Celje - skladišče D-Per MU-' K H J i. t" *^CA v CULJU j ■J 249/1960 13 19600003 ,10 COBISS Glasilo Keramične industrije liboje-Celje PROSLAVILI SMO 145 .- JETNIGO Z o nami je zopet en jubilej več ~v145> obstoja našega podjetja. Vsi smo bili na proslavi navzoči, vendar je vsak po svoje doživljal pomen tega zgodovinskega dneva Keramične industrije Liboje,, Težko je uganiti misli in občutke mlajših članov našeg- kolektiva, ki kljub vestnemu delu v podjetju še niso toliko vzrasli v'kolektiv> da bi ta praznik smatrali za njih osebni praznike No, to je mladina željna smeha, razvedrila in plesa. Kdo bi ji zavidal to prešernost? Dosti več pa je ta praznik predstavljal tistim iz starejše generacije -n- čim članom kolektiva upokojencem in tistim, ki so že daljšo dobo v podjetju. Od vseh upokojencev sem slišal pohvale: "Zares je lepo, da nas niste pozabili in ste n?s povabili na ta naš praznik, saj smo mi soustvarili skoraj četrtino zgodovine tegr podjetja!” 3.september bo še dolgo datum, katerega se bomo radi spominj.11, Sindikalna podružnica skupno z organi delavskega samoupravljanja in upravo podjetja je pač pokreni-la vse, d- bi bil ta praznik dostojno proslavljen, To pa jim ja tudi v celoti uspelo. Mogoče bo kdo, ki bo imel pripombe k organiz ciji, toda teh bo malo in če že bo, bo to eden tistih, ki nočejo razumeti finančnih težav podjetja, kateremu je gl;vni cilj rekonstrukcija podjetja. Z druge strani pa jo vzrok za morebitne hibe pomanjkanje prostora za tako velik kolektiv, posebno šer ker nismo mogli izkoristiti vseh prostorov v del vski restavraciji. Pa pustimo to, nekaj pilečih je vedno in je pr-v, d- so, saj so dostikrat upravičene. Predvsem se mor mo zahvaliti D H) Svobodi za lep program, posebno pa še naši mladi godbi na pihala, ki se je v tem. kratkem času njenega obstoja naučila več, kot bi mogel pričakovati še tako velik optimist. Podeljevanje priznanj in n-gr d delavcem, ki so zaposleni n-d 25 let v našem podjetju je bilo zelo primerno, Del-vel, ki so doživlj-11 pri predvojnih lastnikih samo ponižanja in razočaranja $ so v d-ražnji družbeni uredit vi prejemali priznanja in nagrade z dolgoletno požrtvovalno delo n- okr-šenem odru, kamor večina njih še ni stopila. Proslavo 145 - letnica na.šug- podjetja so pozdravili mnogi naši sodelavci; poslovni prijatelji, kupci, predstavniki sosednih podjetij, predstavniki OLO odbora, ObLO, sindik-lnih organizacij, SZDL in ZK ter bližnji kulturno-prosvetni delavci. Kdor jo op-zoval te vedre obraze vseh teh ljudi, je lahko ugotovil, da pri n-daInji izgr-dnji našega podjetja ne bomo sami in da bomo gotovo deležni, vse moralne in materialne pomoči ter podpore naših organov oblasti. EP Športno tekmovanju ob 14J?. obletnici Kot smo že poročali v zadnji številki "KeramikaM je podjetje skup'j z sindikalno podružnico priredilo dne 28,8,196o večja športno tekmovanje v čast 145.obletnici obstoja n;:šega podjetja. V bilom, ki jih je poslala sindikalna podružnica, so se od zv li športniki "Jugo kor arnike " Z a* prašič in "Swaty" Maribor, kot tudi kegljači ObLO Žalec in rudnika Zabukovca. Vsega s kupa j ja ta dan nastopilo preko loo tekmovalcev, ki so so spoprijeli v potih športnih disciplinah. Z•• 1 gostje iz Maribora in Zaprešiča niso pripeljali s sabo kegljačev, kar bi izpopolnilo ta troboj, zato smo pov-bili tudi kegljače OhLOiŽslac in Rudnika Zabukovca, Po prihodu gostov iz Zagreba in Maribora, kot tudi_ ostalih, j o bil v dvorani Svobode Liboje najprej sprejem in^so se ga udeležili tud:', predstavniki našega podjetja in družbenih org- nizacij. Tov.