Gostilničarski Ver!”ik
Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovino v -ijani-
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1,— od mm in stolpa.
Telefon 2675.	ra8‘	st‘	12>936-
Štev. 8.-9.
Ljubljana, dne 21. septembra 1933.
Leto III.
Pred spremembo trasa-rinskega sistema
Po dolgem dn trdem boju so se končno vendar prepričali merodajni krogi, da je dosedanji trošarinski sistem, ki ga vinogradniki v svojem listu nazivajo celo »postulatum državne modrosti«, pil kri ne samo gostilničarskemu obrtu, temveč je napravil tudi v splošnem gospodarstvu popravljivo škodo. Menda je bilo dosti krvavljenja in dosti trpljenja v senci naznačene »državne modrosti«, da se mora končno ukiniti krivica, ki se nam je godila od 18. aprila 1932. leta dalje. »Postulat državne modrosti« zahteva brezdvomno, da rešujejo gospodarska vprašanja zgolj gospodarstveniki, ki so navajeni gledati gospodarske težave z drugimi očmi in iz docela drugačnih vidikov, kakor pa politične osebnosti. Če beremo zadnjo izjavo naših vinogradnikov, opažamo v nji jako malo doslednosti. To, kar se danes dogaja na škodo našega gostilničarja, ki je prisiljen plačevati takse za prodajo vina in žganja, dočim mu ga vinogradnik in prekupčevalec pred nosom prodaja brez vsakih davščin, to najbrže po naziranju naših prijateljev - vinogradnikov ni nemorala, katere so se začeli naenkrat bati, če bi bil »vinogradnik« (po spremembi trošarinskih predpisov) prisiljen v skrajni sili odprodati vino brez plačanja trošarine.« Tudi to jim no gre v glavo, da bi sledili »rubeži, eksekucije in kršenja vseh mogočih zakonov«, kar je nam že vse davno poznano. Marsikatera gostilničarska družina je vsled »nemorale«, ki so jo povzročili trošarinski predpisi, potepa brez strehe in kruha naokoli. Trošarinske takse, ki so se svoj čas kar na slepo diktirale gostilničarju, so povzročile ravno vsled nemorale, povzročene po tro-šarinskem sistemu, da so sledili ne-številni odvzemi točilnih pravic in nato tudi rubeži, ker se sploh niso mogle plačevati. Kakor vidimo, smo vse to preskusili in vemo, da je grenko in ne moremo pozabiti, da so plod »državne modrosti«.
Vse to, kar nekateri šele sedaj uvidijo, smo mi uvideli že takrat, ko se je koval trošarinski sistem, obžalovati je le, da so se taki zakonski predpisi mogli sploh kedaj izdati, ker so kršili temeljno državljansko pravico — državljansko enakopravnost. Nikakor no moremo pozabiti, da se je nam diktirala v obliki teh taks nekaka kazen za to, da smemo prodajati v naših lokalih vino in žganje, čeprav se je to komaj en mesec pred izdajo novih trošarinskih predpisov izrecno določilo v novem obrtnem zakonu, za kar smo plačali tudi obrtne takse. Gostilničar naj plačuje takse za one vinogradnike in prekupčevalce, ki mu lahko pred nosom prodajajo vino in pa žganje brez vsakih obremenitev. Tudi zahteva, stavljena od vinogradnkov, da se naj pobijanju zlorab posveča večja pozornost, nas ne more umiriti, ker smo vsled pregrenkih izkušenj prepričani, da so zlorabe ne bodo ukinile toliko časa, dokler se ne bodo do temelja spremenili trošarinski predpisi.
Ne gre nam tedaj za tem, da bi se revidirale trošarinske takse ali, da bi se morda ponovno uvedla trošarina ali kontrola, naga zahteva gre za tem, da se odvzame slehernemu maloprodaja alkoholnih pijač in da se jo pusti edino le za to po obrtnem zakona pooblaščenemu točilcu. Ker želimo, da bi nov trošarinski sistem bil v resnici plod državne modrosti, priporočamo, da se v glavnem ugo-
tovi, če sta vino in žganje še troša-rinska predmeta. Če se zakonodajalec odloči, da sta naznačeni alkoholni pijači trošarinska predmeta, potem naj plača trošarino vsakdo, kdor ju konzumira. Iz tega principa pa naj izvirajo tudi vse posledice, ki se j tičejo kontrole prometa z vinom in j izključne prodaje v obrtnih točilnicah. Za slučaj pa, da bi se zakonodajalec odločil, da vino in žganje nista več trošarinska predmeta, potem naj bo vino in žganje predmet proste trgovine, pa ju naj prodaja vsakdo, kdorkoli hoče. S tem sklepom pa se naj črta istočasno tudi gostilniška obrt iz obrtnega zakona. Vsaka druga rešitev bi bila kršitev državljanskih pravic in za gostilničarski sta-lež nesprejemljiva. Drugo vprašanje pa je, v koliko bi bila druga odločitev izvedljiva.
Verujemo, da je zopetna upostavi-tev reda, v kolikor se tiče trošarin-skega vprašanja jako težka. Previdnost in »državna modrost« bi bila na mestu tedaj, ko so se delali troša-riski predpisi, ki so prizadejali ne samo nam, temveč tudi državni upravi na sto in sto milijonov Din gmotne škode, poleg tega pa povzročili zlorabe, ki se sedaj naenkrat pojavljajo na nasprotni strani kot maščevalni strahovi.
Mi ne želimo tedaj ničesar drugega, kakor da se uvede red in dvakrat red. Potem smo uverjeni, da takoj prestanejo zlorabe in da se nem vrne tudi pravica, ki se nam je talko lahkomiselno vzela. Mi ne pooblaščamo samo enega poslanca, temveč pooblaščamo vse poslance, da zaščitijo kot poklicani predstavniki ljudstva dravske banovine vse državljane v enaki meri. V tem tiči državniška modrost, katera naj v bodoče kraljuje v našem parlamentu.
Obči cestni red
Kr. banska uprava je izdala dne 30. maja 1933 naredbo o zaščiti, javnih cest in varnosti prometa na njih za dravsko banovino. Ker je ta na-redba od važnosti tudi za tujski promet in za splošnost, jo objavljamo v izvlečku:
Žive meje, nasadi in grmovje, ki stoje bliže ko 2 metra od zunanje meje cestnega zemljišča, ne smejo segati višje nego 1.50 m nad cestni nivo in se morajo obsekati ali obstriči, kadar presežejo to višino. Nobena ograja, nasad ali druga naprava v razdalji 50 m od železniških križišč, dalje ob cestnih križiščih ter ob oz-skih ovinkih ne sme zastirati preglednosti križišč in ovinkov.
Drevje in vejevje ne sme segati v zračni prostor cestnega zemljišča niti ovirati prometa ali zastirati pregleda na javnih cestah. Drevje in vejevje, ki visi na zemljišče javne ceste, ovira promet ali zastira pregled, se mora brez poziva odstraniti v roku 6 mesecev, ko dobi ta naredba obvezno moč.
Bliže ko 1 m od zunanje meje cestnega zemljišča se brez dovoljenja cestne uprave ne sme skladati les, kamenje, opeka in drug materijal. V razdalji pod 4 m od zunanje meje cestnega zemljišča se ne sme orati v smeri proti cestišču, marveč samo vzporedno s cesto. Ob javnih cestah bliže kot 1 m od zunanje meje cestnega zemljišča je prepovedano postavljati ograje iz bodeče žice. Ograje, ki so postavljene proti tem predpisom, se morajo odstraniti do 1. januarja 1934. Voda s streh ali zasebnih zemljišč se sme odvajati v cestne jarke samo s privolitvijo pristojne cestne uprave. Brez dovoljenja
banske uprave se ne smejo postaviti vobče nikakšne zgradbe bliže nego
4	m od zunanje meje cestnega zemljišča. Dela, ki morejo promet posredno ali neposredno ogražati, kakor odvajanje vode, razstreljevanje kamenja, spuščanje hlodov, izkopavanje se smejo izvrševati le z dovoljenjem pristojne cestne uprave.
Za vožnjo z vsemi vrstami vozil, tudi za bicikle, za voznike, ježo in gonjo živine je namenjeno samo vozišče, dočim so hodniki, pešpoti, javni nasadi, parki, drevoredi in sprehajališča le za pešce. Tovor naj bo tako naložen in pritrjen, da ne more pasti z vozila in da ne povzroča prevelikega ropota. Ne sme se vleči po tleh niti ne smejo sedeži in drugi predmeti štrleti čez širino vozila ali tovora.
Vsa vozila morajo voziti počasi in s povečano previdnostjo:
1. po mostovih in pred železniškimi prelazi;
2. pri vožnji z ene ceste na drago, pred cestnimi, križišči in čez nje;
3. pri vožnji iz ozkih ali stranskih ulic na glavno cesto, iz dvorišč, vež, garaž itd.;
4. na nepreglednih ovinkih, v ozkih ulicah in ob gostem prometu;
5. pri vožnji po strmih cestah in ulicah navzdol;
6. pred šolami, kadar prihajajo ali odhajajo otroci, pred cerkvami, kadar gredo večje množice ljudi v cerkve ali iz cerkve, pred bolnišnicami, na sejmiščih ob tržnih dneh, po prahu in dežju;
