Primorski mMmr////. neviuk Poštnina plačana v gotovini »n >. Abb. postale I gruppo LiCIlžI *U llT Po Naserju TRST, nedelja, 4. oktobra 1970 Leto XXVI - Št. 223 (7717) Ali Sabri Zaharia Mohieddin Anvar Sadat Mohamed Favzi V Kairu potekajo v teh dneh intenzivna posvetovanja bodisi med egiptovsikimd voditelji bodisi na meddržavni ravni. V središču posvetovanj je seveda egiptovska in bolj splošno arabska politika po Naserju, z njo pa je tesno povezano vprašanje novega kairskega vodstva. Naser je združeval v sebi funkcije državnega poglavarja, predsednika vlade in voditelja vladne stranke, Arabske socialistične zveze. Po določilih u-stave bo moralo novega predsednika izvoliti v roku 60 dni 360 poslancev egiptovskega parlamenta z dvetretjinsko večino. Imenovanje bo moralo potrditi egiptovsko ljudstvo z referendumom. Ne bi se spuščali v ugibanja, kdo bo Naserjev naslednik, lahko pa upoštevamo predvidevanja političnih opazovalcev, ki menijo, da ho končno prevladala formula kolektivnega vodstva, nekako po vzgledu Kremlja. Na tri glavne funkcije, ki jih je opravljal pokojni voditelj, naj bi torej imenovali tri ljudi. Poglejmo, kdo so ljudje, ki jih na splošno nakazujejo kot bodoče nosilce Naserjeve dediščine. Osnovna dilema naj bi bila med dvema človekoma, ki naj bi bila tudi izraz dveh različnih politik: na eni strani radikalec in filosovjet Ali Sabri, na drugi pa «zahocLnd kandidat« Zaharia Mohiedin. Oba imata zanimivo politično preteklost, oba sta spoznala sloves oblasti, pa tudi obdobja, ko sta bila potisnjena stran od egiptovskega političnega dogajanja. Ali Sabri, 50 let, je tipičen primer egiptovskega politika: Naserju se je pridružil takoj po puču « mladih častnikov« leta 1952, vendar je bil dolgo časa v senci, ko so biM odnosi med Kairom in Moskvo napeti in ko je oriši o v Egiptu do protikomunistične čistke. Leta 1964 se povzpne do predsedstva vlade, vendar ga že naslednjega leta zamenja prav Mohiedin. Po temačnem obdobju šestdnevne vojne pride spet na oblast leta 1968, toda tudi tokrat za kratek čas: znani incident na kairskem letališču ter obtožba tihotapstva ga izpodrineta z vrhov egiptovskega vodstva, kjer ga pa spet srečamo v zadnjih mesecih kot člana vrhovnega izvršnega odbora Arabske socialistične zveze. Mohiedin je dve leti starejši: v razburkani zgodovini modernega Egipta je bil dvakrat na površju. Prvič leta 1954, ko je kot notranji minister s trdo roko vodil čistko proti egiptovski komunistični partiji in »muslimanskim bratom«, drugič pa po šestdnevni vojni, ko je Naser ponudil svojo ostavko in pokazal na Mohiedina kot na svojega naslednika. Velike ljudske manifestacije, ki so Naserja pripravile do tega, da je ostal na oblasti, so pomenile konec Mohiedinove kariere. Bivši notranji minister je zapustil politično prizorišče ter se umaknil na svoja posestva ob Nilu, ob Naserjevem pogrebu pa je bil spet v prvi vrsti med najvidnejšimi egiptovskimi voditelji. Nekako v politični sredi med Sabrijem in Mohiedinom stoji sedanji začasni predsednik Anvar Sadat, ki ima poleg drugih to prednost (ki za Egipt ni malenkostna), da je bil med trinajstimi «mladimi častniki« iz leta 1952. Med temi tremi možmi se bo torej po vsej verjetnosti odvijal v prihodnjih dneh boj za Naserjevo nasledstvo. Ni pa izključeno, da bi se v zadnjem trenutku pojavila na prizorišču še druga imena. Med njimi bi utegnili biti Hasa-najn Hejkal, Naserjev osebni prijatelj, minister za