Vlado Nartnik
Znanstvenoraziskovalni center SAZU UDK 808.63-313(497.12 Vnanje Gorice)
v LJubljani
OBLIKOVNE POSEBNOSTI HIŠNIH IMEN V VNANJIH GORICAH
Vnanje Gorice so stara barjanska vas v sedlu dveh osamelcev, Velikega viha in 'Golica fyülce), jugozahodno od Ljubljane. V srednjeveških urbarskih zapisih je sedem kmetij obsegajoča vas najprej imenovana in demNidem PCiheü ali czu dem Puhel (1414), nadaljnji taki zapisi pa variirajo še med zu dem Judenpuhl ter Ausser Goriczach (1444). Samomnožinsko ime Vnčinjih Goric se je najbrž oblikovalo ob soočenju z Imenom Notranjih Goric katerih vaščani se prav tako imenujejo Goričovd. f^aričouc^). Eni in drugi vaščani se zato podobno brezovišklm Krompirjovcem (kramperipucarni v šali dodatno delijo na notranjegoriške 'Sokarje (sukarie) in vnanjegoriške Fižčiarje {[»rzavarie).
V Avstriji ter Avstro-Ogrski so se Vnanje Gorice razvijale in širile postopoma in tako je bilo tudi v prvi Jugoslaviji. Pravi prevrat je prinesla šele druga polovica tega stoletja, ko so bližnjo LJubljano začeli polniti ljudje z vseh vetrov druge Jugoslavije in je priseljencem s širšega slovenskega in delno hrvaškega podeželja pogosto ostala le zasebna pozidava mestne okolice. Tudi v Vnanjlh Goricah so močno obdavčeni kmetje tedaj začeli razprodajati zazidalno polje okrog jedra vasi, zlasti pod Dolgo ryiuo in na Ta novi poti, in ob slovenski osamosvojitvi so priseljenci sestavljali že polovico vnanjlh GoriCovcev Vnčtrgčanov. Sezidane nove hiše v spalnih naseljih priseljencev, ki so zvečine v mestu zaposleni vozači, pri tem predstavljajo svet zase, ker se tesnejše vezi z domačini šele oblikujejo predvsem v šoli In v cericvl ter v diskih in v strankah.
Soočenje dveh svetov se mimo nasprotja domačega narečja mestnemu prostorečju kaže tudi v hišnih Imenih. Ta se pri hišah domačinov praviloma razhajajo z obstoječimi ali nekdanjimi mlajšimi ali starejšimi priimki hišnih gospodarjev, pa čeprav navsezadnje le glasovno, kakor v primerih:
Čuden Cüderß (čCidi^
Lahčimer Lahcynar ULaxämar)
MerteiJ Mertl (mert»D
Šifrer Ši/Iar (šifer)
Tu pa tam je že izoblikovano kakšno novo hišno ime tipa Amfora kot ime gostilne oziroma tipov Sid (=sosed) namesto nekdanjega Mcäxka (=možka) ali Slauönec namesto nekdanjega Matevža, nastalih ob preprodaji hiš bližje vaškega jedra. Podobne posamične spremembe so se pojavljale že prej, ko Je s spremembo dejavnosti na primer nekdanji Krovec postal Žganjar. Očitno novo pa je spet hišno ime Več ko dohtar, primerljivo z enobesednim hišnim imenom Drpdlež, kolikor je slednje res nastalo iz klica Drž pa le (skrivača)!