šuler Darko je v imenu sindikalne podružnice in podjetja zaželel gostom dobrodošlico in med drugim poudaril tudi pomen toga športnega tekmovanja, ki naj bi poglobilo vezi prijateljstva med delavci iz sorodnih podjetij. Med tem krotkim govorom je prikazal tudi pot podjetja skozi dolgo 145 - letno -'M ob je - - /v Po tem uvodu pa se je pričelo tekmovanje. Na igrišču so se n jprej pojavili odbojk-gi. Kar p' tekmovalci iz Maribor': niso imeli odboj-kešov, so se na tem področju srečo-li samo odbojk ši "Jugo-kerarnike" in naši. To je bila igra neen-kovrednih nasprotnikov, kajti naši igralci so z lahkoto odpravili nasprotnike z rozuluatom 3 : 1. Posamezni seti so so končali takole: v prvem in^drugem setu so zmagali naši igrilci s 15 : 4 in 15 : 7> tretji set je pripadal gostom z rezultatom 15 : 2 in četrti zopet našim igr-leom 15 s 6. Vzporedno z odbojko so pričeli tekmovati tudi strelci. Z- prvo mesto so je potegovalo kar 6 ekip, in sicer: 4 moške in 2 zenski ekipi. Ker gostje iz Maribora niso imeli ženske ekipe, so nastopili z dvema moškima ekipama, Te lemo v.-n j e je potekalo zelo razburljivo, kajti ekipe so se stalno tnenjavale v vodstvu, z .'-o se je z vsakim strelom še povečala napetost, Lele proti koncu, ko so zadnji strelci stopili v boj, sg ge izkazalo, d- st,? o kipi iz Sw?ty, M: rib or najbolj izenačeni, z radi te g? p? sta. so otresli zasledovalcev in s 1197 krogi s-sedli prvo mesto. No drugo mesto so sg uvrstili naši str-lici, ki so bili samo z^ 113 Porogov prekratki, dosegli so skupaj 1.o 84 krogov. In kot tretji so bili strel ci ”Jugokor mike”, Z-prašič, ki so n? zadnje čisto popustili in dosegli sirupa j 762 krogov. K'.kor v moštvenem teko je tudi med posamezniki pripadlo prvo mesto strelcu iz Sw,aty, Maribor, tov, Horvatu Ivanu s 167 krogi in pr-v dobrim povprečjem 8.35 kroga. Le 2 kroga za zma.gov leem p: jo pristala strelka naše žensko g kipa tov. Župne Milica, ki je s 165 la?ogi in prav dobrim povprečjem 8,25 zasedla drugo mesto. To je vsekakor presenetljivo , s?j ja pustila kar 15 moških in 7 ženskih strelk za sabo. Vzporedno z igralci odbojke in strelci so se v boj spustili tudi kegljači, ki pa so žal telcmov -li izven konkurence. Kljub temu p- je bilo tekmov njo zanimivo in je marsikateri ljubitelj kegljanja‘prišel na račun. Vse )kipe so namreč bile zelo izenačene, zato so do konca ni vedelo, kdo bo prvi. N jbolj izenačeno eki po so imeli igralci iz občino, ki so na koncu premagali dv? žilava nasprotnika, naše igralce in igr leu Zabukovce. Vrstni red ekip pa je takle; 1, občina z 29o lesi, 2, naši z 272 in 3 mesto keglj-či rudnika Zabukovca z 248 lesi. Poslednji so so' vključili v ta zanimiv boj igralci nrmiznega tenisa in šahisti, N še igralce n miznega tenisa so no tem tekmovanju 5 kali nepoznani nasprotniki, zato so prišli n: bojišče s precejšnjo tremo. V prvem kolu so se srečali z igralci ” Jug oker arnike**. Kljub vodstvu 2 ; O v našo korist, p' so morali prepustiti zmago bolj rutiniranim igricam iz Zaprašiča, z rezultatom 5 ; 2 v korist "Jugo-ker tnike”. Igralci iz Sw?ty$ Maribor niso bili enakovredni nasprotniki niti našim igralcem niti igr-lcam MJu-gokeramike”, zato so dvakrat podlegli s 5 : O, T ko se jo troboj v namiznem tenisu končal z zmago igralcev ”Jugo-kerarnika”, drugi so bili naši in tretji igralci iz Maribora* šahisti so nastopili v troboju na 8.ploščah. Na balo - črnih poljih so se najprej sestali naši igralci z igralci "Jugokor arniko81. Naši igr lci so morali oditi poraženi kljub temu, d” bi noodločen rezultat bolj odgovarjal dogodkom na ploščah. T-ko jo zu galo moštvo "Jugoker -mika" s 5 : 3. V drugem dvoboju so igr lci "Jugoker .mika" premagali tudi dobro 'Mariborčane s 6 : 2 in t ko la:opico osvojili prvo mesto z 11 točkami, S pr .v takšnim razult: tom jo tuli naša ekipa porazila Mariborčana, to ja 6 . 