek občni zbOr tet poudarja važnost te reorganizacije iri želi, da občhi zbor celi zadevi posveti največjo pažnjo, ker je reorganizacija zamišljena tako, da bi se Uidi »Prometna zveza dvignila do največje riioči in popolnosti. Vendar se je pa po dolgi in živahni debati z ve-čirio glasov odklonil sklep občnega zbora JSZ. Tako ostane Prometna zveza v Mariboru z neizpremenjenimi pravili do nadaljnjega sestaven del Jugoslovanske strokovne zveze. Delavski pravilnik za železničarje. Po mnogoletnem prčakovanju in intervencijah strokovnih organizacij se je vendar le izdal končno Delavski pravilnik. Iz tega pravilnika bomo pozneje objavili posamezne člene, kolikor nam bo pae dopuščal prostor, a danes ga pa poglejuno v njegovem; jedru. Delavci, ki hočejo postati stalni, rtiOrajo prebiti v službi naj manj 5 let nepretrgoma, do-1 vršiti 21 let ter zadostiti vojaški ‘dolžnosti. Službena odpoved pri stalnih delavcih je tromesečna, vzvzemši disciplinarne kazni. Pomožni delavci pa imajo v slučaju potrebe 15 dnevno odpoved. V plačah se pomožno ceto'k upno osobje deli v d vef kategoriji in vsaka posamezna kategorija pa zopet na.vrste'. V I. kategorijo in V 1. vrsto spadajo kontraktu-tflni uslužbenci, uradniki,, zvarričniki in sluge ter je njih plača določena po dogovoril. V 2. vrsti so pisarniški dnevni-čarji Vseh vrst ter je njih plača razdeljena v 10 stopenj ih sicer je njih najmanjša osnovna dnevnica 3 Din, največja pa 6 Din. V 3. vrsti so pavšalni umni delavci, katerih plača se istotako določi po pogodbi. V II. kategorijo pa spadajo vsi ostali delavci ini sieer so v 1, vrsto dodeljeni obrtniki (rokodelci)* katerih hajnižja plača je v prvem letu 2 Din, v tridesetem letii pa 10 Din. V 2. vrste so pisarniški dhdvničarji in sluge, katerih plača je v prvem letu 3 Dih, a. v 30. letu pa Din 5,25 najvišja. Navadni telesni delavci iso v 4. Vrsti ih je plača v prvem letu Din 2.50, ki se z vsakim tretjim letom stopnjuje za 25 para višje ih doseže v tridesetem letu 5 Dih najvišje plače. Ker je ta plača določena v zlatih dinarjih se bo ta plača pomnožila z ozirom na kopito vrednost dinarja in vedno v sporazumu med prometnim in finančnim ministrom. Pravico do dopusta imajo stalni delavci in sicer od 6 let do 10 let službe 10 dni, od 11 do 20 let 15 dni id Čez 2.1 let pa 2 dni. Stalno pomožno osebje in nijiih družinski člani so zavarovani za slučaj starosti, onemoglosti in smrti pri novoustanovljenem Pen-zijskem fondu za stalno pomožno osebje, ki se nahaja pri finančnem oddelku prometnega-ministrstva, oziroma generalne direkcije. Pravico do penzije ima delavstvo, ki plačuje v te fond 6 odstot. od svoje plače in ki dovrši 30 let nepretrgane službe, ali pa da dovrši 60 let starosti. Nadalje imajo pravico do penzije tisti člani tega fonda, ki postanejo telesno in duševno nesposobni za delo in tisti, ki so visled bolezni v bolniškem stanju preko 26 tednov. Pravico do penzije si pridobi stalni delavec, ki dovrši 15 let službe in je redno vplačeval svoje prispevke v ta fond. Po dovršitvi 15 letne službe mu pripada 35 odstot. njegove plače kot penzija.; ti odstotki se pa povečujejo za vsaklo pploviooj leta za 1.50 odstot. tako, da se doseže V 30. letu službe 80 odstot. penzije. Rodbinska pokojnina znaša za eno osebo 50 odstot., za dve osebi 65 odstot,, za tri osebe 75 odstot. in za več oseb pa 85 odstot od pokojnine, ki jo je dobival dotični član fonda, oziroma bi mu pripadala na dan smrti. Minister dr. Gosar dela. Medtem, ko je minister dr. Gosar organiziral delo v svojem ministrstvu tako, da se vsak akt gotovo in hitro reši, da mora vsak uradnik v ministrstvu