Komentar k določilom glede draginjske doklade. V 6. številki smo priobčili tistih 7 točk, ki jih je preciziral c. kr. dež. šolski svet v Ljubljani glede 25 % draginjske doklade kranjskemu poročenemu učiteljstvu. K tem točkam je napisal zadnji »Gorenjec« komentar, ki se nam zdi tako umesten, da moramo vsaj z glavnimi izvajanji seznaniti svoje čitateljstvo. Kakor znano, je deželni zbor kranjski v svoji seji dne 24. novembra 1905. sklenil, naj se učiteljem, ki imajo rodovine, dovoli 25 »/„ draginjska doklada. Že sklep samnasebi je žaljiv za učiteljstvo, ker dosedaj še ni bilo slišati, da bi bili odmerjali zvišanje plač po tem, je li uradnik oženjen ali neoženjen. Saj duhovniki niso oženjeni, a se jim bodo plače zvišale kar za deset milijonov. Pri zvišanju plač uradnikom itd. se je le reklo: ti ljudje imajo premajhno *) Tudi med učitelji je dovolj takih, ki drže roke navzkriž in ne store niti toliko, da bi čitalf svoje glasilo, kaj šele, da bi ga naročili. Torej bi treba po izvajanjih tega članka tudi takim dati okušati neenakost regulacije plač. Ne! Ljudje so vsi: učitelji in učiteljice; in nihče kdor dela, ne dela zato, da strada. Toda sram pa bodi take mrtve člane naše organizacije, ki nfrnajo sruisla za nič drugega nego za uživanje tega, kar so jim priborili drugi. Sicer pa pozivljamo čislane koleginje, da se oglase na ta izvajanja in tako zbude vcčjo agilnost, in sranovsko zavcdnost rncd koleginjami. Čc bi delali vsi in skupno bi lahko dospeli prej do zaželjenega srnotra! Uredn. plačo, zvišajmo 'jim jo za toliko in toliko, in konec je bil besedi. — Ta draginjska doklada je le neka miloščina, s katero hočejo učiteljstvu zapreti usta.::) Najlepše je pri vsej stvari to, da so vse stranke priznale potrebo zvišanja, priznale pa tudi, da učiteljstvo dela vzorno in doseza najlepše uspehe, in da mu ni mogoče izhajati s sedanjimi plačami. Potem so pa sklenili, da ne zvišajo plač, ampak da dado največjim siromakom nekaj — miloščine. Da je to istina, dokaz temu, da ncoženjenci ne dobe vinarja, samojzato ne, kerniso oženjeni, pa naj svoj posel izvršujejo še tako vestno in uspešno. Šusteršič je dokazal, da dežela nima denarja. Čemu je obstruiral da deželni zbor ni zvišal naklad, zaradi česar so Ceconi in drugi taki odnesli stotisoče iz dežele, ki bi jih bili morali plačati, ako bi se bile zvišale naklade, ko se je gradila nova bohinjska železnica.**) Ta miloščina je bila namenjena kot božično darilo bednemu učiteljstvu. A minil je že Božič, pa je še ni; bliža se Velika noč — o draginjski dokladi ni ne duha ne sluha — morebiti dobi učiteljstvo za Božič leta 1906 to preimenitnodarilo. Dvakrat da, kdor liitro da, si misli naš deželni šolski svet, kadar vzdigne svojo kruto roko, da zada ubogemu učitelju-trpinu, ki gospodi ni po volji. Da, takrat je pri deželnem šolskem svetu časa dovolj na razpolago, da učitelja tem prej zadavi. Kmalu pa bodo minoli že trije meseci, odkar je bil storjen sklep v deželnem zboru, a o draginjskih dokladab ni ne duha ne sluha. Zakaj tako? Gospoda so siti, tako siti, da spe kakor kača, ki je požrla svoj plen. Kaj ji mar bore učitelj ? Saj mu dajejo dan za dnevom raznih navodil, kako naj pokončuje hrošče, kako naj skrbi, da kak otrok ne vrže kakega kamenja in tako dalje. Da pa ne bomo delali nikomur krivice, konštatujemo, da so oblastva res že delala, da se uresniči sklep deželnega zbora. Že čez mesec