2, in s to z a-go zasedla drugo mesto z 9 točkami pred moštvom Swaty, Maribor, ki so s 4 točkami pristali na 3 mestu. V n ši ekipi sta najbolje igrala Rus Jože in Mežnar Mirko, ki sta osvojila vse nožne točke, to je vsak po 2. Kor so bile propozicijo tekmovanja takšne, da vs k ekipni zm-govalec prejme 3 točke, drugo plasir-ni 2 in tretji 1, in kor smo v konkurenco vzeli samo 3 panoge, to je: streljanja, namizni tenis in šah, jo prvo mesto v ekipnem tobnov-nju pripadlo tekmovalcem iz Jugokeromike, ki so osvojili 2 prvi masti in 1 tretja mesto. Skupno so osvojili torej 7 točk. Drugi so bili naši tekmovalci s tremi drugimi mesti in 6 osvojenimi točkami. Tretji so tekmovalci Swaty, Maribor z 1 prvim mestom in dvema tretjima mestoma in s 5 osvojenimi točkami. Fo konč nem tekmovanju so so vsi tekmovalci odpeljali n skupno kosilo v Žalec, kjer je bil tudi svečan zaključek, razglasitev rezultatov in razdelitev diplom. V zaključnem govoru sta se tov. Šuler Darko in Lukman Božo zahvalila gostom za odziv in izrazila željo po ponovnem srečanju. Pr v: ds e dni k sindikalne podružnice tov. Pantelič Rado pa je nato r-zdelil nastopajočim ekipam diplomo po njihovem uspohu. Mislim, da je bilo to športno tekmovanje velika manifestacija prijateljstva med del-vel naših sorodnih podjetij, kr je tudi gl vni cilj teh srečanj ob jubileju. J ože Ranzinger PETLETNI HLAP KO LIBOJE Z radi vedno večjega števila delavstva pri Keramični tov mi in Rudniku Liboje so se pred Krajevni odbor Liboje, ki je sest vni del Občinskega ljudskega odbora Žalec, post-vilo novo naloge, to je ureditev komunalnih objektov. Po n logu, ki g- je dobil KO od Občinskega ljudskega odbora Žalec, na.j sestavi 5 - letni plan, v katerem naj bodo zajete gl v no naloge del z- zboljšanje gospodarskega in kulturno g • nivoja našega kr .javnega odbora. N- seji KO Liboje, ki jo bila dne 14.7.196 o so bili sprejeti naslednji predlogi za d.-la, ki naj bi bila po možnosti izvtisena v petih letih: 1. Dokončne? izgred it g v osnovne šole Liboje , katera je že v gradnji, k-kpr tudi 4 stanov -.nj s Id. blok za stanovanje učiteljev in zdravnika. Predvidevano, da bo ta gradnja končana do konc- leta 1961. 2. Napeljava vodovoda od bv-rcu v Z?grebenu do Savinje oz. do K-saZ* To delo je zelo nujno potrebno, kor dobre pitno vode ni v celi naši dolini. Dokler ne bono^ineli dovolj tekoče vode, ne noreno govoriti o izboljšanju osnovnih življenjskih pogojev v mšen kraju* Kaj nan po-nagajo lepe kopalnice in novi bloki, če pa ni vode, ki ja vir zdravja, 5. Asfaltir-njo ceste od Petrovč do Liboj. Vsakdo, ki se vozi po tej cesti, najbolj občuti potrebo z? izboljšanje te ceste, ki je zelo obranenjena zaradi vedno večjega proneta. 4. Napeljava javne (cestne) razsvetljave od Keramične tovarne do Rudnika in v Slov.dol, 5. Regulacij-, potoka Bistrico v nadaljevanju od Keramične tovarne pa vsaj do nove šole. Sedenji izgled tega potoka nikakor no daje lepe slike našemu la? a ju, 6. Popravilo občinske ceste od rudnika do vrha Košnice, saj je t v zelo sl bem stanju. Kot je razvidne iz naštetih nalog, ki nas čakajo, bomo imeli dovolj dela. Apeliran na vse člane obeh kolektivov* kakor tudi na ostalo prebiv : Is tv o, da nam pomagajo na kakršen koli način uresničiti te naloge, ker to bo velika pridobitev z? vsakega prebivalca našega kraja. Naj še na kraju omenim, d" se bo z dograditvijo objekta družbene prehrane zboljšala tudi dobava mesa, mleka in kruha v novih moderno urejenih lokalih. Vse sile za dvig našega kraja! Predsednik kr ■'jev. odbora