vr šiti prav in v polni meri sVojo dolžnost, je izvršil dr. Gosar mnogo podrobnega dela za delavstvo pa tudi za druge delovne sloje, o katerem javnost nič ne v0. Večja njegova dela smo v »Pravici« zabeležili in prav je, če jih ponovno pribijemo, da vidi vse delavstvo, kako delo vrši naš minister s svojo vstrajnostjo in velikim razumevanjem svojih nalog v takih razmerah, ko mu delavstvo ne daje v potrebni meri opore in ima na drugi strani opraviti še z reakcionarnim režimom in odločilnimi laktorji, ki zavirajo vsako socialno delo za podpiranje bolševizma. V taki težki situaciji se je vendar posrečilo našemu ministru, da je izdal na-redbo o borzah dela, s katero je definitivno Ustanovil 8 davnih borz dela v državi s podružnicami, zasigural brezposelnim podpore, rešil 7 milijonov denarja slovenskega delavstva, s katerim se bodo zidale hiše, ki bodo prešle po- lagoma v last delavcev. Izdal je pravilnik o* volitvi in poslovanju obratnih zaupnikov; na podlagi katerih si bo volilo sedhj delavstvo, svoje zakonite zastopnika v obratih. Uredba c reorganizaciji bolniškega zavarovanja je že gotova. Predložena bo v nekaj dhefr finančnemu odboru in ko se objavi, dobi naš,, kakor drugi okrož- orožniške upokojence' nihče. Razmere tph pozabljenih' ®o- vmebevpijoče. Orožniško upokojence so. točili tako, da eni dobivajo na- člana 5 Don dnevno — ti so bili' še po starem upokojeni — drugi pa, ki so bili upokojeni že po no vem1 zakonu; dobivajo Ib 3 Dih. Državni svet jim: je tožbo glede poviška draginjekih doklad* .odobri 1. A' izplačila ni in ni, Vi St; uujuri, uuui hhoj nnnui u* a* i■“ * ni uradi za zavarovanje delavcev samo- I preteklem, letu so jim odvzeli pokojnino stojnost. Prepričani smo, da bo s tem dr. Gosar rešil naše zavarovanje gotovega propada. Intenzivno dela dr. Gosar na preosnovi pravilnika o Bratovskih skladbicah, da reši za delavstvo, kar se v danih razmerah sploh rešiti da. 0 davku na ročno delo, davku privatnih in javnih uradnikov,, ki se omili predvsem za slabše plačano delavstvo, za veliko število delavstva pa sploh odpravi, govorimo na drugem mestu posebej. Najnovejše delo ministra soc. politike dr. Gosarja sta dva nova načrta zakonov v korist delavstva. Z enim zakonom bo urejena zaposlitev inozemcev v naši državi tako, da bo lahko važna mesta, ki jih zasedajo sedaj inozemci, zasedlo naše delavstvo in uradništvo, s čimer se bo brezposelnost zmanjšala in dala predpravica v službi mašim kvalificiranim in drugim delavcem. Z drugim zakonom pa hoče dr, Gosar omogočiti samcem in samicam ustanoviti si družine in jim dati priliko doseči po gotovih letih z obveznim hranjenjem potreben temelj za gospodarstvo to je kapital, s katerim si bo delavec lahko pozneje ustanovil tudi lastno eksistenco ali se okoristil ž njim v najtežjih dobah svojega življenja. S tem se bo pa delavstvo navajalo tudi kljub svojim skromnim dohodkom k mali a trajni Štednji, s katero si bo resno zasiguralo boljšo starost, kot jo preživlja delavstvo danes. Oba načria je prejela Jug. strok, zveza v proučitev in izjavo. Dela se na tem, da oba zakona stopita čimpreje v veljavo in obveznost. Ker je izmed vsh članov vlade dr. Gosar edini, ki dela za delavstvo in ki ima srce in smisel za delavstvo, zato je naloga vsega delavstva, da ga podpira, ker je na drugi strani organizirana močna fronta podjetnikov in kapitalistov, ki se združeni bore proti delu našega delavskega ministra. Na drugi strani naj nam služi delo dr. Gosarja in njegovih tovarišev v Jugoslovanskem klubu ‘kot nauk, da si bo delovno ljudstvo boljše čase in novo svojo dobo ustvarilo le s pozitivnim