informacije in ravnatelj najuglednejšega egiptovskega lista «A1 A-hram«, in obrambni minister Favzi, ki uživa podporo vojske. Sele razvoj dogodkov v prihodnjih tednih bo pokazal, komu bo poverjena nelahka naloga, da prevzame breme Naserjevega nasledstva. Ne glede na osebo, ki se bo povzpela na vrh egiptovskega političnega življenja, pa je jasno, da mora ZAR v sedanjem trenutku, ko še traja spor z Izraelom, nadaljevati po poti, ki jo je začrtal pokojni predsednik. Razplet krize na Bližnjem vzhodu pa bo odvisen tudi od tega, kdo bo sedel na Naserjevem mestu. T. M. Prvič za šolskimi klopmi Kot smo poročali v preteklih dne h, se je vpisalo letos v prve raz rede slovenskih osnovnih šol na Tržaškem 272 otrok, kar pomeni 44 več kot lani. Naš fotograf je posnel male učence prvega razreda osnovne šole pri Sv. Jakobu ob njihovem prvem srečanju s šolskim poukom DANES V BEOGRADU Seja predsedstva ZKJ o razvoju jugoslovanskega političnega sistema Glavno vprašanje je ustanovitev kolektivnega predsedstva SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Predsedstvo zveze komunistov Jugoslavije bo na jutrišnji seji razpravljalo o aktualnih vprašanjih nadaljnjega razvoja jugoslovanskega političnega sistema. Uvodno poročilo člana izvršnega biroja predsedstva Edvarda Kardelja, ki je bilo o tej temi pred dnevi objavljeno, vsebuje v glavnem stališče in ocene delovne skupine predsedstva o tem vprašanju. V poročilu Edvarda Kardelja je najbolj zanimiva podrobnejša obrazložitev predloga predsednika Jugoslavije Tita o ukinitvi funkcije predsednika republike in ustanovitvi kolektivnega telesa predsedstva SFRJ. V predsedstvu bi bde paritetno zastopane vse republike. Predsedstvo, ki bi ga sestavljali dva ali trije najuglednejši zastopniki vsake republike, bi imelo večjo zakonodajno pravico od sedanjega predsedstva zvezne skupščine in bi za svoje delo odgovarjalo neposredno zvezni skupščini. Člani predsedstva bi bili po svojem položaju tudi predsednik zveznega izvršnega sveta in predsedniki republiških skupščin oziroma predsedniki morebit nih predsedstev republik. V predlogu o reorganizaciji zvezne uprave se postavlja kot osnovno načelo, da morajo v vseh organih zveze, ki odločajo o bistve-n:h vprašanjih narodov in narodnosti, biti paritetno zastopani predstavniki vseh narodov in da se v strokovnih službah zveznih organizacij mora zagotoviti soraz-memejše zastopstvo pripadnikov posameznih narodov in narodnosti Jugoslavije. B. B. Podpora sindikatov SFRJ boju palestinskega ljudstva BEOGRAD, 3. — Komisija za mednarodno dejavnost sveta zve- ZADNJE TUJE DELEGACIJE ZAPUŠČAJO ZAR Možnost podaljšanja premirja z Izraelom v središču diplomatske dejavnosti v Kairu Egiptovski tisk o kairskih razgovorih - Tudii Moše Dajan za nadaljevanje premirja po 5. novembru KAIRO, 3. — Tudi zadnje tuje delegacije, ki so prišle v Kairo, da bi se udeležile Naserjevega pogreba, so zapustile danes egiptovsko glavno mesto. Odpotovalo je tudi sovjetsko odposlaništvo z ministrskim predsednikom Kosiginom, ki je pred odhodom imel še zadnje srečanje z egiptovskimi voditelji. Tema razgovora, kot poročajo v Kadra, je bila možnost podaljšanja premirja z Izraelom, kd bi moralo zapasti 5. nov. Tudi ameriški minister za zdravstvo Eliiott Richardson, ki je vodil delegacijo ZDA v Kaira, je v svojih včerajšnjih razgovorih z začasnim predsednikom Sadatom, z zunanjim ministrom Riadom in z ministrom Favzijem izrazil željo, da bi