Liboje Iv •■'n Čoki Pod kakšnimi pogoji je mogoče v slikami ________dvigniti storilnost ......... ... Že dlj č sa se v slik rni sprašujemo, kako dvigniti storilnost proizvodnje, kar pa pod takimi pogoji, kot so dodaj, ni mogoče, Odstraniti je treba dela, ki direktno ne spadajo v slikamo, oziroma motijo tekoče delo. Mislim, da bi bilo pri nas potrebno, da se v sklopu razvojnega odda Ilca opr-vlj - več del, ki še danes spe. da jo v slikamo. Vsi novi dekorji, njihov,- priprava in poizkusna izdelava ne bi smela motiti redne proizvodnje, ampak bi to delo vršili strokovnjaki v r-zvojnem oddelku. Tekočo proizvodnjo, posebno pri tretjem žganju, bi prav tako morali zasledovati, da bi dnevno ugotavljali, ali jo povzročeni loa nastal zaradi no pravilnega žganja, ali pa z r di slabo o pr vi j e ne ga slik'rake ga dela. Eri ten bi nor li tudi ugotavljati in predlagati slitarni, 'li ja _ n,o s tal Ion z oradi pretankega ali predebelega slikanja 5 ali proizvodi niso bili dobro suhi, -li so bili prašni, ali se je ned barvo mešalo prev 5 ali prenalo razredčila in podobno, Od tekoče proizvodnje bi bilo treba tudi oddvojiti po-skušnje vseh nabavljenih novih barv, IdL jih jc precej in so iz različnih držav. Če hočeno, da bi storilnost v slikami naraslo, so potrebni še nekateri drugi pogoji, Predvsem jo treba, da se bodo peči, strugama in livarna točno držale noseč nega plana proizvodnjo, kar nisi in, da bo po novih pogojih v livarni tudi mogočo. Do sedaj jo bilo naarcč tako, da jc v začetku noseča prihajal v slikamo le ozek asortinan izdelkov, v sredini nesoča zopot drugi izdelki in proti kraju nesoča čisto nekaj drugega. Zaradi tako ne e m lcono r no g a asor-tinana, ki se vsakih nekaj dni uenja, jo treba st lno pro-uoščati ljudi, ki se še niso vpeljali v eno delo, in jih postaviti iv drugo delo in v druge pogoje, Z rodnin dotokon ustaljenega asortinana v slikar-no bo nogoče v novi slikami preiti na ožjo specializacijo dela, ki bo odprla pot nadaljnjemu študiju dola in onogo-čila še večji dvig storilnosti. Slikarje v nadglozurni slikami noti jo pri delu dve zelo važni stvri, Prva je to, da tl niso trdna in se tresejo pri vs - ki hoji in premiku ost-lih sodelavcev. Ravno tako se seveda pri ten tresejo nize, ki so lahko in raznaja-no. Druga, stv r pa je, da bi lahko, če bi bilo v slikami več prostora, zaposlili ne lev lificirano in priučena ljudi, ki bi don šali in odnašali izdelke od slikarjev, Mislin, da bo v novi slikami takšno delo popolnouc onogočeno, RO Seja jln tja po Jugoslaviji Celo šolsko lato sno so ukv rjali z nislijo, da orgmizir no ob zaključku leta izlet po Jugoslaviji. Vsako računsko uro sno nadlegovali tov,upravitelja Goriška z na-šin načrton, z katerega so je tudi san navdušil. Toda kje dobiti denar? Eri pristojnih forumih sno našli polno razumevanje za našo zamisel. Tako so naa prispevali denar: šolski odbor, glavni odbor Eočitniške zveze tor naša tovarna. Kovinarji so dobili za železo pogorelega Hmezada kar lepo vsotico, in tudi denar, ki sno ga debili za prodane izdelke, . ki sno jih r zstavili n- r-zste.vi ob zaključim šolskega leta, n n je omogočil prijeten izlet, ki nam bo ostal v naj-lepšen spominu. Iz Žalca n-1 s jc odpotovalo 25, Le nekaj se jih z.radi ne ven kakšnih vzrokov ni hotelo udeležiti izleta, V Colju se nan je pridružila še učiteljic- Zdenkru Do Ljubljane in tudi n-prej do Rete jo bil", vožnja prijetna. Ton nas ge čakal novinar Peter že dva dni in se jezil, ker nas ni bilo pr vi čas,-a jo poz bil na jezo, ko nas j : končno le našel. Bil je neke posebne vrste možak in vsi sno sc ga v začetim nekoliko bali, a kmalu sno so privadili drug drugemu, saj