Leto II. Tedenska priloga »Slovenca" z dne 9. maja 1926, itev. 107. štev. 19. Ivan Cankar. eigar rojstno petdesetletnico praznujemo jutri. Naša slika, ki je vsekakor iiajl>oljša iz pesnikovih zadnjih let, je bila doslej ie neznana in jo je posnel fotograf A. Berthold v Ljubljani. 1461 Grof Brockdorl-Rantzau, nemški poslanik v Moskvi, ki je ustvaril zadnjo jiemško-rusko pogodbo, ki pomenja svetovno političen dogodek prvegia reda. Palaža švicarskega zveznega sveta v Bemu. Kakor znano, žive tudi v Švici trije narodi (Nemci, Francozi in Italijani), a ker je urejena država federalistično, tako da ima vsak popolno svol)odo, so srečni in zadovoljni vsi. Papeževa palatinska garda na vatikanskih vrtovih koraka k podelitvi spominskih svetinj, ki jih je razdelil sveti o6e nedavno v spomin na sveto leto. Mitilineu, novi romunski zunanji minister. K političnim zapletljajem in homatijam na Daljnem Vzhodu. Med Rusijo in Japonsko se bije že vež let tih a žilav boj za vzhodno kitajske železnice. Tamošnje pokrajine obvladuje japonski prijatelj Cang-tso-lin, ki je nedavno prisilil k odstopu dosedanjega ravnatelja Ivanova, in je bil zamenjan s Stemšanovim. Na sliki vidimo Ivanova (3), sovjetskega konzula Granta (2) in policijskega ravnatelja Charbina (1). Krestinski, sovjetski poslanik v Berlinu, soustvaritelj najnovejše nemško-ruske pogodbe, ki je vzbudila zlasti med evropskimi državami tako razburjenje. 147 v Ljubljani sežigajo milijone! Ko je priSel lani v promet kovani drobiž, so začeli seveda takoj jemati iz prometa papirnatega. Zbira ga ljubljanska finančna delegacija, natančno prešteje, nato ga pa sežgejo pod nadzorstvom v ljubljanski mestni elektrarni. Na ta način so sežgali že težke milijone, a skrajni čas bi že bil, da požgejo vse. Naša slika naim kaže papirnati drobiž pred pečmi ljubljanske elektrarne s >požigalci< vred. Miša Tri!unovi6, bivši minister za vere, ki je prevzel pri zadnji rekonstrukciji vlade prosveto, bivši Radioev resor. Slovenski romaiji pred rožen vensko cerkvijo v Lurdu 10. aprila J 926. Skupina 156 romarjev je 6. aprila odpotovala v Lurd, v Ars in Paray-le-Monial, kamor je ponesla prvo zlato knjigo 11.365 slovenskih družin. Romarji so se 17. aprila zadovoljni vrnili. Slike k «^Slovenskemu biografskemu leksikonu''. Coti« Viktor (• 1885), slikar. Bradaška Matij» (1852—1915), sUkar. Bankart Jan (* 1889), vzgojeslovni pisatelj. 148 01> petdesetletnici roj stvai Ivana Cankarjo. 149 Rojstna hiša Ivana Cankarja na Vrhniki. >Hiša je bila nizka in je visela ob klancu...« (Smrt in pogreb Jakoba Nesreče.) Na Klancn. >Gledal je na klanec, na kopo hiš, ki so se tiščale skupaj, kakor čreda prestrašeaiih ovac... Na klancu je bil rojen in nihče mu ne izbriše tega pečata.« (Na klancu.) Pogled na Vrhniko, rojstni kraj Ivana Cankarja, v ozadju Sv. Trojica. >Tam doli se je potapljala vsa dolina v solnčnih žarkih, bele hiše so se lesketale, kakor lite iz srebra.« (Vinjete.) — >Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotozju mi zakopmi srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bdečimi očmi, kdo te je poznal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše m so šh dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi.« (Aleš iz Razora.) »Pozdravljen Močilnik, ti kapelica vrhniška! KoUko sanj počiva v tvojem naročju!