7. Kadar so na cesti vojaške čete, sprevodi, procesije, pogrebi in slično.
Prepovedano je rezati ovinke. Pred srečanjem se mora vsako vozilo umakniti po možnosti daleč na svojo desno stran. Prehiteva se na levo le tedaj, ako ni ogrožena varnost osebe in imetja, ako prednje vozilo vozi v koraku ali z manjšo brzino, ako je pred njim dovolj prostora in je cesta pregledna in ne prihaja v bližini nasproti nobeno vozilo. Voznik prednjega vozila ne sme preprečiti prehitevanje, temveč se mora na znamenje umakniti popolnoma na desno stran. Na ovinkih, voglih, križiščih, mostovih se ne sme prehitevati. Kjer bi bila drugače varnost ogrožena, je dovoljeno voziti z dvorišč in dragih izhodov na cesto le tako, da je pri izhodu oseba, ki opozarja na bližajoče se vozilo in pazi tudi sicer na varen izvoz. Postajanje je prepovedano na cestnih križiščih, ostrih ovinkih, mostovih, na železniških prelazih, na levi strani ceste v smeri vožnje, na stojiščih izvoščkov, avtobusov, na postajališčih cestne električne železnice, povsod, kjer bi bila s tem ogrožena osebna varnost, varnost imetja in promet. Ponoči je prepovedano puščati vozila na cesti. Če pa mora vozilo zbog nepremagljive ovire ostati na cesti, se mora spraviti na skrajni desni rob vozišča in mora obdržati predpisano luč. Če se pri vožnji dogodi nezgoda, mora vozač svoje vozilo takoj ustaviti in poškodovanemu na najboljši način nuditi prvo pomoč, ga po potrebi obvezati, prenesti v bližnjo hišo, prepeljati na dom, poklicati zdravnika, ali ga prepeljati
v	bolnico. Pri smrtni nesreči se mora pustiti nastalo stanje po možnosti nedotaknjeno in nesrečo javiti naj-bližjemu varnostnemu organu. Voznik mora biti pri vožnji popolnoma trezen, ne sme spati na vozu in tudi ne pokati z bičem ali na drug način nadlegovati ostale voznike in občinstvo. Vsak voz mora imeti med vožnjo svojega voznika. Vsako vprežno tovorno vozilo mora imeti tablico, ki je pritrjena na vidnem mestu, na le-
vi	strani vozila in vedno dobro ohranjena. Tovornemu avtomobilu se sme priklopiti samo 1 privesni voz, ki mora tudi imeti evidenčno tablico, kakor avtomobil in zadaj luč. Lastnik motornega vozila je odgovoren, da vodi motorno vozilo le taka oseba, ki je po predpisih za to upravičena. Ob slabem vremenu in po blatnih cestah morajo motorna vozila voziti tako previdno, da ne obrizgajo z blatom in vodo pešcev in zidovja. Prevažanje oseb s tovornimi avtomobili je v splošnem prepovedano. Dovoljeno je samo izjemno za posebne prilike, a nikdar ne obrtoma in proti plačilu. Avtobusi smejo postajati samo na oblastveno ugotovljenih, iz voznih redov razvidnih in ob progi naznačenih stalnih ali pogojnih postajališčih. V avtobusih se sme prevažati samo ono število potnikov, ki ga je odobrilo oblastvo. Vstopati in izstopati je dovoljeno samo na postajališčih. Z avtobusom sme voziti le šofer, ki je vsaj 25 let star in ima vsaj 2-letno povoljno prakso po uspešno napravljenem izpitu za vožnjo z avtomobili in je z uspehom naredil poseben izpit za vožnjo z avtobusi. Pušenje v avtobusih je prepovedano. Vsak avtobus mora imeti dva gasilna aparata. Nihče ne sme samostojno opravljati motornih vozil, ako ni opravil predpisanega izpita, ter nima šoferske izkaznice. Vsako kolo mora imeti razen zvonca in luči tudi dobro zavoro. S kolesom se smojo voziti oni, ki. so zadostno izvežbani. Dajanje znakov z zvoncem se mora takoj ustaviti, če se plaši živina. Prepovedana je vožnja več oseb na enem kolesu. Posebno je prepovedano jemati na kolesa otroke. Pešci ne smejo hoditi po vozišču, temveč se morajo poslužiti hodnikov ali pešpoti. Drugod morajo hoditi ob robu ceste. Sankanje in drsanje na javnih cestah je prepovedano. Smučanje na javnih cestah je dovoljeno. Pri saneh mora imeti vprega zvonček ali kragulj ček.
Kr. banska uprava pa je izdala istočasno za področja uprave policije v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju še poseben mestni cestni red. Glasom te naredbe nadzorujejo cestni promet policijski stražniki, ki pokažejo na znamenje vozačev v smeri vožnje, ali je cesta v označeni smeri prosta ali ne. Znamenje za prosto cesto je energičen zamah z roko v smeri vožnje. Če pa cesta ni prosta, tedaj dvigne stražnik roko. Stražnikovim vodilom se mora vsakdo pokoriti. Prepovedano je voziti s konji brez brzd. Voznik mora na križiščih označiti smer vožnje z zamahom biča ali z roko. Kadar hoče ustaviti, mora to naznačiti z navpičnim dvigom biča ali roke. Vozila, ki sama, ali katerih tovor pri nagli vožnji delajo hud ropot, morajo voziti počasi. Vozovi cestne električne železnice imajo na križiščih prednost pred drugimi vozili. Kajenje v notranjosti tramvajskega voza je prepovedano. Za pešce so hodniki in pešpoti. Pešci naj hodijo vedno na desni strani hodnika v smeri hoje in prehitevajo na levo, izogibajo se pa na desno. Prodajni in drugi predmeti, razstavna okna in druga reklamna sredstva, ki se razobešajo ali razstavljajo na poslopja, na vrata, na okna ne smejo do višine 3 m nad hodnikom, pešpo-tom, trgom, cesto moleti več nego 0 cm na te objekte. Sveže pobarvane izložbe, okna, ograje in druge predmete tik ob hodnikih in potih je treba primerno označiti, da se pešci ne omažejo. Z ledom naloženi vozovi se morajo pri skladanju ustavljati zapored tako, da promet ni oviran. Razbijanje in spravljanje ledu se mora
pričeti takoj, ko se led pripelje in nepretrgoma nadaljevati. Ko se delo konča, je treba prostor osnažiti in posuti s peskom, pepelom ali žaganjem. Prilepljanje lepakov na javnih cestah je dovoljeno samo na prostorih, ki so za to določeni. Prepovedano je vsako onesnaženje javnih cest, trgov in nasadov, onesnaženje je tudi pisanje in risanje po zidovih, pljuvanje, izlivanje vode, pomij in smrdljivih tekočin na cestne jarke. Prepovedano je metati na ceste, ulice, trge, hodnike žareče vžigalice, ostanke cigar, cigaret, papir, kostanj, odpadke jedil in podobno. Glazbene produkcije, podoknice na javnih prostorih in trgih s smejo vršiti le z dovoljenjem državnega policijskega ob-lastva.
Postavljanje gramofonskih in radijskih zvočnikov ob javnih cestah, ulicah, trgih in drugih javnih prostorih je prepovedano. Če so ti aparati nameščeni na gostilniških ali zasebnih vrtovih in dvoriščih ne smejo imeti premočnega zvoka. Po 22. uri zvečer in pred 7. uro zjutraj se pa tudi ne smejo porabljati. V posebnih primerih sme dovoliti izjeme samo državno policijsko oblastvo v Ljubljani, Mariboru in Celju, v Ptuju pa mestno načelstvo. Enako so smejo glasovirji, gramofoni in zvočniki v zasebnih stanovanjih pri odprtih oknih uporabljati samo do 22. ure zvečer in po 7. uri zjutraj.
Prepovedano je petje v gostilnah, kavarnah in sličnih obratovalnicah pri odprtih oknih. Po 22. uri zvečer in pred 7. uro zjutraj se z godbo, petjem ali sicer z obratovanjem v takih obratovalnicah ne sme kaliti javni mir.
Ta naredba je stopila v veljavo 1. julija 1933.
Važno opozorilo glede sušmarstva z vinom
Načelstva naših združenj nam neprestano dostavljajo prijave, da se
za šušmarstvo z vinom, ki se je razpaslo v celem območju naše banovine, ne brigajo varnostni in finančni organi ter da občinske uprave ne kažejo prav nikakega zanimanja, da bi to šušmarstvo izkoreninile. Na podlagi teh prijav smo se obrnili na pristojno mesto kr. banske uprave ter zaprosili za odpomoč teh nedostat-kov, ker je brez oblastnega postopanja nemogoče zatreti to nadlogo, ki se je kot kuga razpasla v naših krajih. Kr. banska uprava nam je sporočila, da je izdala jako odločno in popolnoma jasno okrožnico glede preganjanja neopravičenega obrto-vanja in da se ta okrožnica razumljivo nanaša tudi na šušmarstvo v gostilničarskem obrtu. Opozarjamo vse naše članstvo, da so po tej okrožnici osebno odgovorni za izvršitev navodil, ki jih daje kr. banska uprava v naznačeni okrožnici predvsem občinski predstojniki, poveljniki orožniških postaj in pa policijski organi. Okrožnica je bila že svoječasno razglašena v časopisju, vendar smatramo za potrebno, da jo še enkrat predočimo vsemu našemu članstvu. Okrožnica se glasi:
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
VIII. No. 6788/1
Ljubljana, 6. dec. 1932.
Preganjanje neopravičenega obrtovanja.
Vsem sreskim in mestnim načelstvom ter sreski izpostavi v Škofji Loki, Upravi policije v Ljubljani ter predstojništvoma mestne policije v Celju in Mariboru.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je z današnjim dopisom opozorila bansko upravo, da postaja neopravičeno obrtovanje v zadnjem času takšno, da je nastali položaj naravnost nevzdržljiv in pre- j ti uničiti celo vrsto osobito šibkejših ! strok po deželi in po mestih. Kr. ban- j ska uprava ni nehala opozarjati in naročevati vodno znova čim strožjo in poostreno uporabo kazenskih obrtnih določil, vendar se jo mogla pre-
pričati, da nikakor stanje in zaščita upravičenega obrtništva ni boljše, temveč se slej ko prej prav na široko in brezobzirno in pred očmi oblastev in varnostnih organov šušmari. Saj so ponekod kar na kupu neopravičeni obrtniki, ki jih mora šele čim manj zaposleni obrtnik ovaditi često neposredno na bansko upravo iz strahu pred sovraštvom ovadenih, da kršitelje zadenejo kazenske posledice, šušmarenje nikomur ni v korist, niti šušmarjem samim ne. Predvsem so j prikrajšana davčna oblastva na dohodkih, z njimi vred občine in javnopravne korporacije. Močno so prizadeti v konkurenčni sposobnosti redni obrtniki, ki pač nosijo precejšnja bremena tudi za druge dajatve poleg davkov, kvari se pametna cena za obrtniške izdelke, ki je pogoj zdravemu gospodarskemu življenju, obrtništvu manjka zaposlitev in s tem gospodarski napredek, obenem pa tudi gineva možnost, da se zaposluje več kvalificiranega osobja. šušmar sam pa je, ko ga zadenejo občutne kazni, navadno v položaju, da nima listin za samostojen obrt v redu in mora prositi za pomoč, ki se mu ne more dati. Med tem pa bi kot pomočnik navadno že lahko dosegel redno usposobljenost! Nikomur zato ne koristi, če se ne pazi čim bolj in čim ostreje na strogo izvrševanje tudi teh določil obrtnega zakona
Novi obrtni zakon izroča posle z evidenco vajencev in pomočnikov pri rokodelskih obrtih občinam, kadar dotična strokovna združba nima sedeža v istem srezu ali mestu. S tem nastane za občine dolžnost, da obenem z izvrševanjem evidenčnih poslov pazijo na vsako nepravilno obrtovanje ne samo evidenca, ampak še bolj razna nedopustna razmerja med upravičenimi obrtniki in nezaposlenimi pomočniki morajo biti predmet pažnje občinskih oblastev. Že prej omenjena skrb za urejene razmere pa zahteva in se zato odredi :
1. da se brezpogojno ovadi brez kakršnegakoli ozira vsak, ki se neopravičeno, t. j- brez pooblastila ali dovolila bavi ali tudi samo enkrat ali včasih, bodisi tudi samo proti plačilu v blagu ali proti nagradi, izvrši kako obrtniško delo ali proda oziroma celo večkrat trguje s stvarmi, ki niso pridelki njegove kmetije oziroma kmečkega gospodarstva sploh, kolikor to ne spada pod obrtni zakon,
2. da se z vso strogostjo zahteva pri vseh upravičenih obrtnikih napis na vnanji strani vhoda v obrtni lokal (delavnico ali trgovino) s polnim krstnim in rodbinskim imenom (§ 128 ob. z.), kjer pa so napisne deske obrtnikov in trgovcev, ki so šele poI novem zakonu pridobili obrtne pravice — in takih je že povsod mnogo — pomanjkljive, ker so njih imena Skrajšana ali pa krstnih imen sploh ni, je staviti pod kaznijo rok, v katerem se imajo napisi brezpogojno 'izmenjati,
3. da se pozovejo vse občine k poročilu ali so izvršile zabeležbo rokodelskih vajencev in pomočnikov onih strok, katerih zadruge imajo sedež zunaj dotičnega sreza,
4. da so gg. občinski predstojniki, poveljniki orožniških postaj in policijski organi osebno odgovorni za vestno ivršitev te odredbe, na katero kraljevska banska uprava polaga posebno važnost. Pričakuje se zato, da boste dali tej odredbi potrebnega po. vdarka, kazensko postopanje pa nato čim vestneje izvedli.