ju mnogo prispev '1, d- jo bilo potovanje zanimivejše in prijetno jšo-i ■■»■tod-fre-T- e' katero- sno se vozili do Splita, su naa jo nudil lop r zgled na naša ob Inn mesta in otoke. V Splitu sao izstopili utrujeni od dolge vožnjo nisloč, d' imamo prenočišč o z gotovijeno, kar jo tov, G .rišek že v naprej rozarviral in plačal določano število ležišč. Zato sao tudi odbili ponudb o prij znih Splitcanov, ki so naa ponuj li prenočišča. Vsi besni p- sno knalu poten stali prod po-slopjen, kjer bi naj bilo naše prenočišče. Tankaj-šnji uslužbenci si niso dali dopovedati, da inano prenočišče rezervirano, in sela po dolgan prerekanju so nas spustili v sobe, kjer suo se do dobra naspali. Spočiti in dobre volje sao si naslednjega dne ogledali ne sto in njegove zna nenitasti. Povpr ašali sao za Dioklecijanovo palačo in z-strmeli; ko so nsn pojasnili, da stojimo sredi nje. Z za ni na njen srno si jo ogledali, posebno še podze leljski del, kjer je Meštrovičava g"lerija. Občudov li srno skulpture našega največjega mojstra dleta -Meštroviča. Sredi palače je cerkev z visokim stolpom, s katerega je krasen razgled na ne sto in morje. Nad Splitom se dviga lep grič Marjan, Mesto ima tudi gledališča, muzeje, leplep akvarij in več hotelov. Na kosilo srno odšli v hotel "Ljubljana”. Iznad lepih kopališč sao se odločili za Bačvice, kjer smo se popoldan naužili sonca in vode,. Split ja res lepo mesto in domačini ne pravijo zaman: "Ca je pusta Londra kontr- Splitu gradu!” (Kaj jo pusti London proti mestu Splitu), Po dvodnevnem prijetnem bivanju v Dioklecijanovem mestu, mestu "Male Plorauj" in splitskega "Hajduka" sao se odpravili zopet na ladjo, kamor pa smo se težko prerili snosi množico ljudi, ki je čakala prihod tov, Tita. Vožnja do Dubrovnika je bila lepa in prijetna, ker ms ja nekaj dni potovanja že zbližalo, Ecij:zn± sopotniki D-lmatinci so nas Lied vožnjo opozarjali na marsikatero zanimivost, katere bi sicer na op-žili. Po počitku v Dubrovniku, najbolj znanem turističnem mestu v Jugoslaviji, smo si ogled - li utrdbe, s katerih je čudovit r-zgled na mesto, ki slovi po svoji slikovitosti , ne stotih kulturnih in zgodovinskih sponeni-kih, burni zgodovini, po književnosti in znnnenitih upodn b1j o j ooih une tnikih. Ne ds se našteti vseh lepot toga nesta. Treba ga je videti in obdutiti čar nile-ga podnebja in subtropske vegetacije. Tudi s hrano sno bili tu zelo zadovoljni, Najboljši dokaz za to je, da ja naš Peter pojedel po tri obroke, ko je ostalin zadostov' 1 le eden, Žal sno si le štirje iz naše družine ogled-li prelep Lokrun, če pride5 v Dubrovnik, nor'S tudi no Lokrun! Večerni sprehod po ulicah tega lesta ni je ostal v najlepšen sponinu. Vsi ožgsni od d-lastinskega sonca in nevoljni,da ne os ta ne no d lj č^sn v Dubrovniku, sno se v nedeljo zju- DETA3L IZ DUBROVNIKA troj vkrcali na ladjo, selo razpoloženje. Bila je zopet prijetna vožnja in va- V Kotorju, kanor sno prispeli, nisno doživeli Im j posebnega, To jo sicer znane nito no sto s trdnjavo in uuzejon, ki hrani številna znaaanitosti iz staro bokolj-ske zgodovine. Po dvournen ogledu nusta sno se vkrcali na novo prevozno sredstvo -avtobus,-V njen je bilo dovolj prostora, snj sen inola zadnji sedež saua za ležanje. Sicer p- ni bilo ravno prijetno ležati in čakati, kdaj te bo dvignilo v zra.k zaradi lukenj in k neiija na slabi cesti. Dober izkušan šofer A ^ jo s sigurnostjo vozil po 0 1 CK jV, KIRMA V ŽALIVU serpentinah proti Ohridu. V Cetinju ono s o ustavili, BOKE KOVORSKE ton prenočili in se naslednje jutro zgodaj odpravili na Lovčon. Po vrnitvi v Cetinje sno zajtrkov li in nato nadaljevali pot proti Titogradu, kjer sno se