stvarnim delom. Nov predlog zakona o neposrednih davkih. Vsa zadnja leta je šla borba naših poslancev osobito še dr. Gosarja, ki je zastavil v vladi, vse svoje moči zato, da se socialno in gospodarsko šibkejše davčno kolikor mogoče razbremeni in da plačajo progresivno večje davke gospodarsko močnejši sloji. Velika krivica je bila v tem, da je tisti, ki je zaeliužil letno 6.001 Din plačal davek tudi od eksistenčnega minima t. j. od 6.000 Din. Iz Belgrada smo prejeli nekatera pojasnila o novem predlogu zakema o neposrednih davkih, ki jih tu navajamo: Delavci, privatni in javni nameščenci bedo plačevali po zaslužku enak davek in sicer tako, da se od njihovega zaslužka odbije za davčnega obvezamca letno 4.800 Din, za vsakega otroka pa 1.200 dinarjev letno. Dosedaj teh odbitkov ni bilo. Vsled tega ‘bodo mnogi z družinami, ki imajo manjše dohodke davka sploh prosti. Pri ostanku 2.500 Din bo davek baje primeren, pač pa raste potem po lestvici hitreje, tako da pri naj-višji postavk; doseže 9 odstotkov. Komorska doklada in invalidski davek v bodoče odpadeta. Važno je to, da se je obdržalo načelo progresi je in zaščite nižjih slojev. To je zaenkrat velik uspeh, o katerem bomo natančneje še poročali. Tudi lačni pravice. Ni samo ročni delavec danes zapostavljen, tudi orožniški upokojenci so veliki reveži. Kjer je oče še čil, že še gre za silo. A to je po več kot tridesetletnem napornem službovanju bela vrana. Družina številna, deca straca. Z& delavce se še zmeni tu pa tam kdo, za za marec, ki je še zdaj niso prejeli, a v letošnjem letu jim še slabše prede. Za januar se tem revežem pokojnina enostavne odtegne in morda še oelo tudi za februar. Denarja namreč ni. Vprašamo, kaj je bolj nujno, bolj potrebno od blaginje v državi.? Kje naj iščejo. pomoč tii bedni ljudje? Ne iščejo usmiljenja — pravico terjajo. Dajte jim, kar jim gre! Izplačajte jim zaostanek dragim jski h doklad od oktobra 1924 in pokojnino za lanski marec, ker umirajo v pomanjkanju. ★ Minister za socialno .politiko dr, Gosar je bil 5. januarja pri predsedniku vlade Vukičeviču radi orožniških upokojencev, katrim se radi izčrpanega kredita, kakor je že iz zgornjega dopisa razvidno, niso izplačale 1. januarja pokojnine. Predsednik vlade je izjavil, da je v tej zadevi že razpravljal s finančnim, ministrom. Stvar se bo gotovo uredila v zadovoljstvo upokojencev. — Uredništvo, Osenj krščansko socialistične mladine. Izšla je prva številka. Kakor vsak j list, ki izhaja iz mladine, je tudi »Ogenj« i pravi odraz duševnega stanja in hotenja mladine, ki raste za jutri. Mladina govori sama iz sebe, brez vplivanja od leve ali desne, govori iz srca. ! Številka., ki leži pred nami je pred-' vsem reprezentativna in je tvarina v 1 pretežni meri voljene vsebine. Ker pa ! je list le glasilo Krekove mladine, bo i treba, da se bo bolj pomnogovrstil in se posvetil v večji meri tudi vzgojnemu delu, ki ga ima organizacija v programu, i Vidi se tudi, da si naši mladi danes še v jnarsičem niso na čistem in da z gigantsko silo hočejo do resnice. Zato bi jih marsikdo lahko neprav razumel, ako bi ne vedel, da je v njih neizprosnost hotenja resnice. In prav radi tega tudi malo vprašajo za danes, bodočnost je njihova. List ima širok delokrog in upamo, da bo tudi široko objemal in gradil. Le veseli moremo biti mladine, ki kaže tak idealizem, žilavost in energijo. Nam starejšim daje le tem večjega poguma, korajže in upanja, da bodo v poznejših letih krepki in vztrajni delavski bojevniki. Tedenske novice. Prevzem Kranjske hranilnice v Ljubljani. V soboto je oblastni odbor ljubljanski prevzel Kranjsko hranilnico in