Ban: Dr. Marušič s. r.
Prosimo tedaj slehernega gostilničarja, kakor tudi načelstva in odbornike naših uprav, da opozorijo pri vsakem neopravičenem trgovanju z vinom najbližjo žandarmerijsko postajo, če pa je ta preoddaljena, občinskega predstojnika ali pa občinskega odbornika, da prepreči šušmarstvo. V kolikor pa se tiče sodelovanja finančno kontrole, ki to v nekaterih krajih odklanja, pa sporočamo, da predvideva trošarinska novela z dno 18. aprila 1932 tudi troša-rinslce prestopke, kateri se morajo
1. Prvovrsten, osvežujoč in zdrav brizganec
v vročih poletnih dneh napravite, če vinu, pomešanem z
Radensko zdravilno vodo
pridenete košček ledu
2. Stara, težka in rdeča vina
se najbolje mešajo z
Radensko Gizelino vodo Radenska Gizelina voda
n e spremeni barve vinu, mu n e vzame naravnega okusa ter ustvari res prijetno, okusno in zdravo pijačo
Kot namizno vodo hvalijo sladokusci najbolj Radensko kraljevo vodo ki je v vročih poletnih dneh najcenejše in obenem tudi najboljše okrepčilo in osvežilo
*
naravno zasledovati po finančnih organih. Tedaj je izgovor finančnih organov, da niso poklicani brigati se za trgovino z vinom v kolikor se no vrši v obsegu novih trošarinskih predpisov — nepravilen.
Kdo vse dobi pooblastila za vinotoče pod vejo?
V zadnji številki našega lista smo omenili, da je graščak Herberstein iz Ptuja ponovno zaprosil za vinotoč pod vejo, ker najbrže tudi letos ne more plačati davkov. Danes lahko sporočamo javnosti, da je naznačeni vlastelin večkratni veleposestnik, lastnik precejšnjega števila gradov in tvomic v resnici dobil vinotoč pod vejo s to razliko, da se mu ga letos ni dovolilo v Ptuju, temveč na posestvu v Vurbergu, kamor vabi potom časopisja žejne zemljane. Ta velikaš in večkratni milijonar se je tedaj postavil v ono kategorijo, v kateri se nahaja revni vinogradnik iz Haloz, ki se preživlja le od svojega malega vinograda Naravno, da je postopanje graščaka vzbudilo veliko pozornost in niso neutemeljene opazke, češ, drugemu se radi neplačanih davkov zarubi vse, kar ima, tega veli-kaša pa se pardonira in se mu izdajajo pooblastila, ki gredo na škodo našega obrtnika. Mi se tem opazkam pridružujemo v polnem obsegu in se vprašamo, kdo ima od merodajnih krogov interes, da se ščiti premožne osebe v onem času, ko se našemu gostilničarju jemlje možnost nadaljne-ga obratovanja, ker ni mogel n. pr. plačati visokih taks. Menda vendar ni na mestu strah pred visokimi naslovi, saj se nahajamo v demokratični državi, kjer bi naj bili vsaj po ustavi vsi državljani enaki. Prepričani smo, da bi se osebam z visokimi naslovi in z velikim premoženjem že lahko raztolmačilo, da se jim kaj takega v današnjem času ne more dovoliti, ker živi še mnogo tisoč in tisoč zvestih državljanov v večji revščini — kot so grofje, različni dvorni svetniki,, ki pa vseeno z znojem na svojem licu poravnajo svoje obveznosti napram državi. Kaj bi n. pr. napravili na Češkoslovaškem z našim aristokratom, ki bi se usodil živeti na škodo čehoslovažkega obrtnika, kaj bi napravili n. pr. v Nemški Avstriji z našimi dvornimi svetniki ali pa upokojenimi visokimi oficirji, če bi hoteli kot vinogradniki z vinotoči pod vejo šušmariti avstrijskemu gostilničarju. Prepričani smo, da bi našli dovolj sredstev, s katerimi bi jih poučili, da se morajo tudi ti nekdanji fevdalisti in pripadniki visokih družb naučiti v današnjih težkih časih »skrbeti« in da morajo baš ti z dobrimi vzgledi prednjačiti drugim davkoplačevalcem. Radovedni smo, kaj poreče k temu pooblastilu gosp. poslanec Lovro Petovar, ki je po našem znanju baje odločen nasprotnik takih vinotočarjev?
Pri izdaji pooblastil za vinotoče pa smo doznali še za drugi, jako zanimiv slučaj. Kot poznano, dovoljuje banska naredba vinotoče samo vinogradnikom, ki imajo manj kot 3 ha vinograda. Ob naši severni meji pa imamo še precej samostanov, katerih centrale so vse v Nemški Avstriji. Ker imajo ti samostani velika vino-
gradniška posestva, je razumljivo, da ne morejo zadnja leta dobivati dovoljenja za vinotoče, ker so — odnosno bi morali biti — samo privileg malega vinogradnika. V samostanih pa žive brihtne glave, če sami ne morejo, si pa vzamejo kako osebo, ki ji mposodi svoje ime, da pa stvar še bolj drži, se razglasi enostavno, da se je napravilo zakupno razmerje s samostanom in z osebo, ki ima, recimo, dobre zveze. Do takega zakupnega razmerja je prišlo med Chorherrn-stiftom Vorau in pa med nekim Birg-majerjem. Na podlagi tega zakupnega razmerja, ki ni razviden iz zemljiške knjige, je dobil g. Birgmajer baje vsled dobrih vezi iz Ljubljane dovolilo za vinotoč pod vejo. Seveda, se to zakupno razmerje ne nanaša na letošnji vinski pridelek, katerega bi g. Birgmajer pridelal, temveč se nanaša na »oni lastni pridelek«, katerega imajo gg. patri že v svojih vinskih kleteh. Da pa je prišla resnica »o zakupnem razmerju« še bolj do veljave, je Chorherrenstift Vorau mesto g. Birgmajer j a kot pravega zakupnika objavil v časopisih, da se je vinotoč Chorlierrenstifta Vorau otvoril, in da se prodaja vino po tej in tej ceni.
V tej zadevi, so po našem doznanju napravile naše stanovske organizacije in pa Zbornica TOI v Ljubljani primerno predstavko na kr. bansko upravo, ki pa je ostala do danes še nerešena. Ker pa ima vinotočar pod vejo pravico točenja samo 3 mesece, se bo seveda zgodilo tako, da bo »vinogradnik« g. Birgmajer, kot zakupnik iztočil preje »lastni pridelek«, kakor pa bodo pritožniki prejeli rešitev. Iz tega se vidi, da je treba danes imeti le dobre zveze, pa se lahko verjame tudi naj večjim naivnostim. S tem smo zopet dokazali — z ozirom na naš prejšnji uvodni članek — možnost in pa novo pot, po kateri se pride najlažje do uspeha. Veza je glavno, vse drugo je nič.
Gostilničarji obiščite vinogradnike v Slovenskih goricah!
»Društvo prijateljev Slovenskih goric«, katero je ustanovil naš zvezni ravnatelj, priredi v vzhodni del Slovenskih goric, to je v ormoško-ljuto-merske gorice v nedeljo dne 8. oktobra t. 1. velik izlet s posebnim vlakom iz Ljubljane. Izletniki bodo raz-poredeni na več skupin tako, da bodo obiskani vsi znameniti vinski vrhovi. Skupine bodo izstopile v Ptuju, Ormožu in Ljutomeru ter priredile pod strokovnimi vodstvi izlete. Tako n. pr. bodo skupine
za Ptuj si lahko ogledale poleg mesta samega in ostalih krajev tudi vinograde Štajersko hranilnice v Podlehniku, Sv. Vid, Vareja, Majski vrh (vse v Halozah), Vurberg, Mestni vrh pri Ptuju in Placarski vrh.
Skupine za Ormož si bodo ogledale vinske gorice v Stolenšaku, Litmerku, Svetinjah, Lešnico, Runoč, Kogel, Vel. nedeljo. Strmec, Hajndl, Šardinje, Stanovščak, Strezetino, Hranigovce, Korački vrh, Kostanj, Sv. Tomaž,
K orači c e, Pršetince, Lahonščak, Des-njak, Ilardek, Pavlovski vrh, Jeruzalem, Hum, Krčevino, Brebrovnik,
Tifenbacli, Sv. Miklavž, Kajžo, Kri-žanščak, Temnar, Ilovec, Vuzmetin-<;e, Gomila, Stara gora.
Skupine za Ljutomer si ogledajo vinogradov: Rajžihar, Kotnikov breg, Jeruzalem, Radomerje, Kamenščak, Strmec, Bukovje, Admontski samostan, Plešivica, Žerovince, Hujbar, Žvab, Vidanovce, Veščički breg, Globoko, Slamnjak, Kalvarijo, Globočki vrh, Kapela nad Slatino Radenci.
Torej same vinske gorice. Vinogradniki. nam sporočajo, da bodo odprli svoje kleti, ker želijo, da bi vsak izletnik »poskusil« in do dobrega spoznal slovečo kapljico ormoško-ljutomerskih goric.
Vožnja iz Ljubljane do Ljutomera z brzoviakom in nazaj (vlak se ustavlja samo v Li.tiji, Zidanem mostu, Celju, Poljčanah, Pragerskem, Sv. Lovrencu na Drav. polju, Ptuju, Ormožu in Ljutomeru) stane s celodnevno prehrano (južina, kosilo, malica in večerja, vselej z vinom) ter vse vožnje z vozovi in avtomobili za osebo in za vse skupine le 94 Din. Člani, ki reflektirajo le na ugodnost vožnje, ne pa tudi. na skupne obede in vodstva, plačajo le 55 Din.
Udeleženci iz Dolenjske, Gorenjske in Notranjske uživajo z njihove postaje do Ljubljane 2/a popust in plačajo tedaj le '/» običajne vozne cene. Prijaviti pa se morajo najkasneje do 30. septembra, da se jim preskrbi znižani vozni listek.