« (Moje življenje.) :$>Željjan tolažbe in posvečenja sem stopil v farno cerkev svetega Pavla, ki je pred zdavnim, zdavnim časom videla in blagoslovila mojo mladost I« »Vsa pokrajina ob cesti, ki drži z Vrhnike v Ljubljano, je posuta s spominskim cvetjem, kamorkoli se ozrem. Z mojimi besedami me pozdravljajo zeleni holmi na levi, na desni prepeva moje pesmi prostrani mah. Še vsak kanton kraj ceste je moj prisrčen prijatelj ter mi pripoveduje vesele in žalostne zgodbe.« »Sveta Trojica, kraljica vrhniška! Svetli spomini, dragi kamni in biseri na svetlem oblačilu. Kolikokrat so romale k nji moje misli, bežne lastovke, v tujini po gnezdu koprneče.« — >Postavili so me bili na visoki zid kraj cerkve..., videl nisem ničesar drugege, nego samo silno vesoljno svetlobo, ki je lila v mogočnih valovih od ljubljanske strani!« Ivan Cankar okrog 1. 1900 Ob Cankarjevi petdesetletnici opozarjamo na strokovnjaško urejene in krasno opremljene Cankarjeve >Zbrane spise«, katerih so i^li doslej že trije zvezki. Založila jih je >Nova založba« v Ljubljani, ureja jih pa pisateljev bratranec dr. Izidor Cankar. Šele ti zbrani spisi nam nudijo popoln vpogled v delo velikega pisatelja. Ivan Cankar 1. 1896. Materin grob. >Dale8 je njen grob, zapuščen od vseh, samoten in žalosten, kakor so grobovi neznanih popotnikov! Daleč je ona sama, pozabljena od naa, ki smo se bili brez vodnika in brez cilja razbegli po svetu kakor jata golobov, kadar plane mednje jastreb-smrt.« (»Moje življenjer.) K sliki na levi: „Resni5noiebila izba zelo podobna kapelici. Če je človek odprl duri, je zagledal pred seboj v steno vdolben visok in globok oltar, v oltarju pa lurško Mater božjo iz lesa izrezano in tako umetno poslikano, da je stala kakor živa ; v zelenju je stala in v dišečem cvetju !" (Aleš iz Razora.) 150 K dLmašnjemu gA&Ilskemu pr€i2:niku. Gasilno društvo v Dobrepoljah na Dolenjskem, ki obhaja letos 25 letnico svojega obstoja (fot. A. Adamič). Ivan Križnar, bivši načelnik ljubljanskega prostov. gasilnega društva, pod čigar načelstvooi je bila izvršena tudi reorganizacija ljubljanskega gasilstva. Novi stolp gas. društva v Paski vasi ob priliM blagoslovitve; istočasno so blagoslovili društveno zastavo. Najmodernejša gasilska priprava je matomo kolo, ki vodi s seboj vse najpotrebnejše priprave z brizgalno vred za pogasitev majhnih požarov. Vpeljali 90 jih že skoro po vseh večjih mestih, kjer se ndejstvujejo v gasilski službi jako uspešno tudi ženske. Gaisilci tukaf in ta m. Gasilci v malem turškem mestu »hitenarodnega in državnega edinstva«. Iz odkritij, ki sta jih nagrmadili Radideva in Pašičeva stranka druga proti drugi je videti, kako so gospodarili in kako gospodarijo s slovenskimi žulji. Slika, ki je bila odkrita zadnje tedne ali zakaj slovenski davkoplačevalci ne morejo nikdar napolniti državne blaigajne. NartJ Velikonja: Spomin. Ni resnca, ni sen — mojega srca spomin je, bolečine krik, moje vesti zapoved. V unionski kleti pri zadnji mizi na desni sedi z gorko zamišljenostjo v očeh. S privzdignjenim kazalcem desne roke ob u4nah in poje. Poje. Komaj vidno se gibljejo ustne. Komaj slišna melodija. Poje. In pogled mu gre po široki cesarski cesti na Vrhniko, ekozi meglo ljubljanskega barja na Vrhniko. >Tam je sohice, fant! Da veš, Vrhnika je sredi Evrope! Srce Evrope.« On poje, l)olj sebi v dušo, kakor meni na uho. >0j ti mladi furmani .. .