je s lem pričel ta zavod poslovati kot oblastni hipotekami denarni zavod. Isti dan je oblastni odbor prevzel v svojo upravo tudi gluhonemnico, dečji dom v šentpeterski vojašnici, dečji dom v Streliški ulici in vzgcjevalnlco v prisilni delavnici. Vsi prevzeti zavodi se nahajajo v Ljubljani. Občinske volitve v celi državi. Poleti se bodo vršile občinske volitve v celi državi po novem občinskem zakonu, katerega ima sedaj v delu tozadevna1 komisija, ka ga ima v kratkem predložiti skupščini. Redni mesečni sestanek; Strokovne skupine mestnih delavcev in uslužbencev in društva »Edinost« v Ljubljani, ki je bil napovedan za v petek, dne 13. januarja t. 1. se radi važnega sestanka preloži na prihodnji teden. Neznanemu moškemu vlak odrezal obe nogi. Na kolodvoru v Brežicah se je te dni pripetila težka nesreča. Doslej neznan moški je po nesreči prišel pod vlak, ki mu je nad kolenom odrezal obe nogi. Neznanca So z vlakom prepeljali v Zagreb v bolnico. Nesrečnež je med prevozom v bolnico umrl, ne da bi se zavedel. Smrtna nesreča v ledeni Dravi. Na novega leta dan je na strašen način umrl poljski čuvaj So kaša v vasi Retfali pri Osijeku. Šel je peš preko zmrznjene Drave, ko se je naenkrat pod njim '‘drl led. Dobro uro je tičal Subaša v ledeni vodi, držeč se z rokama za ledene plošče, ni se pa mogel povzpeti na površje. : lena z zaprtimi očmi: roman,, poln resničnega življenja, opisuje razkošje bogatašev m bedo proletarcev. ★ Založila ga, je Jugoslovanska strokovna zveza. Dobi se po vseh knjigarnah in pri skupinah J. S. Z. kakor tudi pri upravi ,,PRAVICE." ★ Cena broširanemu izvodu 20 D; vezanemu pa 27 Din. Po pošti 2 Din več. Slučajno so prišli mimo štirje kmetje, ki so slišali njegovo klicanje na pomoč in. so v lastni življenjski nevarnosti izvlekli poljskega čuvajo iz vode. Kmalu nato se je čuvaj onesvestil in še istega dne umrl za otrplost jo srca. V mrzli vodi inu je namreč zmrznil1 'krvni dotok in nesrečnež je umrl. Strašna nesreča na Savi. Pretekli torek okoli 9 zvečer se je v belgrajskem savskem pristanišču dogodila težka nesreča. Nek mornar se je hotel s čolnom prepeljati čez Savo domov. V čoln je vzel dve ženski in dva otroka, ki «o ga prosili, da bi jih prepeljal. Ko so se s čolnom oddaljili od brega, jih je zajel silen tok vode. čoln je z vso silo zadel ob neko vsidrano ladjo in se razbil. Mornar se je, kakor sodijo, rešil, vendar se ni javili oblastem. Obe zenski in otroka so pa zginili v valovih Save. Doslej so našli samo truplo šestletnega otroka. Dr. M. Obersnel: K vprašanju plačil-nil razredov o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Te dni je izšla v Ljubljani 24 strani obsegajoča brošura z gornji m naslovom od priznanega strokovnjaka) v socialnopolitičnih vprašanjih g. dr. M. Obersnela. Pisec razpravlja o sedaj perečem vprašanju plačilnih razredov v osnutku novega zakona, s katerim se ravnokar peča upravni -odbor Pokoja ninskega zavoda v Ljubljani. V tej knjigi pokarže pisec obenem današnje stanje Pokojninskega zavoda in utemeljuje zahteve zasebnih nameščencev. Borba med zastopniki dela in kapitala je najostrejša ravno pri plačilnin razredih. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah v Ljubljani. Strašna smrt. Čevljar Brmež iz Budine pri Ptuju se je vračal neko noč po božiču domov. Revež je padel v potok Rogoznico in je pri padcu zdrobil zamrznjeno gladino ter prišel v vodo. Hotel se je rešiti, a so mu pošle moči. Ko so ga1 čez več dni našli, je stalo njegovo truplo pokonci zamrznjeno v vodi iu se je z roko krčevito prijemalo še veje drevesa na bregu. Morali so led razbiti, da so truplo spravili na kopno. 