Gostilničarji! Naše organizacije so poskušale že pogosto navezati najožje stike z vinogradniki Slovenskih goric. Seda j se vam nudi naj lepša prilika, da obiščete njihovo vzorno urejene vinske kleti, ter da na licu mesta poskušate izborno vinsko kapljico, ter postanete stalni odjemalci njihovega pridelka.
Prijave sprejema za članstvo do vključno 30. septembra zvezna pisarna Zveze združenj gostiln, obrti v Ljubljani.
Zahtevajte prospekte!
Spremembe v gostilničarskih obratih
Glasom poročila Združenja v Maribora so se izvršile sledeče spremembe:
Cizi Josip, kavarna, Maribor, Aleksandrova c. 45, ukinil.
Preac Marija, gostilna, Maribor, Ruška c. 7, ukinila.
Rotar Frančiška, točilnica, Maribor, Gosposka ul. 40, ukinila.
Jakin Marija, gostilna, Maribor, Vojašniška ul. 4, začasno ukinila. Filipič Frančiška, prevzela od Božič Marije, Maribor, Tattenbahova ulica 22.
Gračner Terezija, prevzela od Božiček Franca, Maribor, Meljska cesta 9.
Moschl Marija, prevzela od Horvat Nika, Maribor, Koroška c. 4.
Curk Franc, prevzel od Jamšek Frančiške, Maribor, Frankopanova 11. Benko Rozina, prevzela od Širca Antonije, Maribor, Koroška c. 50. Teraš Marija, prevzela od Križnič Roze, Maribor, Danjkova ul. 10. Glasom sporočila Združenja v Ptuju so se izvršile sledeče spremembe: Orel Frančiška v Ptuju, ukinila obrt. Mervar Karla v Ptuju, ukinila obrt. Debeljak Martin, Medribnike, prevzel od Debeljaka Janeza.
Kastner Marija, Majski vrh 44, obč. Vareja p. Sv. Vid pri Ptuju, nova gostilna.
Ranfl J., Budina pri Ptuju, nova gostilna.
Glasom sporočila Združenja v Novem mestu so se izvršile sledeče spremembe:
Jarc Janez, Podboršt 9, obč. Mirna peč, ukinil dne 20. VI. 1933.
Zurc Josip, Dvor 1, obč. Dvor, ukinil
I.	VII. 1933.
Glasom sporočila Združenja na Je-senicah so nastale sledeče spremembe:
Z obratovanjem je pričel novi last nik (ime ni navedeno) hotela »Erika«, Kranjska gora.
Glasom sporočila Združenja \ Ljubljani so nastale sledeče spre membe:
Vospernik Ulrik, prej Marija Vosper
nik, kavarna, Ljubljana, Stari trg j št. 34.
Smoljanovič Zvonko, poprej Dorfl Marija, bufet, Ljubljana, Mestni trg 12.
Nemetl Jelka, bufet, Ljubljana, Stari trg 11 a, prenehala z izvrševanjem. Po sporočilu Združenja v Zagorju so nastale v obrti sledeče spremembe: Rozalija Jerin, Toplice 67, obč. Zagorje, z dne 1. I. 1933 opustila.
Forte Ivan, Potoška vas, obč. Kotre-dež, z dno 1. VII. 1933 začasno ukinil.
Združenje Šoštanj sporoča, da sta prenehala izvrševati gostiln, obrt dva člana in sicer:
Žlebnik Franc, gostilna v Št. Vidu nad Zavodnjo pri Šoštanju. Cerkveno oskrbništvo v Belih vodah pri Šoštanju.
Združenje Novo mesto poroča, da jo prenehala izvrševati obrt:
Ga. Kapsch Veronika, Uršno selo, občina Toplice.
Ga. Samida Ida, Cermošnjice, bo vodila gostilno naprej po pok. možu Matij i.
Kaznovanje po obrtnem zakonu
Radi šušmarstva v gostilničarski obrti v Mariboru in Ljubljani so bile kaznovane sledeče osebe:
1. G. Požauko Franc, železniški strojevodja in ga. Koropec Alojzija, '.asebnica, radi točenja na Radvanjski cesti št. 28, vsak na 1000 Din glo-oe in 650 Din na taksah. (Akt štev. 18596/4103/33 mestnega načelstva v vlariboru dne 3. II. 1933.)
2. G. Vrhunc Marija, Cankarjeva il. 20, trgovka, na 300 Din in 1250 Din .alcse (spis mestnega načelstva v Mariboru z dne 18. Vil. 1933., št. 8229/ 1649).
3. G. Ivrušič Ivan, mesar, Lekarniška ul. 7, na 1000 Din globe in 1250 Din takse (spis mestnega načelstva
v	Mariboru z dne 18. Vil. 1933., štev. 10136/1890).
4. G. Kmetič Marija, Danjkova ul. 8, baraka c, globa 50 Din, taksa 1250 Din (spis mestnega načelstva z dne
19.	VII. 1933, št. 6596/1491).
5. G. Vrabl Marija, branjevka, Erjavčeva ul. 10, globa 50 Din, taksa 1250 Din (spis mestnega načelstva z dne 19. VIL 1933., št. 10208/33.
6. Školiber Marija, branjarija, Ruška c. 35, na 50 Din globe in 1250 Din takse.
7. G. Krušič Marija, Lekarniška ul.
7,	na 1000.— Din globe in 1250 Din takso (akt mestnega načelstva z dne 11. VIII. 1933, št. 10136/1899-33).
8. G. Hvalec Josip, Lekarniška ul.
4,	na 500 Din globe in takso za 1250 Din (akt mestnega načelstva z dne
11.	VIII. 1933, št. 10549/1949).
9. G. Kolbl Alojzija, IVolfova ul. 18, la 250 Din in 1250 Din takse (akt mestnega načelstva z dne 26. VIII.
1933., št. 10771/1974/33).
,0. G. Lesjak Roza, Loška ul. 25, na .50 Din globe in 1250 Din takso (akt mestnega načelstva z dne 26. VIII.
1933., št. 11816/2131/33).
11. G. Lauko Maks, Cankarjeva ul.
10,	na 250 Din globe in 1250 Din takso (akt mestnega načelstva z dne 28. VIII. 1933., št. 10138/1901/33).
12. G. Zebiš Josipina, Stritarjeva ul. 15, na 250 Din globe in 1250 Din takso (akt mestnega načelstva z dne 28. VIII. 1933., št. 12152/2187/33).
13. G. Sterle Matija, Ljubljana, Ižanska c. 202, z razsodbo mestnega načelstva v Ljubljani na 3.500 Din.
Novi grobovi
igračke za kavarne ter biljardne predmete
. EHRLICH, SGMBOR
Hustrovani cenik zastonj
Bčcm zast pnika za Dravsko banovino.
Žuraj Ivan mrtev. Ravno ob za ključku lista smo doznali za žalost- ! no novico, da je postal žrtev letalske I nesrečo v Ljubljani znani in splošno priljubljeni lesni trgovec, lastnik parne žage in gostilničar g. Žuraj Ivan iz Slov. Bistrice. Nameraval je odpotovati po trgovskem poslu na Sušak in bi zamudil zvezo, če ne bi telcfonično zaprosil vodstvo aerodroma, da naj zadrži letalo za nekoliko časa. Smrt je rada ustregla njegovi prošnji ter ga počakala, da položi tudi njega med svoje žrtve, ki so se komaj par minut veselile v zračnih višavah.
Težka izguba, ki je zadela ugledno družino Žurajevih iz Gor. Bistrice in pa naše Združenje v Slov. Bistrici, pri katerem je pok. Žuraj z zanimanjem sledil našemu gibanju, nam zapušča v tej bridkosti vsaj svetel spomin na moža, ki je posvečal svoje življenje lo delu in napredku. Svojcem naše sožalje!
Združenje gostilniških podjetij v Trbovljah nam sporoča sledeče:
V	Trbovljah je na praznik Vnebovzetja preminul splošno poznani gostilničar in posestnik gosp. Volbeiik Ameršek.
Umrli je bil dolga leta uslužben kot rudniški poduradnik, kjer si je s pridnostjo in delavnostjo prihranil tol ko, da si je v Trbovljah postavil lastni dom, kjer je pozneje otvoril tudi gostilno. Kot član Združenja gostilničarjev jo bil drugim vzor ter je
v	stanovski zavednosti marljivo sodeloval, tako, da ga bo pogrešalo tudi združenje. Ni ga bilo sestanka, da bi se ga oče Ameršek ne bil udeležil. Vkljub visoki starosti 74 let je bil krepak in zdrav, a nepričakovana zavratna bolezen mu je mahoma pihnila luč življenja.
Kako je bil Volgec priljubljen med tukajšnjim prebivalstvom vseh slojev, je pokazalo spremstvo na njego-
vi	zadnji poti.
Dobremu tovarišu naj bo zemlja lahka, užaloščeni vdovi in preostali družini pa naše iskreno sožalje!
Izlet s posebnim vlakom v Salzburg in Miinchen
priredi »Putnik« v dneh od 6.—12. oktobra t, 1. Odhod iz Ljubljane v nedeljo 7. oktobra ob 2.30 ponoči preko Beljaka, Badgasteina v Salzburg. Dopoldne ogled znamenitosti mesta, ob 13. skupno kosilo v Spiegel-Kel-Icr-u. Popoldne izlet na Gaisberg. Ob 20.25 odhod v Miinchen. V ponedeljek, torek in sredo ogled znamenitosti mesta in razni izleti. V četrtek
II. oktobra povratek iz Munchena ob 7.45 v Badgastein. Tu je triurni postanek. Ob 15. nadaljevanje vožnje preko Jesenic v Ljubljano. Zahtevajte programe! Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani do 24. t. m.
Cena vožnje, Ljubljana—Miinchen in nazaj III. r. 490.— Din, II. r. 660,— Din. Ljubljana—Salzburg in nazaj
III. r. 300,— Din, II. r. 450,— Din. Cena cele oskrbe (prenočišče in hrana) odvoz in dovoz v hotele, ogled mesta pod strokovnim vodstvom, napitnine, takso 1.100 Din za osebo.
AUGUST AGNOLA
I m	LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 13
bb
Radijski in ostali avtomatski aparati ter pavšalna taksa
Komaj se je nekoliko uredilo vprašanje plačevanja tantijeiu z različnimi in vedno večji meri se pojavljajočimi avtorskimi centralami, že se je pojavila druga obdačitev in sicer potom državno finančne uprave. Od vseh strani prejemamo pritožbe, da jo začela finančna uprava popisovati po naših lokalih radijske aparato s tem namenom, da predpiše nato tudi pavšalno takso po tar. post. 99a taksnega zakona. V tej tar. post. se v resnici navaja, da se določi taksa povprečno za 1 dan onim lokalom, v katerih se prodajajo pijačo in jedila in v katerih se zbirajo ljudje zaradi zabave, plesne veselice in razvedrila, poslušajoč petje, godbo, radijske apa rato in druge glasbene avtomate. Finančna uprava napravlja pri tem veliko pogi-eško, ker ne upošteva, da se ne zbirajo ljudje po naših gostilnah
® ZALOGA RAZNOVRSTNEGA ® NAMIZJA ZA O OSTI L N E, HOTELE IN KAVARNE
v svrho zabave, plesnih veselic ali razvedrila, temveč v pretežni večini zato, da se okrepčajo.