prišlo do podaljšanja premirja z Izraelom. Egiptovski tisk poroča, da ni Richardson sprožil konkretnih predlogov, da pa je izrazil upanje, da bi prišlo do novih razgovorov o razvoju položaja na Bližnjem vzhodu, ki bi marala zajeti tudi egiptovske kršitve premirja, o katerih govori Izrael V razgovorih z ameriško delegacijo — kot poroča «A1 Ahraim — je egiptovski zunanji minister Riad poudaril štiri točke: 1. Čeprav so ZDA obljubile, da ne bodo dobavljale letal Izraelu v času premirja, vesti iz Washingto-na kažejo, da je Bela hiša sklenila izročiti letala «phantom*, rakete in elektronski material. 2. ZAR je spoštovala premirje, Izrael pa ga je kršil. 3. ZDA naj obrazložijo, kakšno stališče bi za vzele, če bi Izrael med premirjem napadel raketne baze ob Sueškem prekopu. 4. Namen ameriške pobude je bil izvesti resolucijo varnostnega sveta OZN iz leta 1967, vendar so same ZDA to pobudo prekinile. «A1 Ahram* poroča tudi o razgovorih egiptovskih voditeljev z drugimi tujimi delegacijami. Tako je Riad v pogovoru s svojim britanskim kolegom Douglasom Ho-meom kritiziral Veliko Britanijo, češ da tse izogiba pozitivne vloge, ki ji pripada kot velesili za izvajanje resolucije OZN. Šef britanske diplomacije pa je izrazil Riadu hvaležnost svoje države za Naserjev poseg v korist britanskih talcev, ki so jih palestinski gverilci imeli v Jordaniji ter je izrazil upanje za nadaljnji ugodni razvoj britansko - egiptovskih odnosov. Agencija MENA pa pravi, da je francoski ministrski predsednik Chaban Delmas poudaril v svojih razgovorih v Kairu podporo, ki jo Francija nudi ZAR. Francoski predstavnik je povabil Riada na uradni obisk v Pariz. Danes je zapustil Kairo tudi preds. libijskega revolucionarnega sveta polk. Gedafi, ki je pred odhodom po kairski radioteleviziji pozval egiptovsko ljudstvo, r.aj sledi načelom, ki so navdihovala delo predsednika Naserja, naj podpre palestinsko odporništvo ter naj nadaljuje politiko neuvrščenosti in aktivne nevtralnosti. Gedafi je tudi obljubil, da bo Libija z vsemi svojimi silami podpirala Egipt v njegovem boju. Možnost razširitve premirja z Izraelom pn 5. novembra je bila tudi v središču tiskovne konference, ki jo je imel danes izraelski obrambni minister Moše Dajan in ki jo je oddajal izraelski radio. Dajan je med dragim dejal, da bo »prva zelo verjetna posledica Naserjeve smrti podaljšaoje prekinitve ognja ob Sueškem prekopu*. «Nočem s tem reči, je nadaljeval Dajan, da bi premirje prekinili po 90 dneh, ko bi bil Naser še živ. Kljub temu pa mislim, da si lahko oričakuiemo podaljšanje prekinitve ognja, ker bo moral Egipt sedaj izbrati novo vlado ter sklepati o nadaljnji politiki* Izraelski obrambni 'minister je tudi dejal, da bo nadaljnji razvoj položaja na Bližnjem vzhodu v veliki meri odvisen od človeka, ki bo prevzel Naserjevo mesto. V nadaljevanju intervjuja je Dajan potrdil, da se Izrael ne bo udeleževal mirovnih razgovorov, dokler ne bodo Egipčani umaknili raket na položaje izpred u-vedbe premirja. Dajan pa je dopustil, da bi lahko našli v tej zadevi tudi novo rešitev, ki bi bila sprejemljiva bodisi za Izrael kot za ZAR. V tej zvezi je minister dejal, da premaknitev raket v bližino prekopa sider nikakor ne utrjuje položaje Izraela, da pa za sedaj še ne pomeni posebne nevarnosti. «Tudi mi — je dejal Dajan — izkoriščamo čas Ml izboljšanje našega položaja.