dni (kolika hitrost), je dobilo učiteljstvo poziv, naj dokaže, da je oženjeno, kje in kdaj je bilo poročeno, kako stari so otroci. Ko je učiteljstvo dopri- neslo ta dokazila, je zopet čez mesec dni priromal ukaz, naj učiteljstvo naznani, kje se n^egova deca šola, kakor da bi bila draginjska doklada odvisna od tega, jeli obiskuje učiteljev sin gimnazijo ali realko, prvi ali drugi razred ljudske šole itd. Ako deželni šolski svet iz nabranega materijala ne more spoznati, da otrok, ki je star 6 let, še ni preskrbljen, potem uboga dežela ki jo vladajo taki ljudje. Dne 13 januarja, torej že skoro čez dva meseca, je deželni šolski svet zopet razpravljal o draginjskih dokladah ter določil 7 točk (spominjaj se pri tem 7 suhih egiptovskih krav), po katerih se ima postopati pri rešitvi draginjskih doklad. Najbolj imenitni iznied teh točk sta točki 5. in 7. V peti se zaukazuje, da mora učitelj dati potrditi župnemu uradu, da njegova zakonska zveza še obstoja itd. Škoda, da so pozabili na babice, ki naj bi vsak mesec potrdile, da je učiteljeva žena še sposobna svojega moža razveseliti s prirastkom v družini. To bi bila prava natančnost, kakršne so vajeni naši birokratje. Ljudje ki, so izumili to, zaslužijo, da se njih spomin ovekoveči za vedno. Najbolj smešna pa je točka 7., v kateri se naroča davkafijam, naj naznanijo, kateri učitelj še ni dvign.il zapadlih *) Kakšnih misli je kranjsko učiteljstvo, je povedalo na svojem shodu o zadnjem Božiču. Uredn. **) Teh stotisočakov ne bo nikoli več. Toda zanje ni škoda, ker jih je požrla klerikalna obstrukcija! Ali ne? Uredrj. mesečnih obrokov draginjske doklade. O ti sveta nedolžnost! Učiteljstvo že za tri mesece ni potegnilo tiste famozne draginjske"doklade, namreč za december 1905, januar in februar 1906, pa je menda še za več mesecev ne bo, kakor kaie hitrica deželnega šolskega sveta. Torej davkarijebodoporočale, kateri učitelj dva meseca ni dvignil draginjskedoklade.Ne.gospodakistepresita, tojeprehud poperl Takih burk ne uganjajte z učiteljstvom, drugače se lahko pripeti, da bo toisto učiteljstvo povedalo Ijudstvu, da se bavite namesto z delom v pisarnah z neslanimi dovtipi in- burkami. Saj še vi, ki imate skoro desetkratne plače, dvignete vsak mesec plačo takoj, ko je plačljiva. Potem naj do skrajnosti izstradano učiteljstvo pusti ležati tiste groše po dva meseca v davkarijahl Dajte nam naprej, a ne za dva meseca, ampak za dve leti, pa še ne bomo poplačali dolgov zadnjih let. Iz vsega, kar se je godilo v zadevi draginjskih doklad, pa je razvidno, da naša slavna vlada ni prijateljica šolstva, osobito pa ne slovenskega šolstva. Najboljši dokaz, da je vladi ležeče na tem, da se slovensko šolstvo ne razvije na noben način, je to njeno postopanje napram učiteljstvu. Ona hoče na vsak način slovenskemu učiteljstvu pristuditi šolo ter jo s tem vreči ob tla. Slovenec naj bo kuli, v deželo se bodo potem importirali kot uradniki puhloglavi nemški grofje, vitezi in barončki, ki nimajo niti toliko soli v glavi. da bi se naučili našega jezika. Učiteljstvo je važen faktor, ima veliko moč, škoda, da je ni začelo rabiti že prej bolj odločno, da bi odprlo ljudstvu oči, potem bi tem privandrancem bilo že davno odklenkalo, da bi morali pobrati šila in kopita in jo popihati »in das Land der Tugend und Gottesfurcht«. Upamo, da se bo učiteljstvo krepko odzvalo temu ironiziranju od strani šolskih oblastev.