Razumeli bi tedaj, če bi se pavšalna taksa po 99a tar. post. določevala samo tam, kjer so veselice ali druga razvedrila na dnevnem redu, ne pa tudi tedaj, če se gostu, ki se pride okrepčat, zasvira kak komadič z radijskim ali kakim drugim avtomatskim godbenim aparatom.
Obrnili smo se naravno v tej zade-
vi	na pristojna mesta s prošnjo, da se izda davčnim upravam točna tolmačenja, ki naj bi se glasila v na-prošenem smislu, če pa ne bodo tudi predstavke ničesar zalegle, potem ne moremo drugega svetovati, kakor da se opusti dosledno vsako izvajanje godbe po gostilnah. Tak postopek bo najhitreje prepričal merodajne kroge, da ni mogoče pretiravati davčnega vijaka, ki je itak pri gostilniški obrti že najbolj občuten.
Kršitev avtorskega zakona
Zvezna organizacija je prejela od Centralne zadruge jugoslov. avtorjev sledeči dopis:
»Centralna organizacija jugoslO' venskih avtorjev« tem potom še enkrat vljudno prosi »Zvezo združenj gostiln, obrti dravske banovine«, da opozori vse g. gostilničarje, hotelirje, kavarnarje itd., kateri imajo v svojih prostorih radio-aparate, gramofone, glasovirje ali druge vrste glasbo, da prijavijo to »Centralni zadrugi jugoslovanskih avtorjev« poslovalnica Ljubljana, Livada 29.
Ker se bo sedaj po nalogu »Centrale« vsako neopravičeno izvajanje glazbe brzpogojno naznanilo sodni oblasti in zahtevalo kazensko postopanje v smislu §§ 48., 49., zakona o zaščiti avtorske pravice, žato opozarjamo vse prizadete, da nemudoma naznanijo vsako vrsto glasbe, ki se vrši ali se bo vršila v njihovih prostorih po gori označenem zakonu.
Važen sklep občinskega odbora v. Dol. Logatcu glede pobiranja občinske trošarine na vino
Ker odvisi glasom zadnje okrožnice banske uprave pobiranje občinske trošarine od onega vina, ki ga privatnik dobiva neposredno bd producenta od sklepov občinskih odborov, je bil jako primeren predlog g. odbornika Ivana Škrlja, ki je bil sprejet v sledeči vsebini:
»V smislu okrožnice kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani II. No. 10463/8 z dne 11. maja t. 1. predlagam, da občinski odbor sprejme sledeči sklep:
Ker finančna kontrola v Logatcu kot merodajni faktor za pobiranje občinske trošarine odklanja kontrolo, oziroma**vsled sedanjega zakona nima moči nad producenti vina oziroma njihove prodaje, a v smislu zgoraj navedene okrožnico kr. banske uprave in sejnega sklepa te občino, s katerim je dolžan vsak plačati občinsko trošarino, se v bodoče prepove vsak dovoz vina v tukajšnjo občino s strani producentov, kakor tudi vsaka prodaja, vse dotlej, dokler ti prodajalci ne založijo za dovoženo količino vina potrpbno vsoto pri občini odnosno pri fin. kontroli, ki pa naj se v slučaju neprodaje njim povirne.
Da pa bo mogoča kontrola, naj se nastavi en uslužbenec, katerega je plačevati oziroma honorirati iz fonda te trošarine. Ta uslužbenec naj bi bil nastavljen le začasno in brez pravne obveznosti občine do njega. (Od zasačenega vina dobi 50% obč. troš.)
Dolžnost slednjega je, voditi strogi nadzor nad v občino dovoženim vinom, pobirati od producentov občinsko trošarino, oziroma skrbeti, da občina glede trošarine ne bode prav v ničemur prikrajšana. Dalje še za-branjuje vsaka prodaja vina oziroma trošarini podvrženih predmetov pod kozolci in šupami ter se določi za to prodajo prostor na dvorišču občinske hiše.«
Ta sklep občinskega odbora je imel jako ugoden vpliv na šušmarstvo, ker je v precejšnji meri ponehalo. Priporočamo vsem gg. občinskim odbornikom navedeni predlog v tehtni premislek, kar bo le v korist občinskih financ.
Pobijanje šušmarstva
Vkljub temu, da so bila izdana že svoječasno stroga navodila glede pobijanja šušmarstva v splošnem, mora posebno gostilničarska obrt trpeti radi šušmarstva z vinom po vseh mogočih osebah največ škode. Mnogo odvisi seveda od krajevnih upravnih oblasti v koliko nadzirajo izvajanje dosedaj izdanih odredb kr. banske uprave. Nekatera sreska načelstva so izdala v to svrlio posebne razpise na žandarmor.jske postaje in občinska načelstva. V zadnjem času je izdalo sresko načelstvo v Celju poseben razpis, ki je precej učinkoval na šušmarje in ki se glasi sledeče:
»Županstvu občine Celje, okolica, Združenju gostilniških podjetij v Celju in Vojniku.
Na pritožbe, iznešene v zadevi točenja vina lastnega pridelka ter krošnjarjenja z vinom opozarjam naslove zato, da so izšla na vse orožniške stanice navodila, da najstrožje postopajo proti vsem označenim kršiteljem obrtnih in trošarinskih predpisov. Vsekakor pa naj tudi strokovna združenja v vseh vprašanjih podpirajo orožništvo s polnim razumevanjem, ker le na ta način bo mogoče doseči uspehe in odpraviti vse te nezdrave pojave.«
Kakor rečeno, so začeli varnostni organi na podlagi te odredbe upravnega oblastva z vso marljivostjo preganjati šušmarje in bi bilo želeti, da bi slične ukrepe podvzele tudi ostale upravne oblasti.
Vinske cene so se okrepile
Iz vinorodnih okolišev naših krajev prihajajo poročila, da bo letošnja vinska letina zelo pičla. Nekateri ce-
lo	trdijo, da bo pridelek za polovico manjši nego lani. Slabe vremenske razmere so pospeševale bolezen, poleg tega je pa tudi toča napravila precejšnjo škodo. Zaradi slabih iz-gledov letine so cene vinu povsod že precej poskočile in sicer za najmanj 50, pa tudi celo za 100%. Banatsko vino pa se je podražilo kar za 200%. Trgovina je v zadnjem tednu v znatni meri pokupila zaloge pri vinogradnikih in kupuje danes tudi že slabše vrste vina.
Kd®j mora vdova po smrti obrtnika namestiti poslovodjo?
Na podlagi § 14 zakona o obrti je izdal trgovinski minister pravilnik o postavljanju poslovodje pri obrtih, ki jih po moževi smrti vodijo vdove. Po teh predpisih so dolžne vdove na?-mestiti poslovodjo kadar gre zj^ naslednje obrti: Proizvajanje pušfc in strelnega orodja, strojno ključavničarstvo, mehanične obrti, in obrti, ki se bavijo s precizno mehaniko, proizvajanje medicinskih in kirurških
ttlaribor
Koroškacesfa 19
»1
aparatov in inštrumentov, tiskarne, litografije, psilografije, cinkografije, proizvajanje umetnih mineralnih vod, proizvajanje municije, eksploziv in pirotehničnih predmetov, podjetja za inštalacije vodovodov, plinovodov in kanalizacijo ter podjetja za inštalira-nje električnih naprav za razsvetljavo in pogon. Pri ostalih obrtih vdova ni dolžna postaviti poslovodjo, če to zakon izrecno ne predpisuje.
Razglas kr. banske uprave radi nerednega plačevanja prispevkov Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev
Kr. banska uprava je dne 19. julija 1933. izdala sledeči razglas:
Ugotovilo se je, da delodajalci v območju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani zaostajajo s plačevanjem prispevkov za svoje zavarovane člane. Ker zbog tega neplačani prispevki stalno naraščajo, more urad le z največjo težavo zadoščati svojim obveznostim ter je s plačilom oskrbnih stroškov bolnicam celo v zaostanku. Radi nerednega plačevanja prispevkov so se znatno povečali upravni stroški, socijal-nega zavarovanja, ter se je moral pomnožiti izterjeval ni aparat.
Dogajajo se celo primeri, da delodajalci.'odbijajo z zakonom del prispevkov od mezde svojim nameščencev, vendar pa tudi tega dela ne pre-odkazujejo Okrožnemu uradu.
Zaradi tega opozarjamo vse delodajalce, naj brezpogojno zadoščajo svojim zakonitim obveznostim ter redno plačujejo zavarovalne prispevke, ker jim bo le tako mogoče ogniti se neizbežnim kazenskim posledicam. OUZD pa se mora s tem zajamčiti po zakonu mu poverjeno nemoteno poslovanje.
Razno
Združitev občin v dravski banovini. Po uredbi z dne 8. septembra t. 1. jo v dravski banovini mesto doseda-i j ih 1009 samo 3G0 občin, katere bo-
0 razdeljene po srezi tako-le:
V	srezu Brežice 16, Celje 18, Črnomelj 7, Dol. Lendava 11, Dravograd .tl, Gor. grad 9, Kamnik 18, Kočevje
14,	Konjice 7, Kranj 15, Krško 19, 1 .aško 8, Litija 14, Ljubljanska okol.
: i, Ljutomer 14, Logatec 12, Maribor desni breg 15, Maribor levi breg 17, Metlika 4, Murska Sobota 19, Novo mesto 16, Ptuj 28, Radovljica 14, Slo-venjgradec 9, Šmarje pri Jelšah 13, ;n sreska izpostava Škofja Loka 9 občin.
Zasedanje banovinskega sveta. —
Dne 4. septembra 1933. je zasedal banovinski svet, ki je sklepal o uredbi o sestavi kandidatnih list, o sestavi n poslovanju volilnih odborov in o postopanju pri glasovanju pri občinskih volitvah v smislu čl. 31 zakona
0 občinah. Nadalje je razpravljal tudi o načinu porabe in porazdelitve dohodkov »Bednostnega sklada« za leto 1933/34.
Volitve v dravski banovini. Občinske volitve so razpisane za dne 15. c lctobra 1933.