Posebna hišna imena so torej lastna predvsem staremu vaškemu Jedru nasproti skladnosti imen hiš s priimki njihovih lastnikov v novih naseljih. Posebnim hišnim Imenom so pri tem navadno enaka imena hišnih gospodarjev in včasih gospodinj. V tej zvezi je zanimiv primer, ko se nečaki in nečakinje iste Šiištarjove po stricu Frčmdnu imenujejo tudi Frändnovl (franc^lruju), po teti Mici pa Midnavi frntcafnoy/. Razhajanje hišnih imen z imeni hišnih gospodarjev Jebolj redko in ga na zunaj zaznamuje že raznotero vezanje s predlogi lege in ne le s predlogom pri (pzr) ter opisovanje imen hišnih gospodarjev ali gospodinj s svojünlml slntagmami tipa Blätova Mära (bwctava mora) po vzorcih:
Blato (nabwäi) Blätav-a
Hrib (naxrib) Hribov-a
Korito (par karvt) Koritov -a
Vähtnica (u växtonc)       Vähtrüdn -a
157
Podobno se s slntagmaml poimenujejo sprva brezočetni ali piiženjenl gospodarji hiš, ki so dobile imena po gospodinjah. Upa Jeridn Fdip flarcanf9lp) po vzorcih:
Anka (aijka) Ankin-a
Brinovka (biinouka) Biinoukin a
Hribovka (xnboiJc<^ Hribovkin-a
Jerica (ßrca) Jeridn-a
Ustrezno nasprotje predstavljajo svojilne sintagme novejših hišnih imen, narejenih po krstnih hišnih imenih gospodarjev:
Andrejec (andrekj Andrejcov-a
Ivan (ivan) Ivanou -a
Jöhcax (töxan) Jöhanov-a
Matya (maGia) Maiyatov-a
Stčmko (stärjko) Stänkotou-a
Töne (töne) Tonetov-a
Stara hišna imena namreč nastopajo v obojespolnih oblikah, za gospodarje in gospodinje:
Andrejčavec      (sndretömc)      Andrejčovka Andrejčov(cov)-a...
Besničan          (bešmčerO        Besničarika Besničanov -a
Brinovec          (brinouc)          Brinovka Brinovcov-a
Dmbničovec      (drabničouc)      Dmbničovka Dnibničovcov -a ...
Ižanec             (ižčincj             Iždnka Ižčmcov-a
Jožkovec          (ioškoLuj          Jćžkovka J6žkov(cov) -a
Otresač            (vafirsäQ         Otresačka Otresačov -a
Šinkovec          (šrrjkouc)          Šinkovka Šir^oua3U-a
Tomažovec        (tamažouc)        Tomažovka Tomažov(cov)
Žirovec             (žzrouc)           Žirovka Žimvcav -a
Primerjava s pripisanimi svojilnimi pridevniki razkriva delno težnjo po zbližanju imen hišnih gospodinj s temi pridevniki. Vendar ostaja še veliko drugih samostojnih izpeljav:
Krže               (karzej            KržeJa Kržetav-a
Stabe               (swalje)           Slabela Slabetov-a
Gršak             f^aščJ^            Gršakidja Gršdkav-a
Pežak             fpsžakj           Pežakidja Pežakov-a
Birt                flberÖ              Birtinja Birtova
Jurčman          (jprčman)         Jitrčmanica Jiirčmanov-a
Jažman           (^man)          Jćžmanica Jdžmanov-a
Koriež              (icivade^          KBdežica Koriežov-a
Primež             (priwe^           Primežica Primežov -a
Čamemik         (cämsmü^        Čćtmemica Čćanerrdkov-a   ...
Zahćstnik         (zaxöstvijk)       Zahöstrdca Zahöstnikov-a   ...
Kac^ik          (kadxLojl^         Kadivnica Kadhmikov-a
Röbeznik          (ariježaijk)        Robežnica Robežmkov-a
Mrak              (mräJtj             Mräkica Mrakova
Marinko           (wariijka)         Marinkica Marinkov-a
Kovač             (kaixuQ            Kovaaca Kovdčou-a
158
Izpeljave so posebno značilne pri imenih hiš in njihovih gospodarjev na -ar. Imena s to pripono hkrati nakazujejo nekatere dodatne dejavnosti v siceršnjem kmečkem okolju:
Lončar (vznčar) Lončarica Lončaijov-a
Zidar (zadćir) Zidwica Zidćajov-a
Češnar (češnar) ČešTmrica Češnaipv-a
Žnidar (žnidar) Žnidarica Žnidaipo-a
Srdkar (sräkar) Sräkarica Sräkaijov-a
Cenkar (ceQkar) Cenkarica Cenkarjou-a
Cäar (cevar) C&arica Celarjov-a
Dolar {düder} Dćiarica Dölarjov-a