ustavili le za hip in nato zopet naprej proti Peči, Avtobus je včkrat obstal na cesti, d sno si lahko na svež en zraku pretegnili od sedenja otrple ude. Za kratek čas sno se ust avili v Andrijevici ter na Čo.korju, kjer sno se kepali s snegon. V peč sno prispeli šele pozno zvečer ter se vsi utrujeni odpr-vili spat. Kakor po navadi sno tudi naslednjega dne vstali zgodaj zjutraj. Zajtrkovali^ oziroua vohali sno ovčje nleko, ki pa nina najprijetnejšega vonja. Le nekateri so ga (,z vesoljen" pili (vs j kazali so tako), da bi se poknzrrii junake. Y nestu so številni zgodo- PEČKA PATRlARStDA vinski spomeniki. Zanimive so stavba nekdanjih paš in bogov. Vidno so še kule in konoki. z lapini rezbarija-ni in posebnimi prostori za ženske (harjnluki). Oglodali sno si tudi sano-stan Pečka patrijaršija* V treh cerkvah, ki so bile dozidavane druga k drugi* je danes nuzej. Ustavili sno se še pri navrovslcih elektrarnah ob Mavrovskeu jezeru in nato na končni postaji v "Ohridu", kjer smo prenočili v neprijetni družbi razno golazni. Drugi dan sno si ogledali mesto, ki slovi kot ono naših na. j lepših letovišč, Kaj hitro sno ugotovili, kje jo najboljšo za kopanjo tor sno preživeli lope sončno dni na plaži. Zvečer sno so vračali v svoj brlog ali pa šli plesat v hotel P-lace, Lep je bil tudi izlet k S v. N a. umu. Ločili sno se od prelepega Ohrida in sklenili, da ga bono prihodnje loto zopet obiskali. Nadaljevali sno vožnjo z avtobusen do Skopja. Mod potjo sno si oglodali š;, Prus pansko jezero, Bitol, I-rilep in Titov Veles.- kjer sno našli našega rojaka Jožeta H., ki nau je razkazal tovarno porcalnna. ni®flSM^r HIŠE V STAREM OHRIDU S posebnim zanimanj en a no si ogled-li tudi delo v tov-rni naravne svile. Za ten je sledilo obilno kosilo in zopot vožnja do Skopja, kjer nas jo čakal počitek prod zaklenjenimi vr-ti prenočišča, Zelo natančne in neprijazen upr-vnik nas jo sprejel in nan dodelil res lepe sobo, kjer sno se dobro počutili. Dekleta so lahko v Skopju obiskala svoje "bratr nco", ki služijo kadrovski rok, V nedeljo sno si ogledali Dušanov grad in živalski vrt, V bližini Dušanovega gradu jo znamenita cerkev Sv.Spaso, ki slovi po dragocenih rezbarijah. Ogledali suo si tudi "Cigansko malo", DZAMI3A MUSTAFA PASE kjer sen so slikala z dvom cigankana v narodnih nošah. Zanimiv jo prodvson stari dol mesta s svojini džani-jnuii nod'katerimi jo naj-lepša džamija Mustafa pašo, V starca turškoa kopališču jo donos galerija n--kcdonskih upod -bljajočih unatni-kov, V pondoljok sno vstali zopot ob 5h zjutraj. Sladila jo ekonomična izraba časa, ki bi g" lahko porabili za spanje. Nato smo potovali z vlakon do Niša, kjer sno si oglodali Čelo Kulo* Brcnočili sno v zelo slabih prostorih. Colo noč jo delovalo in tudi naslednji dan zjutraj. Le Boter jo bil oborožen z dožnikon in vsi bi ga radi izkoristili, a dobila ga jo le ona. CELE KULA V sredo zjutraj sno so odpeljali z vlakon do Prahova, kjer sno nestrpno prič kovali ladjo, ICjr suo na ladji dobili najboljšo prostora, so nan jo kmalu vrnila dobra volja, Id. su j.o zaradi slabega vremena že skoraj izgubili.Kot sno- si proj želeli domov, tako sno si zopot želeli,da našega potov nja se no bi bilo konce. V Beogradu, to nor sno prispeli ^ozno, sno so naspali in drhgi d n posvetili ogledu aostn. Ogledali sno si Vojni nuzo j , Rimski vodnlcak, Knlc-negdan tor še druge zanimivosti. To j j bila zadnja točka našega potov nja in žal sno so prekratek čas zadržali v našem glavnem nestu. Sledil'- jo vožnja z vlakon do Zagreba, kjer sno so poslovili od Bstra, ki jo bil ne. j bol j priljubljen ^ član naše družine. Zapeli ' sno mu dve pesni za slovo, šj nekaj zamahov z roko v ozdr-v in žu nas je pope- id al vlak proti domu, ^ Res lopo je bilo potovanje, ki nam bo ostalo polog slik, ki jih Peter so ni poslal, v tr jnen spominu. Hvaležni sno vseu, ki so nan omogočili takšno lepo doživetje. Borta Podbregar Pregled nekaj najboljših primerov zaslužka po posameznih oddelkih za mesec julij 196o 16? 