Namesto dosedanjega banovinskega svetnika za mursko-soboški srez g. Faflilca Franca, župnika v Kan-tovcih je postavljen g. Kuhar Štefan, posestnik in mlinar v Puconcih. Združenje gostilniški podjetij v
1 jubljani javlja sklep občnega zbora / dne 18. julija t 1., da bo združenje ugovarjalo vsaki ustanovitvi novega bufeta ali točilnice, ker za to ni podana prav nikaka krajevna potreba
1 ker je resno ogroženo redno gostil-! čarstvo, ki preživlja najtežje čase. i otični, ki bi nameravali ustanoviti \ inotoč se na to opozarjajo, da se |otem ne bodo mogli izgovarjati, da niso bili o tem obveščeni in so imeli v.led tega katerekoli investicijske stroške.
Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani:
predsednik: Fr. Kavčič, tajnik: Bežek.
Postopanje fin. oblasti pri izdaji ..čilnih pravic. Finančne oblasti ni-i najo pravice zahtevati pri izdaji točilnih pravic od strank u veren j a o
osebnih pravicah. Z obrtnim zakonom je izmenjen deloma pravilnik
o	gostilnah in kavarnah, kakor tudi zakon o taksah in je ukinjena tar. post. 61 taksnega zakona, dočim je tar. post. 63 taksnega zakona ostala še dalje v veljavi. Radi tega ne smejo finančne oblasti zahtevati pri izdaji točilnih pravic od prosilcev u veren j o o osebni pravici, temveč samo dovolilo^ ki ga je iizda^o pristojno obrtno oblastvo in pa potrdilo o plačanih neposrednih davkih.
Vinski zakon in kleiarskt vedež. Druga, predelana in pomnožena izdaja. — Pravkar smo prejeli to knjigo. Trdovezano. 226 strani. Cena 50 Din. V samozaložbi pisca: Andreja Žmavc, Maribor, Gosposka ulica 50. Čekovni račun 16.086 pri poštni hranilnici, podružnica v Ljubljani. Za vinarje, vinarske in kletarske zadruge, kletarje, gostilničarje, trgovce z vinom in sprituozami, za vinske kon-zumente in kletarske kontrolne organe, pa tudi za pravnika, narodnega gospodarja, organe finančne uprave in prometne ustanove. O aktualnem izdanju še izpregovorimo.
Davščine mestne občine Celje. Glasom razglasa kr. banske uprave z dne 23. Vlil. t. 1. je mestna občina v Celju upravičena pobirati v proračunskem letu nastopne davščine: 50-jdstotno občinsko doklado na držav-io zemljarino, zgradarino, pridobni-ao na državni družbeni davek, na državno rentnino in na državni “uslužbenski davek, 5-odstotni najemninski dinar, kanalsko pristojbino, 50 p od porabljenega nr vode. Od vina po 1.50 Din od litra, od vinskega mošta 50 p od litra, od piva 1 Din od litra, od šumečega vina .po 25 Din od steki, po 7/io 1. Davščina na kvar-tanje v pavšaliranem iznosu 800 Din davščino na veselice na isti način kakor v letu 1932., vendar pa le v iznosu 10% od cene prodanih vstopnic, vodarino v mestu Celje za vsak m3 vode 2 Din, zunaj mestnega teritorija za vsak m3 3 Din.
Davščine mestne občine v Mariboru. Z razglasom z dne 23. VIII. 1933. jo upravičena mestna občina v Mariboru pobirati 45% občinsko doklado na zemljarino, zgradarino, pridob-
il	ino, družbeni davek in rentnino. Občinske takse, kakor v 1. 1932. Komisijske pristojbine za obrtne in /.dravstveno-higijenske komisije kakor v 1. 1932. Trošarina na vino po
1.50 Din na liter in 100 p na liter vinskega mošta. V gostilniških obratih -o priznava 15% odbitka kot kal o. Trošarina na pivo znaša 100 p na !i-•er, od dneva razglasitve v Službenem listu, to je od 30. avgusta t. 1. dalje pa 60 p na liter. Trošarina na navadno in oslajeno žganje, likerje in špirit po 5 Din lil" alkohola. Trošarina na šampanjec 25 Din od velike,
12.50 Din pa od male steklenice. Kar se tiče trošarin, veljajo sledeči predpisi:
Trošarine pobira za mestno občino finančna kontrola.
Oproščena te davščine je vojna uprava za potrebe vojske. Dalje je oproščen čisti špirit, ki se uporablja v industrijske namene. Razen tega. so oproščena davščine na vino vina od bere, mašna vina in vina preužit-karjev. Množina mašnega vina se določi za vsako župnijo od časa do časa sporazumno.
Znižano davščino na špirit plačajo lekarne, in to od vsakega litra ne gle- j do na odstotek alkohola 5 Din: Isto ' ugodnost uživajo drogerije, toda samo za polovico množine, za drugo polovico plačajo normalno davščino.
Založne kleti so ne priznavajo. • Stranke morajo alkoholno pijače, ki jih vnesejo v mesto, odnosno pripravijo za konzum, brez uradnega pozivu takoj prijaviti in poravnati od- j padajočo davščino. Edino gostilni- j carji plačajo davščino na vino šele od soda, ki se stavi na pipo.
Pri gostilničarjih in točilcih se ne i prizna davčna prostost za vino last-nega pridelka za lastno uporabo, ker ' kontrola ni mogoča.
Prestopki (vtiliotapljenj e, odnosno utaja) se kaznujejo poleg redne dav- j ščine še s petkratnim iznosom. Kazen izreče brez kazenskega postopka mestno načelstvo.
V ostalem veljajo določbe razpisa kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 2. VIII. 1932., II. No. 14.919/1.
Gostaščino in sicer 13%, kakor v letu 1932., kanalščino 6%, kakor v letu 1932., vodarino 4% od kosmatega najemninskega donosa, odnosno najemninsko vrednosti hiš, pri čemer se zaračuna ona množina vode, ki je dovoljena po vodovodnih predpisih, po 1 Din — večja poraba pa po 2 Din za kubični meter — kakor v 1. 1932. Veselični davek in sicer 12% na vsako posamezno vstopnico na podlagi naredbe bivšega pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 20. febr. 1922, št. 44/B. Mestna občina se ravna po državni davčni upravi. Kadar davčna uprava pobere 20%, zaračuni mestna občina 12%, kadar davčna uprava 10%, zaračuni mestna občina 6%, kadar oprošča davčna uprava, oprošča tudi mestna občina. Ki-nopodjetja plačajo 8% od vsake vstopnice, kakor v letu 1932.
V Mariboru se je ustanovila »Drava«, gospodarska zavarovalna zadruga r. z. z o. z., ki se bavi z ljudskim .:ivarovanjem, z zavarovanjem dote,
podarske osamosvojitve in koles ; uti tatvini. Zadruga ima od ministrstva trgovine in industrije odobrene pravilnike. Centrala zadruge se nahaja na Kralja Petra trgu št. 6.
I.	Vajeniški dom v Dravski banovini. Po zaslugi predsednika obrtnega odseka g. Rebeka in ostalih prvoborcev za obrtniške pravice ter s .•irepko pomočjo Zbornice TOI, ljubljanske občine in banske uprave se je dne 8. septembra t, 1. otvoril v Ljubljani I. obrtniški dom, ki ima nad 40 velikih prostorov z lepo urejenimi spalnicami, učilnicami in delavnicami.
S	tem domom je bilo izvršeno veliko in pomembno delo za napredek našega obrtnega naraščaja, ter se tudi mi priključujemo čestitkam.
■Oddaja zakupa bufeta na postaji iioa. Brod. Oddaja se bo vršila potoni ofertne licitacije z dne 28. IX. t. 1. p#i Direkciji drž. železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v..pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Oddaja zakupa restavracije na pošlji Maribor gl. kol. se bo vršila potom licitacije dne 4. oktobra t. 1. pri Dp-ekciji drž. žel. v Ljubljani. (Raz-pijs je na vpogled v pisarni Zbornice
i	Wl v Ljubljani.)
Oddaja za&upa restavracije na postaji čačak se bo vršila potom ofert-ne licitacije dne 26. septembra t. 1 pri uirekciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.
V zakup se odda hotel »Imperial« v Kovinu. Za pogoje se izve pri ravnateljstvu zvezne organizacije v Ljubljani.
Pozor pred sleparjem! ADAC — Motorvvelt, službeni list des Allge-meinen deutschen Automobilklubs E. V. v Miinchnu nam sporoča v svr-lio objave sledeče: V Vašem okolišu se je pojavil neki Maks Geisler, ki se izdaja za pooblaščenca omenjenega službenega lista, splošnega nemškega avtomobilskega kluba v svrho pobiranja oglasov.
Geisler je že na Madžarskem in sedaj v Vašem okolišu pod lažnimi pretvezami nabral oglase in sprejemal predplačila Uprava naznačenega lista nas na-pitoša, da svarimo vse naše hotelirje in restavraterje pred Maks Geis-lerjem, ki ni upravičen, da se izdaja a zastopnika
Jolžnosti in pravice kletarskega nadzornika
Prejeli smo: Prosimo pojasnila, kake .iravice in dolžnosti imajo kletarski nadzorniki in njih pomočniki, da se ■namo v slučaju nadzora zadržati? 4 Odgovarjamo, da zadevna pojasnila odn. razlage najdete v zakonu o vinu i.i pravilniku za izvrševanje tega za-nna, kakor je prinesel Uradni list iravske banovine 29. kos 1. 1930 in .20. kos 1. 1931. Se lepše z vsemi po-drobnostnimi razlagami pa najdete zabeljeno v knjigi »Vinski zakon in kletarski vedež«, kakor jo je priredil in
Pivovarna in Iganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO NftJBCtJii Kimimi
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t. d.
*
se dobi pri Andreju Žmavc, direktor vin. šole v pok. in v. d. pomočnik klet. nadzornika v Mariboru, Gosposka ul. št. 50. Najvažnejše v izvlečku prinašamo na tem mestu:
Kontrolno službo za izvrševanje zakona o vinu vrši točasno v Dravski banovini kletarski nadzornik pri kralj, banski upravi v Ljubljani in pomočnik klet. nadzornika pri sreskem načelstvu v Mariboru.
Člen 18 vinskega zakona govori o dolžnostih in pravicah kletarskega nadzornika:
. Kletarski nadzorstveni organi morajo v svojem področju osebno ali po pooblaščenem pomožnem osobju redno pregledovati kleti, delavnice in proda-jalnice vseh podjetij, ki spadajo pod kontrolo po tem zakonu, zlasti ko se dela v njih. Poleg tega morajo vršiti kontrolni organi tudi izredne preglede teh prostorov po pokazani potrebi, če sumijo, da se kršijo odredbe tega zakona, na vsako naznanilo občinskih oblastev, gospodarskih društev in finančnih organov, pa tudi poedincev. Vse poslovne tajnosti, za katere zvedo kontrolni organi ob izvrševanju kontrole po tem zakonu, morajo čuvati kot take proti vsem nepozvanim osebam.
Lastniki ali njih namestniki morajo puščati državne kontrolne organe v svoje kleti, delavnice in prodajalnice ter jih spremljati skozi vse oddelke, kjer hranijo mošt, vino in druge proizvode in tvarine spadajoče pod kontrolo po tem zakonu, jim dajati vsa potrebna pojasnila ter jim predlagati na zahtevo materijalne in denarne knjige.