Bobnar (bwäbnar) Bdbnarica Böbnarjov-a
Mežnar (rrvežnaij Mežnarica Mežnarjov-a
Caspar t{ašpar) Gćšparica Gašparjov-a
Käpusar (käpsar) Käpusarica Kdpvsaijou -a
Zdešar (zdešer) Zdešarica Zdešarjov -a
Kajžar (käuer) Kajžarica Kajžarjou-a
Res pa Je, da Je najbolj pogosta popolna ali delna ubranost imen hišnih gospodinj s svojllnlmi pridevniki:
Andrejdn (andartön) Andrejönovka   Andrejčmov -a
Anton (dntdn) Antonovka Antonov-a
Amejček (sme^ Amejčkovka Amejäcov -a
Frandček (fräncal3j FYändCkovka Frdndčkov-a
Gqjster tlä^t^r) Gajštrovka Gajštrov-a
Hkävec (xkäuc) Hkävöovka Hkävcoc-a
Jäpd/ (mpBl) Jöpl/öufca Jäpljov-a
Kdd (iaväraV KSdnoüka K6dnov-a
Lükec dukc) Lükcovka Lükcov-a
Matiček (maßß<} MaOäayvka Matičkov -a
Petrač (psträQ Petrćčovka Petračov-a
Petre (pet-orc) Patrčovka Petrcov-a
Savinček (savinäc) Saviniäcovka SavinOcov-a
Šimen (šimarO Šimnovka Šimnov-a
Tine (Ime) Tinetovka Tinetov-a
Tinec (tincj Tincovka Tincou-a
Delna ubranost se kaže v izpeljavni izjemnosti starejših imen hišnih gospodinj Hkavčovka in Petrčovka ne le nasproti svojllnim pridevnikom Hkdvcov in Petrcov ter Arvirejčov(cov) in Drobrdčovcov, ampak tudi nasproti mlajšim imenom hišnih gospodinj Lükcovka in Tincovka Ob že navedenih pridevniških dvojnicah Andrejčov(cov), Jdžkov(cav) in TomözoüfooüJ je mimogrede omenljiva še samostalnlška dvojnica Češnlov)ar. Pri starejših hišnih imenih pa Je glede na mlajša nastajajoča naposled treba opozoriti tudi na pare, ki izdajajo različno pregibanje imen podobnih IzglasiJ:
Luka (liika) Lukovka LCücov-a
Jaka (töka) Jakatov-a
Jap^ (mpzl) Jäpyovka        Jäpyov-a
MerÜ (mertsl) Merdnov -a
159
Različne oblike istih krstnih Imen so važne za ločevanje hiš tipa Anton in Töne, koükor se hišna imena tako ali drugače ne oprilaščajo, na eni strani spričo nahajanja Mraka na Vasi (na vas ^ in na Stremeni (na st rmšr^, na drugI strani pa v protistavi Martinou oče (mzirtinoj^ vače) ali Korenova mäü (karenava mätj. Vse to variiranje je odsev pomembne vloge hišnih Imen v vaškem življenju, ki ima svoje bolj ali manj trdne posebnosti nasproti mestnemu direndaju.
UDC 808.63-313(497.12 Vnanje Ck)rlce)
Summary
Vlado Nartnlk
FX)RMAL SPECIFICITIES OF THE HOUSE NAMES IN VNANJE GORICE
Vnćmje Gorice is an old village near Ljubljana with a great deal of Immigrants. The confrontation between the native and Immigrant population results also in the house names, which differ according to the names of house owners. Special house names are usually identical with the names of owners and sometimes ladies of the house: when they are different, the names of house masters or ladies of the house are described with possessive syntagms of the type Blata — Blatova Mara. Old house names mostly appear also in two-gender forms for the masters and ladies of the house, respectively: Andrejčovec — Andrejčovka. The comparison with possessive adjectives unveils a partial tendency for rapprochment of the names of ladles of the house with these adjectives. A partial correspondence is shown in the exceptional derivations of the older names of ladies of the house of the type Hkavčovka and Petrčovkavs. the possessive adjectives Hkavcov and Petrcov, and vs. the younger names of ladies of the house of the type Liikcovka and Tincovka. With older house names it is in view of the older ones also necessaiy to draw attention to the pairs that reveal different inflections of the type: Liiica—lj.tkovka — Liikov vs. Jaka — Jakatov or Japelj — Japljovka - Jap^ov vs. Kod — Kodnov. In order to tell the houses apart different forms of the same Christian names of the type Anton and Tone are used.
160