11 deklet žrtev volkov. V vasi Mar-maros Sziget na Slovaškem so teden dni pogrešali ,11 deklet, ki so odšle nekega dne skupno v sosednjo 'vas. Končno so dognali, da so dekleta, ko so se vračala, napadli v gozdu volkovi, ki so jih raztrgali in požrli. Banke v Jugoslaviji. Po podatkih ministrstva trgovine in industrije so bili leta 1926 v naši državi 703 denarni zavodi z vplačano delniško glavnico Din 1.863,291.000, rezervni fondi 593,162.000 Din, skupaj 2,456,453.000 Din. Vlog je bilo 7.474,278.000 Din. Po podatkih, katere je zbral dr. M. Markovič, je sedaj v naši državi 627 bank s skupno, delniško glavnico 1.977,162.878 Din im skupnim rezervnim zakladom 581,756.140 Din in vlog 8.776,144.848 Din. Od tega ima Bel-grad 65 bank z delniško glavnico 521 milijonov dinarjev in vlogama 532 milijonov dinarjev, Zagreb 27 bank z delniško glavnico 555 milijonov dinarjev in vlog preko tri milijarde dinarjev, Ljubljana pa 8 bank z delniško glavnico 105 milijonov dinarjev in vlog 526 milijonov dinarje?. — To je delna slika jugoslovanskega kapitela. Jugoslovanski Židje so na poziv konference rabinov (židovskih duhovnikov) v Bel gradu 3. januarja po vseh sinagogah v Jugoslaviji imeli žalne službe božje v spomin razdejanja Jeruzalema in povodom oskrunjenja židovskih templjev od strani romunskih študente v v Romuniji. Društvo diplomiranih babic. Mnogo članic še ni plačalo za leto 1927 člana-rine in ne za starostni fond. Ker ne vemo, katerim so položnice pošle, prosimo, da vse tiste potom dopisnice spo-Yo6e, da jim dopošljemo položnice. Prosimo tudi, da bi vse vplačevale vnaprej in ne za nazaj, 'ker s tem izgubimo mnogo na obrestih' to le v škodo članic samih. Neka članica nam poroča, da se njene tovarišice jeze, češ, da so nam poslale pisma z znamko za odgovor, pa da niso prejele odgovora. Ker po našem prepričanju vemo, da smo vsem onim, ki so poslale znamke, odgovorili, prosimo, da se vse tiste prizadete javijo. Le na ta način bomo vedeli, ali je res pisala, ali pa društvo ni prejelo dopisa. Dalje nam poroča članica, da je ma-začke naznanila glavarstvu, da pa se je tam reklo, da jih ne bo kaznovalo. Ja, kje je potem pravica? Kljlub temu, da bijemo hud boj^ se nam še vedno nasprotuje. Na zadevo se povrnemo, ko bomo ukrenili v tej stvari vse potrebno. — Odbor. Krekova mladina. »Ogenj« je bil te dni razposlan. Kdor ga ni prejel, naji se obrne na upravni-štvo: Ljubljana, Stari trg št. 2-1. Lesce. 15. januarja ob 8. uri pop. pri Žagarju Socijalna šola. Predava tov. Jože Kos. Moste. Predavanje Krekove socijalne šole v petek dne 13. t. m. Predava tov. Jože Kos. Sv, Jedrt. Drugo predavanje Krekove soc. šole v nedeljo 15. t. m. v društvenih prostorih ob 10. uri dop. Predava tov. Edi Kocbek. Dopisi. Tržič. V sredo 114. t m. je delavstvo čevljarske tovarne Peter Kozina zopet pričelo delati. Imelo je enotedenski brezplačni dopust radi pomanjkanja surovin. Upamo, da se taki dopusti v bodoče ne bodo ponavljali. — Tudi dru- gim čevljarjem se obetajo zelo slabi časi. Cene izdelanemu usnju jako hitro rastejo. Pri nekaterih vrstah usnja je že tako visoka cena, kakor je bila pred tremi leti. — Nekatera podjetja se branijo sprejeti nazaj v delo fante, kateri so se vrnili od vojakov. Treba bo merodajnim faktorjem delati na to, da se zaščiti fante-vojlake v toliko, da če gre k vojakom ne 'bo s tem izgubil tudi službo in ostal po dokončani vojaški' dolž- i nosti brez kruha. Jesenice. 6. januarja se je vršil na Jesenicah javni protestni shod, katerega so sklicali delavski delegati bratovske ekladnice. Udeležba je bila velika: okrog 700 delavcev, ki «o pazno sledili poročilom krajevnih funkcionarjev, najbolj pa tajnika Delavske zbornice, ki je s-.