Če se kdo kontrolnemu organu ob vstopu v prostor ali ob izvrševanju njegove službene dolžnosti upira, mu morajo na zahtevo pomagati pristojna obča upravna oblastva.
Pojasnilo: Če lastnik ali njegov namestnik ne pokaže kontrolnemu organu vseh kleti in shramb, koder hrani mošt in vino, ali mu brani pristop v te shrambe, se kaznuje po § 26. cit. zakona z zaporom od 7 do 30 dni in z globo od 100 do 10.000 Din.
Člen 19. zakona o vinu govori o jemanju vzorcev:
Če ugotovi kletarski nadzornik ali kdo izmed pooblaščenega pomožnega osobja, da pregledani proizvod ali pregledano enološko sredstvo ne ustreza odredbam tega zakona, vzame potrebno število vzorcev tega proizvoda ali sredstva ter sestavi zapisnik. Vzorci se jemljejo in pečatijo spričo imetnika ali njegovega pooblaščenega namestnika, ki mora podpisati zapisnik; če pa se temu upre, se vzamejo in zapečatijo v prisotnosti dveh prič, ki podpišeta zapisnik. Pri tem opozori kontrolni organ lastnika, da je po tretjem odstavku § 28. tega zakona njemu samemu v prid, če ne da v promet in ne skrije proizvoda, od katerega so se vzeli vzorci, dokler se vprašanje ne reši. En vzorec dotičnega proizvoda mora poslati kletarski nadzornik v roku 24 ur pristojnemu laboratoriju in to sporočiti pristojnemu nadrejenemu oblastvu. Če lastnik zahteva, da kontrolni organ zapečatene vzorce tudi njemu.
Če se kdo zaloti pri ponarejanju vina, mu je vino zapleniti, njega pa kaznovati po predpisih.
Pojasnilo: Lastnik lahko zahteva:
1) da se kontrolni organ legitimira,
2) da pregledu prisostvujeta dve priči, ki zapisnik podpišeta, 3) da se vzorci zapečatijo razen s pečatom nadzorovalnega organa tudi z njegovim pečatom in da se mu od teh vzorcev pusti vsaj eden izvod.
O oporečenih spisih in knjigah nadzornik sestavi zapisnik, vzame po 2 vzorca tiskovine ter pošlje vse vkup ministerstvu kmetijstva v oceno.
Se podrobneje o pravicah kletar-, skega nadzornika govori člen 48 pravilnika za izvrševanje zakona o vinii, in sicer:
Pravice kletarskega nadzornika so:
1)	Da sam ali v spremstvu policijskih in sanitetnih organov občih upravnih oblasti hodi v kleti in v druge prostore, v katerih se pripravljajo ali hranijo vino in drugi proizvodi, ki so pod kontrolo po zakonu o vinu, ter vrši pregled teh proizvodov, po potrebi pa tudi materialnih knjig dotičnega podjetja. Pri vsakem takem pregledu mora na zahtevanje lastnika ali njego- j vega namestnika le-temu pokazati iz- ; kaznico (legitimacijo), podpisano od
strani ministerstva kmetijstva, da je pooblaščen vršiti te preglede po zakonu o vinu. Kadar vrše ta pregled v imenu kletarskega nadzornika drugi pooblaščeni organi, morajo tudi oni pokazati lastniku ali njegovemu namestniku pooblastilo za to, izdano ali od ministrstva ali od pristojnih občih upravnih oblastev — banskih uprav in sreskih načelstev.
2) Da jemlje vzorce sumljivih pijač in drugih proizvodov, ki so pod kontrolo po zakonu o vinu.
3) Da po potrebi zahteva od najbližjega občega upravnega oblastva, da se mu prideli eden ali več spremljevalcev.
4) Da more po izvršenem službenem poslu izročiti vse zapisnike in vzete vzorce proizvoda sreskim ali občinskim načelstvom, ki jih takoj dalje službeno dostavijo pristojni postaji ali drugemu zavodu.
Kletarstvo
Skrb za vinsko posodo
Prijatelj lista nam piše: »Niso tudi pri gostilničarjih vina, ki imajo kako bolezen ali napako. Skoro ravno redki slučaji, da se dobi ne samo pri vinogradnikih, temveč največkrat pa ima vino neprijeten duh in okus po slabi posodi, da ima duh in okus po plesnobi ali po zatohlem ali da je celo cikasto radi cikaste posode. Seve da taka vina potem ne gredo v konzum, sod je zelo dolgo na pipi in se vsled tega vino potem še bolj pokvari. Če se prav spominjam, ste o čiščenju in negi vinske posode že nekaj pisali. Ali ravno poglavje o vinski posodi je tako važno, da bi o njem skoraj v vsaki številki naj nekaj omenili. Kakor dnevno molimo »Očenaš«, tako bi pravilno čiščenje, oskrba in nega vinske posode morala preiti našim vinogradnikom in gostilničarjem takorekoč v meso in kri. Tudi na ta način bi se nekoliko omilila vinska in gostilničarska kriza in bi se vinski konzum za nekaj povečal. Rad čitam Vaše članke iz kletarstva, posebno so mi všeč majhne razpravice v »Vprašanjih in odgovorih«. Mnogo zlatih zrn je tu in bodite prepričani, da so Vam naši gostilničarji za Vaše razprave iz kleparstva zelo hvaležni. Le tako nad lujte in po možnosti upoštvajte mojo prošnjo in priredite večkrat take »ekserci-cije« o vinski posodi.«
Tako prijatelj našega lista. Seveda hočemo tudi za naprej redno prinašati kratke, poljudne, poučne članke in pojasnila iz vseh vprašanj našega, za gostilničarsko obrt tako važnega kletarstva. K negi vinske posode pa se hočemo ponovno povrniti. Za danes naj veljajo naslednje vrste j in opomini:
Prvo načelo umnega kletarstva je snaga, snaga in še enkrat snaga. Brez snage ni moči pridelati dobrega, čistega, stanovitnega vina brez napak in tujega okusa.
Mnogo se pri nas vina pokvari vsled slabe posode. Mnogo vina, oso-bito po deželi, dobi duh po zatohlem ali plesnivem sodu. Hujše so pa še bolezni vina, ki nastanejo vsied tega, ker je vino ležalo v posodi, okuženi po škodljivih mikroorganizmih. In tako se rado zgodi, da se vino v posodi skali, scika ali zavrč. Močno vino v vročem poletju, zlasti če sodov vedno ne zapoljnjujemo, rado scika. Šibko vino, če ga pravočasno ali sploh ne pretočimo, pa rado zavrč.
V	posodo, v kateri je bilo prej skvarjeno vino, se ne sme nikdar drugega vina poprej napolniti, dokler se te temeljito ne osnaži in ne razkuži, sicer je skoraj gotovo, da se bo v njej tudi naslednje vino pokvarilo.
Zato priporočamo zlasti našim gostilničarjem, da svojo posodo držijo v redu, da jo dobro negujejo. I e tako se bomo povzpeli n avišjo stopnjo v kletarstvu. Zares škoda je vsakega vina ali mošta, ki se spravi v slabo posodo.
Kanaste (bersnate), cikaste sode ali sode od zavrelico najpoprej znotraj dobro postrgajmo, potem temeljito izdrgnimo s krtačo in z vodo.
Vodi, s katero sod pomivamo, dodamo nekaj žveplenokislega apna. Nato sod zakuhamo z vrelo vodo, ki ji pridenemo 2—5% sode. Zakuho pa moramo še toplo izliti iz soda, drugače ne koristi nič. Bolj ko je sod po slabih mikroorganizmih okužen, večkrat ga je treba zakuhati tako, da se doge in dna pregrejejo in mikroorganizmi v luknjicah lesa, iz katerega je sod izdelan, zamorijo. Nazadnje izperemo sod še s čisto vročo in nato z mrzlo vodo in ga pustimo posušiti. Če ga v kratkem ne rabimo, ga moramo potem, ko je suh, zažve-plati, zabiti in spraviti v shrambi ali kleti, ki ni prevlažna. Tudi zunaj kaže sode z isto tekočino, to je z vročim sodovim lugom, in nato z raztopino žveplenokislega apna pomiti. Sod se tako ne le bolje ohrani od gnilobe, temveč je tudi za hranjenje vina bolj pripraven nego zunaj umazan ali plesniv sod.
Če imajo sodi slab duh, jih moramo ravnotako dobro zakuhati. Ako so pa sodi znotraj plesnivi, jih je treba najprej suho postrgati, da pride vsa plesniva plast do zdravega lesa ven iz soda, Plesnoba se najbolj drži v razpokah, špranjah ali za odpo-kano skorjo vinskega kamna; zato moramo to vse pred zakuhavanjem jako skrbno in temeljito iz soda postrgati. Potem smemo šele sod zakuhati, nikdar pa ne poprej! Nazadnje še izplahnemo sod s čisto vrelo in potem še s čisto hladno vodo.
Da se prazen sod ne pokvari — ne splesni — ga je vselej takoj po iz-praznjenju dobro pomiti, povezniti, da se osuši in nato zažveplati in zabiti. Pred uporabo se sod dobro zopet pomije. Le tako se ohrani posoda zdrava in le tako je mogoče ohraniti vino zdravo in brez slabega okusa.
Ponavljamo: Prvo načelo umnega kletarstva je snaga. Brez snage ni moči pridelati dobrega, čistega, stanovitnega vina brez napak in tujega okusa.
Za katera vina in kako rabimo želatino za čistilo ?
Želatino rabimo le pri navadnih, namiznih, belih, zlasti mladih vinih, ki nimajo nikake posebne * cvetice (buketa). Posebno ugodno upliva želatina na trda, to je na čreslovini bogata vina, ki se jim z močnim čiščenjem z želatino vzame trpki, neprijeten okus. Dalje čistimo z želatino taka bela vina, ki imajo rujavoru-meno ali neprijetno barvo, da postane vino bolj svetlo, torej lepše barve. Slednjič jemlje želatina tudi tuj duh in okus, če n. pr. hočemo iz vina odstraniti duh po pustem, plesnivem sodu, po žganju, hrastovem lesu itd.
Želatina je fin, čiščen lim, ki se dobi v trgovini v tenkih listih ali tablicah. Najbolj znane marke so »Laine« in »Coignette«.
Želatina vina v kratkem času kristalno lepo učisti. Pripravi se takole: Na 1 hi vina vzamemo navadno 12—15 gramov želatine. Da pa more želatina v vinu delovati in ga očistiti, moramo vinu 2—3 dni pred čiščenjem z želatino dodati čreslovine (tanina) in sicer polovico do dve tretjini toliko kolikor želatine, t. j. 6 do 10 gramov tanina. Tanin je rumen-
kasto bel prašek, ki se poprej v finem špiritu raztopi in šele potem vinu primeša; trpka, zagatna vina pa primesi čreslovine ne potrebujejo.