100 1 •A> >N'AI CD COCD-H rnorag 00 1 ca 00 m to tr~ CM to H to, to ’c— ltn m cm !to to jpl H |i—• 1—1 16.819 14.415 co CD OMA CO 0 LA CA to to lo 0 to C— 1—1 to CO to to CM co 03 to LA to » 1 to i A' 1 to CM A [> a ir. 0 co ti" CM M CM je .882 25.oo9 to LA CA to točo e e H H CM CM H P 03 LA to cO A ,—1 M P Dosežena tarifna postavka I«-«- 1 C\J CTs D 1—1 CT\ 1—| LTNVO k c>- H CA to CO co to 1A O tolO "d- 0 ■d- c— LA CT\ to to c—1 00 CO (to CO r-r\ CM to to to to to co cO to O to A LA LA CO to to LA CA C- LA to co $3" to to to to to to O O P r—1 O to MA H Al P P O rd rd 1 to to CO CO (LA CA •H h m CO CD H rH d" A <0 CD H to to O to O CA Al to a CO CO OO IcO CO to to A CA to to O O CO to to to LA H 0) CO 0 0 LA LA 0 0 rtom to nO O co 1 l 1 h -o • • • e e e e e • 0 • e e CM CO la to kO LA P .CM CM to m CM CM to to to to 1—1 to H 1—1 —1 j 1 G> cm m to CM CD "d- CA CM (to LA CO co to to J) 00 1 to CA O CA m CO A p co ■d-m O CA co CM A -0 0 CA Cc CO CO P CO CD^ to LA H 0 le 0 UNO . O to 0 1—1 03 to CM O I 1—1 H CO LA Pi d) • . 0 e P >n rti rd CM CM CM CM (to (to to (to LA to L— to CO UD co to to to 1 CO ' OD ‘ni CQ ti LA LA to to UMA (D CO H LA to to CO 03 to LA LA Al to to žRo) CD H H CM CM to to CM CM •šh A' to CM • O O CO LA J ,to to to to ti fciO - H H rH H to to , d to H r— 1—1 to j to to H H ^ ‘ 1 1 1 1 r—1 H *T CD ti >N CQ CO CM CM 'd- O O CO CM 0 CM A CO CM CO to 0 00 CM to ti CD la icc ir\ 'd- to CM to la to to LA (to CM la to to 1 Al CO to 0 r—1 >0 CD H H CA CM to CO (to A c0 H H* jr~i 1—1 to to to to P CA CD e 0 » O e e 1 CD O CACA CA (D CM O O to D CO CA CM 'A to Oc O O to H CO N P, H 1H to to to rH to to 1 1 H H 1 1 • -P P, co Lto to -d- m lAm Al CA to 0 to UD to to lf\ , 1 to Al CD O fcd* to 'd- 'd- LA-^- LAvO k- CO to LA co co to to LA to LA to ErLOi .... < „ ‘g \ 0) ti točo CO CM CM 0 LA C— CA 0 d A (D Al O CM O CO cO P Pi O O CM O CA CA CM d- CO (A to cc, to Al to to O CM O to O H ti> p, ti CM CM rd 1—1 CM 03 rH r~i rH ^ j C\J |C\J OJ .1 CM Al CM H P P P 0) 0 CD Ccj 0 CO CAH CA 00 to 00 CO Al P £ P co H rti to ,p CO to to CD CO ti 18 P CD A •n> 0 03 c 0 O ti) CD •H 0 CD P •H ti A i A 0 ti p> 1 1 CO O >N •H H (D P) Pi CO -H h* PO 03 ti O O -H (D CD CD pi > •P O ti CD f' a A- CD Pi -ti P, •H ti P -A) -ti p CD M co a til 03 Pl Pi p O H -ti •H P , P, pi p ■to T) P rti 0) •H M Pl 1 S >1 CD to 0) P CD •H 0 N a M •H 03 ti p CD p ti cd >m Pi AN •H cd >:o rti CD pi a 0 •H CD >co Pi P >m ti CD O -P to >0 ti •H *H >0 "O H (D tsi ti ti u CD CD ti to Si A CO >0 ti -H ti s •H Cl) O 'A) t> CD -H CD CD to to 0) ti ti •H 0) : 0 >0 p. t> CD CD rd Pi H -p O O 1—1 co d CD ?! P, r H CV) 0 -p H 'ti (D N 1 1 CD d •H 03 to to •H i-l p- ti -v ti CD to CD 0 CD ti ti ‘H CD A CS3 -ti OO co xn O P 0 !p P A !> ^ S P tti -ti P O to A O 6 Iti H Ed n 0 to iti P O i> >0 H P rti A to q M >0 0 p Q iti - to P A M Cd > to a P •ti CO 0 -ti M A >0 to M 0 l-l P -ti CD >0 >CO ti1 to PO n P •ti to K P -ti 1 l H IS1 p A ti*, to ti) s <9 P P (D P A H 0 ti) P to p Ed 0 S P TD > -ti A O n P, -ti O Ed P M <3 •ti to to to to P M -ti g to O p H > O -ti to H p K -ti p P Ed P H CO > p 0 p 0 tS3 >ro O CD M P Bone s ro či 1 i so so LAZNIK SLAVA ai je no poti iz službo poškodovala kolono love nogo pri padcu s kolosa. TURNŠEK AID JZ si jo pri padcu zaradi spolzko poti