številkami dokazal, da se sanacija da izvesti z drugimi sredstvi, ne pa, da se vsa bremena prevale na delavstvo. Enoglasno je bila tudi sprejeta resolucija, ki odklanja .predvideni način sanacije, ter obenem tudi navaja način, po katerem naj bi bilo zavarovanje urejeno, da bi delavstvo ne bilo tako občutno prizadeto. Iz takih in enakih slučajev pa zopet vidimo, da nam' je treba organizacije, kajti če te ne bo, bomo doživeli še marsikaj, kar nas bo žulilo. In le močna organizacija more doseči uspehe. Tovariši, ki ste že organizirani, zavedajte se tega, obenem pa tudi svoje naloge, da svojo organizacijo krepite in pridobivate vedno novih tovarišev, ki še niso organizirani in sploh ne vedo, kaj organizacija prav za prav je, ali so pa napačno poučeni. Tovariši, na delo za našo organizacijo, za naše lastne interese! Velenje. Tovariši! V državnem premogovniku v Velenju je predsednik delavskih zaupnikov bernotovec Mart in-šek Andrej. Ta človek je tako prijazen in ima takšno usmiljenje do sotrpinov, da jd našemu tovarišu obljubil, da bo šel ob iprvi priložnosti na cesto, zato, ker je volil pri občinskih volitvah tretjo Skrinjico. Torej, delavci, sodite sami, ali spada tak strankar na zaupni ško mesto! Bližajo se volitve za delavske za- upnike. Mislimo, da nihče ne bo volil ljudi, ki vam bodo pomagali na cesto! Imenovanega pa opozarjamo, da se strogo dirži svojih dolžnosti kot zaupnik. Mi v Velenju skoraj ne vemo, ali smo svo-bodni ljudje, ali pa smo pod popolno komando beraotovskih eksponentov. Tega nesramnega terorja mora biti enkrat konec! Vztrajamo, da bomo enkrat s to nesramno demagogijo in terorjem tudi pri nas v Velenju pošteno obračunali. Gornje je samo en primer splošne prakse naših nasprotnikov, enih kot drugih. Vemo, da niti en naš tovariš radi tega ni malodušen, vendar pa mora delavstvo enkrat za vselej pomesti in vrCčj iz svoje srede ljudi, ki so taki kot se je pokazal prej imenovani. Pri volitvah, tovariši, takih ljudi ne bomo volili. Smo za stvaren in pošten boj za delavske interese, odločno pa odklanjamo vsak teror in demagogijo. Živel krščanski socializem! H uda jama. V soboto 7. januarja t. 1. je ponesrečil Voga Friderik. V jami na odkopu se je odtrgala od celote plast premoga ter se zvalila na ponesrečenca. Prepeljan je bil v bolnico v Celje. Zanimivosti. V dobi trustov. Iz Moskve javljajo časopisi, da so odkrili tam pravi trust beračev z okoli 150 člani. Trustu predseduje starejši član, ki opravlja vse posle in prejema določen procent od vseh moskovskih beračev. Da more kdo postati član tega originalnega trusta, mora biti predvsem, doma iz province Haluge, ki je vedno dajala največje število poklicnih beračev. Drugi pogoj je, da mora vsak člian zelo dobro znati beračiti, a tretji, da se v vsem pokorava pravilom trusta. Dohodki članov znašajo od 30 do 450 rubljev mesečno. Zanimivo je pri tem, da ima večina teh beračev, ki so kmetje, svoja posestva. Indija dela Angležem sive lase. V Madrasu se je vršilo veliko zborovanje Indijcev, ki naj zbliža tamošnje stranke in nato rodno deželo popolnoma osamo- svoji od Anglije. Indijci hočejo sami izdelati ustavni načrt za svojo državo, angleški ustavi pa je proglašen bojkot. 