Odtehtano želatino namakamo do 24 ur v čisti hladni vodi in želatina se sedaj omehča, da je mehka kakor milo. Potem se voda odlije, želatina se zreže na drobne koščke in se polije z gorko vodo (na vsakih 10 gramov vzamemo en kozarec vrele vode) in se potem toliko časa s kako žlico meša, da se raztopi. Ohlajena raztopina želatine se vlije v čisti škaf, kjer se pomeša z vinom in s posebno metlico raztepe, da postane tekočina bela in gosta kakor smetana. S prelivanjem iz škafa v škaf se spremeni raztopljena želatina v lepo, gosto peno, ki vino še bolje čisti.
Tako pripravljeno raztopino želatine vlijemo v sod in jo tam z vinom dobro pomešamo. Potem pustimo sod vsaj 14 dni popolnoma pri mira, da se želatina more poleči na dno soda. Nato sod previdno nastavimo in pretočimo čisto vino v zmerno zažve-plan čist sod. Ce se vino v tem času ni dovolj učistilo, ga ne žveplamo, ampak samo pretočimo, dodenemo takoj čreslovine in čiščenje z želatino teden pozneje ponovimo. Pri drugem čiščenju se navadno učisti vsako vino, ako je sicer brez napak. Dalje kakor tri tedne pa ne sme vino ležati na želatini, ker drugače bi se pričelo čistilo kvariti in bi pokvarilo tudi vino.
Želatina in čreslovina (tanin) se dobi pri kmetijski družbi in v drogerijah.
Razglasi
Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 27. 11. 1931 Kps BI. 2033/30 v smislu § 54 uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb prepovedalo Kocbek Vincencu, posest, sinu, rojenemu 4. 3. 1903 v Vukovskem dolu, srez Maribor, levi breg, stanujočemu v Vukovskem dolu zahajati v krčmo za dobo 2 let, to je od 15. 7. 1932 do 15. 7. 1934.
Sresko načelstvo Maribor desni breg, je s svojim odlokom z dne 7. 3. 1932 No. 3571/1 prepovedalo Potočniku Jožefu, delavcu, roj. 17. 3. 1906, stanujočemu v Pivoli 63, zahajati v krčme za dobo 2 let t. j. od 26. 4. 1932 do 25. 4. 1934.
Sresko načelstvo v Črnomlju razglaša, da je okrožno sodišče v Novem mestu obsodilo Zopančiča Jožeta, roj. dne 17. 111. 1866 v Novem mestu, pristojnega v Črnomelj ter stanujočega v Črnomelj, prepovedalo zahajati v gostilne za dobo 2 let. Ta prepoved je stopila v veljavo 12. marca in ima moč do dne 12. marca 1934.
Sresko načelstvo v Litiji razglaša, da se je z razsodbo okrajnega sodišča v Litiji Kps 22/32-8 prepovedalo Drnovšku Antonu, roj. 1909, rudarju v Zagorju št. 89, posečanje gostiln od 26. 3. 1932 do 26. 3. 1934.
Sresko načelstvo Maribor levi breg razglaša, da je okrožno sodišče v Mariboru sodbo z dne 27. II. 1931 prepovedalo Pešl Jožefu, roj. 5. I. 1909 v Vukovskem dolu, stanujočemu istotam, zahajati v krčme za dobo 2 let, to je od 3. IV. 1932 do 3. IV. 1934.
Sresko načelstvo v Logatcu razglaša s svojim odlokom z dne 13. 7. 1932 No. 6743, da je deželno sodišče v Ljubljani s svojo razsodbo z dne 25.
Kavarna
na jako prometnem kraju v Ljubljani se proda. Ponudbe na upravo lista pod »Kavarna«.
TELEFON 2573
CENTRALNA TINARNA
LJUBLJANA * FRANKOPANSKA DL. 11 . ŠIŠKA
PRIPOROČA SVOJA PRVOVRSTNA, ZAJAMČENO PRISTNA VINA
ZMERNE CENE! TOČNA POSTREŽBA!
Kdor* ne pozna kletarstva* ne razume vinskega zakona!
Izšla je težko pričakovana, že davno nujno potrebna, prekoristna hcnjigra ,,¥inski zakon in kletarski vedež“
z najvažnejšimi, točnimi navodili za pravilno vinsko gospodarstvo s kletarstvom.
XII + 176 strani. Trdo vezana s poštnino vred 50 a in.
Za slovenščine nevešče interesente v nemškem prevodu brošura (62 strani): „Das jugoslavische Weingesetz“
Preis — einschlieBlich Postporto — 16 Din.
Oboje v samozaložbi pisca: Andrej Žmavc, Maribor, Gosposka ulica 50. Položnice — čekovni račun št. 16.086 — so na razpolago.
Nabava se poplača stotero v najkrajšem času, zato s njo ne odlašaj I
junija 1932 Kzp. VI b 15/32 prepovedalo Alojziju Bajcu, roj. 2. nov. 1883 v Studenem pri Postojni, stanujoč v Cerknici št. 131 zahajanje v krčme za dobo 2 let, t. j. od 25. avgusta 1932 do 25. avgusta 1934.
Sresko načelstvo v Radovljici razglaša, da je po sodbi sreskega sodišča v Radovljici z dne 4. aprila 1933. Kps. 94/33-13, Mandeljcu Francu, roj.
20.	maja 1881 na Bledu, pristojnemu v občino Breznica, srez Radovljica, 'dravska banovina, stanujočemu v Doslovčah št. 20, oženjenemu delavcu, prepovedano zahajati v krčme za dobo enega leta, t. j. od 4. aprila 1933 do 3. aprila 1934.
Sresko načelstvo v Kamniku poroča z dopisom Nc. 5619/1 z dne 14. VI. 1933, da je gLasom sodbe sreskega sodišča v Kamniku prepovedano Rebolj Ivanu, roj. 22. VII. 1906 v Trzinu, tja pristojnemu in stanujočemu, samskemu, posestniškemu sinu in Pernetu Francu, roj. 18. X. 1909 v Trzinu, tja pristojnemu in stanujočemu, prepovedano zahajati v krčme do 4. decembra 1933.
Sresko načelstvo v Kamniku poroča z dopisom št. 5620/1 z dne 14. VI.
1933.,	da je prepovedano glasom sodbe sreskega sodišča v Kamniku Lukanu Francu, roj. 28. X. 1907 v Trzinu št. 84, samskemu posest, sinu, zahajati v krčme do 7. decembra 1933.
Sresko sodišče v Celju je s sodbo z dne 16. maja 1933. prepovedalo Cep Filipu, brusaču, roj. 1. 1892, stanujočemu v Pobrežju pri Mariboru, zahajati v krčme do 20. maja 1934.
Sresko sodišče v Kranju je prepovedalo Kuraltu Vincencu, roj. 1883. v Cerkljah, mlinarju, bivajočemu v Cerkljah št. 20, zahajati v krčme do
2.	junija 1934.
Sresko sodičše v Kranju je prepo-
vedalo Strupiju Alfonzu, roj. 1900 na Tirolskem, sedlarju, bivajočemu v Bistrici, občina Naklo, zahajati v krčme do 27. maja 1934.
Sresko sodišče v Mariboru je prepovedalo Divjak Alojzu, roj. 1903 v Studencih pri Mariboru, zahajati v krčme do 7. maja 1934.
Sresko načelstvo v Gornjem gradu poroča z dopisom No. 4347/1 z dne 23. VIII. 1933, da je okrajno sodišče v Šoštanju z razsodbo z dne 13. XII. 1932 prepovedalo Podgoršek Alojziju in Ivanu iz Rečice ob Paki, sinovoma posestnika, zahajati v krčme od 1. VIII. 1933 do 1. VIII. 1934.
Gostilna
z vrtom, velikim inventarjem, vodovodom in električno razsvetljavo na jako prometnem oglu v Zagrebu se da v najem. Jako prikladno za pečenje ja-njetine in čevapčičev. Pogoji povoljni. Vprašati: J. Hirjan, Zagreb Matičina ulica 2, I. kat.
Restavracija
se odda v najem v Sokolskem domu v Slovenjgradcu. Pojasnila daje Sokolsko društvo v Slovenjgradcu.
Pipe za sode — jedilno orodje papirne servijete — zobotrebce košarice za kruh držala za časopise — galanterija pletenine — papir itd.
Drago Rosina, Maribor
Vetrinjska ulica 26.
„DRAVA“
gospodarska zavarovalna zadruga r. z. z o. z.
v Maribora, Kralja Petra trg 6
Telefon 25-06
Zavaruje:
1. za slučaj smrti ali doživetja osebe od 21. do 80. leta starosti;	2.	doto otrokom;
3.	sredstva za gospodarsko osamosvojitev ;
4.	kolesa proti tatvini po najugodnejših pogojih
Zahtevajte prospekte! Sprejemajo se zastopniki v vseh občinah!
SIR - SALAME
I V A N L. V H L E R
Najcenejši izvor za nakup sira, salam, kakor ostalega provijanta za turiste, izletnike itd. Gostilničarji engros cene.
L. UHLER, trgovina z delikatesami Maribor, Glavni trg- 14 (Rotovška hiša)
PT Oglašujte!
; Ljubljana, Laško in Maribor :
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES‘‘, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
■
■
E
H
B
H
5
■
Delniška pivovarna „UfflON“
== Ljubljana, Laško in Maribor
B
K
H
n
B
12
Za uredništvo: Karol Perc, Celje. — Za lastnika: »Zveza združe nj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani: Drago Bernardi, Celje.
Za Zvezno tiskarno v Celju: Milan četina, Celje.
VABILO
NA	„ „
IKUPICINO
gostilničarjev, hotelirjev in kavarnar-jev Dravske banovine, katera se vrši
12. AVCUSTA OB 10. URI DOPOLDAN
ob priliki ,.Mariborskega tedna“ v dvorani «UNION» v Mariboru s sledečim
dnevnim redom :
1. Trošarinski zakon in njegove posledice
2. Položaj naše hotelirske industrije
3. Tujski promet in gostilničarstvo. Sodelovanje tujsko-prometnih in gostilničarskih organizacij
4. Eventuelni referati delegatov ostalih banovinskih organizacij
5. Resolucije
Na skupščino so vabljene tudi gostilničarske organizacije iz ceie države
Po zborovanju skupno kosilo v hotelu „OreI“ v Mariboru
Pričakujemo, da se lega zborovanja udeleži sleherni pripadnik naše obrti, ker lahko izrabi ugodno priložnost polovične vožnje po železnici. Legitimacije za polovično vožnjo je dobiti pri gostilničarskih zadrugah, pri *Putniku« in vseh denarnih zavodih. Te legitimacije se smatrajo obenem kot vstopnice na razne prireditve »Mariborskega tedna«
Tovarišice in tovariši! Neznosno stanje v katerem živi danes naša obrt nas ponovno sili, da vzdignemo glas v obrambo svojih pravic in svojega obstanka, zatorej vsi na skupščino
Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru