LISTEK. Vojni spomini (Dalje.) Jaz pa cisem bušil po koncu. Pri svoji duši sem se zaklel, da ne bom vstal, če mi pridejo sa mi kozaki oči iztikat MoStvo je odsio v temno noč, a |az sem nemotemo drotal in spsl do že prav toplo svitlega dne. Pritezel sem iz svinjaka, si na prostem odrg uil zamrie ude, napenjal ušesa in razgledoval na ofcrog. Od nikoder ni prasnil kak strel, prav n«beaega Rusa še ni bilo videti v selu. Naši voj&ki so v potoku zadovoljno žvižgajoč aapajali konje. Kar ˇesel sem bil, da si po nepotrebnem cočnero alarmu nisem kratil spanja. Konja sem vlekei za uzdo, na Siroko zdehajoč in roke v žepu, sem ubiral lenih korakov po vasi. Pri bajti na sredini sela se je umival dobro znani oHraz prijateJja in vojnega kurata pri 47. peSpolku, ŠkcfiCa. Onega dne, ko sem se sestal z njim, ze mi ni aič modiio k svojemu polkn Do večera mi \e dan pn polni skledi in prijateljskem kramijanju hitro miniL V večernem mraku sem se zep«*t domislil, da če tudi pri d»brem prijatelju, sem vender le tujec, ki se ga trpi, kateremu se postreže nekaj ur, a nato ideš z Bogom Pri tem domisleku mi ]e postalo tesno okrog srca in »ziral sem se naokrog, kot bi zvezde štel pri belem dnevu. Ne daleč od vasi, na desno, na gričku sem ugledal v zemljo zapičen drog s cesarsko zastavico, in črno barvano šlevilko 56. Ti križ božji! To je Steyilka naše brigade! Ti gosdodje, ki jih oznanja zastavica s številko, znajo gotovo za moj regiment. Poslovil sem se cd tovariga in hitel na vrh do številke 56. Tu sem na nepopisno radcst zagledal stotnika, adjutanta našega pulk. Najrajši bi ga b.l ne le krog vratu, ampak okrog kolen obj 1. Po 'obkem strahu, po blodajah in vprašanjih sem veodar enkrat pogodil pot do vojnega doma, do regimeiita. Hrupno, trenctuo neverjetno g^edajoč, so me pozdiavili tovanši, ko so me zagleuali v svoji sred.ni. Vsi so me že nekaj dni ohžalovali kotgotovo vjetega al; nbitega. Ono č smo si dolgo pripovedovali doživljaje, nič nisko sj-ali, ker cmo Se v gos'i tmini nastopili pohod v drugo, najvet^o bitko, pri Grodeku. Marsikaj nenavadnega, čudnega in težko verjetnega sem doživel za dveletnega bivanja na boj* nem polju, a regiment sem samo v začetku izgabil prvič iu zadnjič. V. Hlače. Poznega novemberskega večera leta 1914 smo se umaknili pred Rusi v vas Kikenmoze na Madžarskem. Precej imovito selo, ki mu gospoduje razkošno urejeno graaižče, last baronov Mikeš. Sovražni topovi sp gromeli naokrog pohribih. Mi smo se željni in potrebni miru porazlezli po vaSkih staniščib. Polkovnemu štabu in še nekaterim drugim častnikom od polka je bil odkazan grad v prenoCišče. Že pozno v temi sem prestopil grajski prag namenjen v krog rajajoCih tovarišev. Pri vhodu me je čakal oskrbuik Abrahamovega pokolenja in mi hvalisal v nakup marsikaj iz grajske kleli inshramb Kmalu sva se pobotala za ponujeno, kerježidii tiščala godba topov popustljivost v srce in tudi v roke. Odštel sem mu denar za prodana jedila in pijaCo. Aron Kupferberg mi je potrdil izplačano svoto z !astnoročnim, tresočim se podpisom. Od« noč smo v blesteCi dvoraai se dolg« poiretoTali in jadikovali nad vojno usodo, ki nam po ganja že skozi mesece mogočnega nasprotaika tik pod ptte. Ko^il sem vesele volje v spalni sobi samega barona Mikeša, ki je služil tačas kot huzarski nadporočnik. To vam je bila postelj, obJečena v rumenkasto svilo in vsa poSkropljena z venjem. St^ne baronskega iežišča so krasile razkošne podobe poganskih bogov in boginj. P. i pogledu na to ronjajočo svilo in na nekako uspivalno rajajoče bogove po stenah semsepoCutil jaz, razcapano povaljaDi vojak btrača, ki se mu je ponudiia za jed^o noC kratjevska postelj. ^avit v srilnate pernice, stm spaval ono noč prav s!abo. Usivi golazni, dedščin. večmeseCne toj ne se je v pnrju utrpla kri preveč ugrela ia me je nestrpljlvo trpmčila s piki in vgrizi. Še le proti jutru so se sosrvniki v toliko umirili, da sem zatisnil oči za netcaj ur. Ko sem se oirltkel in enkrat po dolgem času pošteno umil. je razdeljeval kljukonosi Obkrbnik med odhajajoče častnike razne spomiake. Podarjaljim ,e baronske palčice s srebrnimi ročaji, orožje in tem slično ro otijo. Pn strašeni Aron je trosil darežljivost. ker je te bil n& pobegu pred Rusij ki bodo gjtuvo posetili grad. TovariSi so se poslavija-i zadovoljnh obrazor, jaz pa sem nadziral nakladanje kupl|enih jestvn Naloženi vozovi so oddrdraii. Nekaj me je Se nagnalo nazaj T grajske soba- ne, da bi si ogledal slike pradedov posestaika tega tako bogato opremijemga poslopja. Stopal sem motrečega pogleda iz sobe vsobo. Povsod je bilo vse odprto, vse poaujeno na izbiro, da bi ne padlo r sovražno pest ,; ¦;.-¦¦•; |g§ Oči so mi prezirljiTO obletarale srcbrnino in se bolj užitno pasle na ometaiških in starodavnih slikah. Malo previBoko sem metal pogled po stenah. Noge so se mi zauletle t nekaj sukneno mehkega in telebnil sem prav po celi dolgoati po sobi. Stoieč zopet na nogah. sem vendar pobral za mot, katerega sem na dolgost in širiao razpukšal kot — hlaCe . . . Da. hlače so ble 5e skoraj nove, jahalne hla če, rumensaste barve, svilnato mehkega sukna, in ob koleaili ob^ite z istobarvnim usnjem. Roke so mi ra iožtno vstrepetnile, oii so se mi istočasno pobesile na lastne hlače, ki so bile vsled bo;ne rt-.be že vse pokablane ter na nevarnih me st h zapldnkane z razl č oboinimi krpimi. Prvič v živijenju me je tedaj ušCipnil pohlep po tajetn blaga. Ozrl sem se naokrog, bil s m SJtm v sobanl Trenutno sem tiCal v torih hlačah, ki so se mi podajale in vlivale po životu, kakor da sem jih aaročil iz Pariza. L«stne zašpehaae cunje sem pogo*I v kot in si še prav bthavo ogledal novost v ^rcalu. V !ep fsih, tako natanko prijet 'O umerjenih hiačah st 6e dosedaj nisem gfifeal. O»r»šene so bile te hlaCe «b kolenih na vsako stran s tremi, res umetniško sk dko izrezljanimi gumi»čki.