poškodoval desno str ".n telesa. ROZMANU ERANCU jo na poti v službo z uopodou no na d. ona počila prednja zračnica, pri čeuar je padel ter si poškodoval desno roko. K. L. ALI ŽE VESTE d- razstavljano od 1. do 9. lo, t, 1, na razstavi gospodarsko^ in družbene dejavnosti žalske občine? Obisk razstave priporočano vson čl non kolektiva. - dr. s no pričeli z gradnjo 6 - stanovanjskega bloka v bližini tov me in da jo z gradnjo 12- stanovanjskega bloka pričel tudi rudnik Zabukovca? - da bo v DroSinji vosi, kjer sno hoteli graditi stanovanja, porutnin-rska farna in sno bili prisiljeni odstopiti pr o-vizorije podjetju, ki organizira to farno? - d.- bo komisija za analitsko oceno delovnih nest zaključila delo 1,lo>196o? - da bo v Ž leu pri OSS organizirana počitniška skupnost in bono kot člani lahko letovali v Biogradu n/n? - da bo v kr tkan dano v proizvodnjo ca. 3o novih izdelkov dekorativne korenike ? - d- nora biti po programu nova prodorna peč prižgana 5,novembra? - da se je število bolnikov v zadnjih dneh dvignilo na 5o ? 169 NAŠI OBRAZI Shonnlni listi so uu glavna- briga, ko s štoparico v roki po tovarni diga. Bil lcot lahist je drugokato gornik, Športe razne prvi jo pobornik. Artiklou naš in cono knlkulira, prav rad za ncšniu s po'lovi so ozira. Za njim d ona trcpcčo" lcontrabant To naš poot - krojač jo kalkulant. \ M.Z. Ere .jeli smo pisna Uredništvu "Kernalka”! Z nekaj vrsticami se Van javijan kot član vašega kolektiva. Sen na dosluženju kadrovskega roka v Banja Luki. Kot član kolektiva se vedno zanimam za razvoj in napredek podjetja. Tako sen čital v Zagrebškem. vestniku, da ste v ten nosaču nnuonjeni proslavljati 145 ~ letnico obsto-' ja Kara nič ne industrije v Libojca h in lo - letnico DS. Ob ten volilen n prazniku čostitan vsen član on kolektiva in Vas obenen najlepše pozdravljan. - Vordol Vinko V.P,6o2Q/12 Banja Luka Dragi Vinko! Zahvaljujcno se Ti za Tvoje vrstice. Ker Vidino, da so zanimaš za razvoj našega podjetja, Ti^bono odslej rodno pošiljali naš nosečnik in upamo, da se boš še oglasil z daljšim pismom, ki ga bono priobčili v Kersniku, Tovariške pozdrave! i Uredništvo Tov. Cilenšek Leopold, upokojenec nan jo pisal pisno, ki ga zaradi obširnosti ne objavljano v celoti, ampak povzamemo najvažnejše, V imenu delavcev, ki so bili pred kratkim upokojeni, so z ganljivimi besedami zahvaljuje za pozornost, ki jim jo je izkazalo vodstvo podjetja ob njihovi upokojitvi. Posebno se zahvaljuje tov.direktorju, ki sc jim je ob pogostitvi zahvalil za njihovo dolgoletno delo in prizadevanje za napredek podjetja, Tov.Cilenšek nadalje piše, da bodo upokojenci, kadar bo potreba, po svojih nočeh radi prispevali svoj delež za napredek tovarno. Tovarišu Cilenšku so za njegove vrstice zahvaljujemo tor njemu in ostalin upokojencem želimo, da bi zdravi in zadovoljni preživeli zasluzena leta' pokoja. Ob tej priliki jih tudi pozivamo, da dopisujejo v _ naš Msbčnik, ker bo tako vez med aktivnimi in upokojenimi delavci postala trdnejša. Uredništvo / KAZALO ; Stran 1. Proslavili smo 145 - letnico - EP 2, Športno tekmovanje ob 145. obletnici - J.Ranz. 5. Petletni plan "KO Liboje - I.Čokl 4. Pod kakšnimi pogoji je mogoče v slikarni dvigniti storilnost - RO 5. Sem in tja po Jugoslaviji - B.Podbregar 6. Pregled nekaj najboljših primerov zaslužka po posameznih oddelkih za mesec julij 196o 7. Ponesrečili so se - K. L. 8. Ali že veste ... ? 9. Naši obrazi - M.Z. lo. Prejeli smo pisna 16 o 161 162 16? 168 168 169 170 - Ureja uredniški odbor; Odgovorni urednik Izdaja Keramična industrija Liboje Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku Božo Lukman. - Celje. Rokopisov ne vračamo.