< In pogled mu gre po široki cesarski cesti proti Vrhniki, proti solncu, proti srcu Evrope. >Ali ti veš, da so se Vrhničanke uprle rekvi-ziciji. Štirideset jih je bdlo na sodišču, pa niso dale niti prgišča! Vidiš, fant, to je Vrhnika!« Bogvekoliko je bilo res, toda ta novica mu je bila razžarila dušo in je bil užaljen tisti večer nad menoj. >Ti, ti, ti dvomiš nad Vrhniko I Vse ji bo odpuščeno, ker so Vrhničanke odrekle pšenico 1< In potem je pel in poje: >0j ti mladi furmani.. .< In se je zamislil, in je udaril po mizi čez čas in segel po kozarcu, kakor da bi izplaknil žalostno misel: >Ali ti veš, kaj je pesem sploh, kaj je slovenska pesem?« O, bratje, kako je to strašno hudo, da ne slišimo te njegove slovenske pesmi! ? Ali si ti, Janez, na judenburškem travniku? In je vežbal med nami mlajšimi na ukaz sirovega gomještajerskega mesarskega pomočnika. Kot otrok se je zaveselll, če se mu je kretnja posrečila. >Janezi smo vendarle najlepši vojaki na svetu! Nam vsaka uniforma pristoja; še stotaiku sem bil všeč!« In je vežbal z nami v jutranji megli ob Muri ter se pogovarjal med odmorom bolj s sel)oj nego z menoj sosedom. >Ce bi šli peš, bi prišli v dveh dneh domov. Jaz pojdem itak domov. Danes sem dobil pismo. Obolim in pojdem. Svetek, ta je drugačen fant, ta je kar sam ubežal preko planine.« In so se mu zazrle oči v daljo; pred nami je lesketal železniški tir. Ničesar drugega ni bilo v njegovih očeh, kakor ta svetli tir in svetlo modro nebo nad planinami. >Zdai šele veš, kaj je Slovenija! Ali je proti solncu zaprta? Tu imaš proti solncu zapah? Ce potegneš črto, boš videl, da je Slovenija sredi sveta, tik pod solncem. Srce vesoljstva. Pa se čudiš, da je tako lepa. Kaj bi ne bila lepa! Obolim in pridem domov! Naravnost na Rožnik; pismo sem dobil.« V očeh mu je gorelo silno domotožje. >Poidem, da slišim dekleta, ki se slovensko smejejo! Ali veš, da je tudi sineh naš in drugega ni. Praviš, beseda. Smeh! Da, že smeh! Ali si že slišal kdaj smeh vrhniškega dekleta? Nisi! Ti nisi Se ničesar slišal. Vidiš, smeh, ne beseda, ker v vsaki naši besedi je smeh, v vsaki naši besedi je jok, v vsaiki naši besedi je cela melodija. Kaj bi pravil, ko še nisi slišal slovenskega smeha!« In se je zamislil cesarski vojak Janez ter trepetal od mraza, truda in neznane srčne bolečine. Na povratku v barako je onemogel in padel nezavesten na tla cesarski vojak Janez. Ali mu ni šla duša vasovat na Vrhniko, kjer je najlepši smeh doma, v Slovenijo, kjer je v vsaki besedi smeh, v vsaki besedi jok, v vsaki besedi sladka melodija? Tisto noč sem imel stražo. O polnoči je planil pokonci ter taval v pol-snu po baraki. Koliko groze in gorja je odsevalo njegovo lice, ko je begal pod križastim tramovjem polmračne barake. >Vrat ni! Kje so vrata?« je dahnil, ko sem stopil k njemu. >Vislice, samo vislice!« je pokazal v tra-movje. >In Janezi spe pod vislicami. In nikjer ni vrat izpod njih.c Čez teden dni je šel, da sliši spet slovenski smeh, in čez tri leta je šel — domov, na Vrhniko, v srce vesoljstva. In ko se bo vrnil čez trikrat trideset, čez tristo let? — Ali bo še našel Janez svojo pesem, smeh vrhniškega dekleta, naše besede sveto melodijo? Ali bo našel vislice nad spečim rodom Janezov? Ali boš pel, Ivan, ko prideš, popotnik, ali boš iskal vrata, da odideš — domov? >Ti, ti, ki dvomiš nad Vrhniko! Kaj pa Vrhničanike! Ali se Vrhničanke niso uprle cesarskim?« OMe v M. Slom"!