37 let star — pa govori 80 jearikov. V Clevelandu v Ameriki živi človek, ki zna največ jezikov na svetu. Ime mu je E. W. Sommer, a razume in popolnoma dobro govori 80 jezikov in narečij. Sommer šteje 37 let in je kot član ameriškega rdečega križa bil tudi v svetovni vojhi. Poleg evropskih jezikov govori tudi azijske in afriške jezike in narečja, ki so v rabi v Materiji, Gvajepat, indijr sko narečje, igatajk, neko turško narečje in mnoge druge. V svojem prostem času se peča s tem, da se uči še onih jezikov, ki se jih doslej še ni naučil. Za kratek čas. Od hitrosti je odvisno. Ves zasopel plane možakar na peron: »Ali še dobim brzovlak ?« —' »Je odvisno od tega, kako znate teči. Vlak je pred pol minute odšel.« Vesten policist: »Kako vam je le mogel lopov uiti,« vpraša nadzornik policista. — »Smuknil je skozi vrata, kjer je bilo napisano »Prepovedan vhod,« zato seveda nisem smel za njim.« Vestnost. »Torej vi bi radi službo. Pa ste v službi vesten?« — »Brez skrbi, šestnajst let sem bil kopališki čuvaj, pa se niti enkrat nisem kopal.« Značilno. »Nocoj je bilo pri meni vlomljeno,« javlja dijak na policiji. »53 predmetov mi je ukradel svedrovec.« — »Ali lahko natančno naštejete ukradene predmete?« — »Seveda! Tarok-karte (52 listov) in vrček za pivo.« Previdnost. »Gospod doktor, prosim vas, napišite na steklenico, katero zdravilo je za ženo in katero za kravo. Zelo hudo bi bilo, če bi se kravi kaj pripetilo.« Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1351 Din, za 100 lir 300 Din, za 1 dolar 56.50 Din, za 100 francoskih frankov 223 Din, za 100 češkoslovaških kron 168 Din, za' 100 šilingov 800 Din. JIII. BRZOJAVKA ................. vsem eumom I. delavskega Konzumnega društva v Ljubljani m nieaovm podružnic SREČNO NOVO LETO! Vsak Han na| tako vsako malenkost kot tndl vede nakupe izvrši v svoil zadružni prodalolni. po se Do koncem leto 1928 veselil velike dividende. oddor i Slavko Savinšek: S Milita, otroh bolesti. »Bi se nam moglo, seveda! Ali dekle mora kmalu do kruha, saj vidiš sam.« »Kam pa?« »V trgovsko. V dveh letih bo končala, potem dobi službo v kaki pisarni.« »Hm. — Morda bi pa le...« »Kaj bi! Jo imam pa raje doma. Saj sama itak ne zmorem več.« »Pa je premlada še. Šele enajst let ima.« »Tudi za učiteljišče! Ali ne veš, da mora še v meščansko najprej. Štiri leta! Potem še dve leti, je šest let. Če gre pa na učiteljišče, pa še osem. Ali si nor?« Ravnik je skomizgnil z rameni, odšel v drugo sobo in vzel v roke časopis. Še štiri leta je čas. Morda se tudi žena še premisli. Kmalu je prišla za njim Milica. »Ata, ali bom šla v meščansko zdaj?« »Boš, Milica!« »Gospodična je dejala, da bom šla potlej na učiteljišče. Ali bom, ata?« »Bomo že videli, Milica,« jo je potolažil in pobožal s pogledom izza časopisa. In Milica je na eni nogi odplesala iz sobe v kuhinjo, kjer je v ihti prebmila škaf z vodo, da je bilo vika in krika za dve uri. Oče Ravnik pa je ves čas nemo zrl v časopis, a ni razumel niti črke branega. Samo vedno teže mu je lezla glava v dlan. Tako je začela Milica obiskovati meščansko šolo in je prav tako dobro napredovala, kot prej v ljudski. Vedno živahno in vedno bolj brhko so jo imeli radi vsi, učitelji, kot součenke .Doma je morala poleg učenja pridno prijemati tudi za hišna dela, kar je vedno rada in sama od sebe storila. Njena pesem je krasila sicer bomo stanovanje in njen smeh je celo očetu pričaral včasih na obraz smehljaj. Otroci so viseli na njej bolj ko na materi, ki je postala sama čemernost in skopost. Edini Mirko, ki je že pohajal z očetom v tovarno, ji ni bil naklonjen in zdelo se je, da jo celo sovraži in to vsak dan bolj. Vsako soboto, ko je prinesel domov denar, je dodal svojo opazko o Miličinih pentljah in krilcih in nogavicah, tako da so celo mirni oče par-krat vzrojili. A Milica je bila z njim kot bi se ne zgodilo nič, kar je Mirka še bolj togotilo. Poznal pa se je le sicer pičli Mirkov zaslužek. Bil je tudi že skrajni čas, ker potrebe družine so rastle iz dneva vdan. Neke zime, ko je Milica hodila zadnje leto v meščansko šolo, jo je neslo v mesto grede s tovarišicami mimo ribnika v drevoredu ob kraju mesta. Tisto zimo so mlade šolarice, če se je le dalo, krenile v ono stran in se podile po gladkem ledu ter je bilo vrišča in smeha dovolj. Tudi tisto popoldne — solnce je že prijazno sijalo v pomlad — sta jih zvabili mladost in solnčna luč v oni drevored in podile so se po ledu. ko za stavo. Najbolj razposajena je bila Milica in najbolj neugnana. Povsod je hotela biti prva. Deklice Žo opazile, da je na enem kraju led precej šibek, ker ga je solnce pošteno ujedlo. Nobena si ni upala preveč v tisto stran. Le Milice ni bilo mogoče ugnati. »To ste strašila!« jih je dražila, »ničesar si ne upate.« in se je pognala dalje. Milica, led poka, beži!« so jo svarile tovarišice. »Vam poka strah v srcu!« se jim je zasmejala Milica nazai in se pognala vnovič dalje. Tedaj je počilo, deklice so kriknile, kriknila tudi Milica, ki se je do pasu udrla v ledenomrzlo vodo. Dobro še, da ni bila voda na tem kraju preveč globoka in breg ne daleč. Mimoidoči moški je urno pritekel na pomoč, dajal Milici poguma, naj gre bolj k bregu in ji pomagal s palico na suho. Kot šiba ,je trepetalo mokro dekle od mraza. »Domov teci, Milica, in se preobleci, da se ne prehladiš!« so jo opominjale tovarišice. »Ah, kaj; da šolo zamudim. In mama bi bila huda! Ne, ne, saj se v šoli posušim, kar pojdimo.« Res so šle iri Milica jo sedela vse popoldne v slabo kurjeni šoli mokra, da jo je mrazilo in so ji šklepetali zobje. Učiteljici se deklice niso upale povedati, ker so se vse bale kazni radi drsanja. Tako je vzdržala do pozne popoldanske ure. Že na poti domov jo je kuhala vročica. Ali vendar domov prišedša ni hotela niti z besedico omeniti vsega tega, ampak je brž pomagala mami v kuhinji. In res je Čutila, kot bi ji bilo odleglo. Noč je prespala dobro ip drugo jutro šla zopet v šolo. Toda čez par dni jfe začutila v nogah, posebno v desni, kakor svinec in komaj je hodila. Morala je ostati doma v postelji. Mati so se hudovali, oče pa je s skrbjo hodil zvečer okrog njene postelje. Hotel je po zdravnika, ali kdo bo plačal? Bolezen se je vlekla. Končno so le poklicali zdravnika, ki je z glavo zmajeval in dejal, da morda ne bo hudega. Res je kmalu Milica vstala, tudi v šclo je šla kmalu zopet, toda ni bila več tista Milica ko pred kratkim. Desna noga se ji je sušila vidno, v levo je tudi šepala. Nekaj časa je oče gledal vse to, a ko je videl strašno trpljenje prej živahne hčerke, jo je nekega dne peljal znova k zdravniku. Ta je zapisal nekaj zdravil in je na očetovo skrbno vprašanje pristavil, da je nevarnost ohromitve velika. Morda bi pomagala operacija, ali morje. Toda, kdo bo plačal? Kako je oče Ravnik pripeljal hčer domov, sam ni vedel. In ženi ni upal ziniti teden dni o vsem besedice. Dokler ni žetfa izvlekla iz njega. Bilo je ravno koncem šolskega leta. »No zdaj je še manj z učiteljiščem,« je dejala Ravnica možu. »Kdo bo pa vzel za učiteljico hromo dekle?« Ravnik je težko vzdihnil. »Vidiš, najbolje bo v trgovsko! V dveh letih bo gotova in v pisarni bo kljub nadlogi lahko sedela in delala. Mudi se že tudi za njen zaslužek. Otroci rabijo vedno več!« Tako se je zgodilo po materini volji, vzlic očetovemu drugačnemu mnenju. Toda treba je tudi pameti, ne samo srca, si je dejal oče, ko je gledal jokajočo Milico, ki je tiščala na učiteljišče, pa ji je mati iz glave izbijala to misel. - ' * Za »Jugoafcrraaairottnharoo«: K. Čeč. Izdajate^: Dr. Aodnf Go»»r. Urednflc: Srečko Žumer.