* Dajan je izrazil prepričanje, da je vojna na Bližnjem vzhodu stopila v končno fazo. «To pa ne pomeni — je dodal — da je mir blizu, ker je treba razločevati med koncem vojne in mirom. tVf1llllllll|||||ll|||||||||||||||||l||||||||||||M||l||it|H||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|,m,||||,||||||||||||||,||||,||,|||||||||||||||||||||||,||||||1|||u|||||||||||||||||| OSTRE POLEMIKE TUDI MED VLADNIMI SKUPINAMI Razprave o dogovoru s sindikati in o glasovanju glede razporoke V sredo se sestane izvršni odbor KPI - V senatu se je nadaljevala razprava o vladnem dekretu RIM, 3. — Nadaljujejo se živahne razprave o dveh pomembnih notranje političnih vprašanjih in to o: dogovoru med sindikati in vlado glede zdravstva in urbanistike in o predvidenem glasovanju o razparokl v senatu, ki naj bi bilo dokončno. Glede prvega vprašanja so bile objavljene številne izjave in izrečeni mnogi komentarji. Govora je o sredstvih, ki bodo potrebna za izvajanje zakonske reforme, za kar pravijo desničarski listi, da je potrebno najmanj 60 milijard lir letno. Glede razporoke pa se še vedno nadaljuje polemika o senatorjih, ki bi morali glasovati za razporoko in ki so glasovali proti njej, ali ki se enostavno glasovanja niso udeležili. Gre za nekatere za upravičene primere, kot n. pr. za senatorja Parrija, ki je bolan in o katerega odgovornosti niso možna nobena sumničenja, gre pa tudi za senatorje, za katere nd jasno kakšno stališče so sprejeli. Očitno gre za podkupovanja ,all za pri- tiske na najrazličnejše načine proti senatorjem, ki so zagovarjali razvezo zakona. Ministrstvo za obrambo Je danes sporočilo, da bo od 18. oktobra prevzel načelstvo SID (obveščevalna služba italijanske armade, ki je prevzela odgovornosti preteklega SIFAR) brigadnl general Vito Miceli, ld je nadomestil admirala Eugenia Hen-keja. Notranji minister Restdvo je odredil, da preide v okvir notranjega ministrstva dosedanji milanski kvestor Marcello Guida, odredil je tudi razne spremembe kvestorjev v Italiji in med drugim bo odšel videmski kvestor dr. Vincenzo SdbUilo v Piacenzo, gorniški kvestor dr. Do-menico Chdnni pa v Pavio. Pri teh spremebah je še zlasti zanimiva premestitev milanskega kvestorja, glede katerega so se vnele žolčne polemike ob bombnih atentatih. S kvestor jem Gui-do so imeli Slovenci opravka, že ko Je bdi poveljnik jetnišmice na otokih, kjer so bili1 zaprti pred in med vojno vidni predstavniki slovenske manjšine ter tudi kasneje, ko je vodil tržaško kvesturo. V sredo se bo sestal izvršni odbor KPI, ki bo obravnaval predvsem zapletena vprašanja reforme. Danes se je sestal izvršni odbor CISL, na katerem so govorih o zaključku dolgotrajnega sestanka med vlado in sindikati, odobrili so resolucijo, v kateri prihaja do izraza zapletenost položaja ter tudi notranja trenja v zvezi z včerajšnjo stavko CGIL. V senatu se je nadaljevala razprava o vladnem zakonskem dekretu o konjunkturi in se je podaljšal seznam govornikov, tako da jih je sedaj 37. Gre za sklep PSIUP o obstrukciji. Danes je govoril senator Banfl, ki je že bil poročevalec o zakonskem dekretu v imenu socialistične večine ln ld je dejal, da ima parlament v celoti — kot večina in kot mamjšdna — pravico, da kritično pregleda v svoji polni avtonomiji vladne dekrete. Položaj v Jordaniji AMAN, 3. — Medarabski vrhovni odbor, ki ima nalogo nadzorovati izvajanje kairskega sporazuma med jordanskim kraljem Huseinom in palestinskim voditeljem Arafatom, je sporočil, da so danes dokončno določili še zadnje podrobnosti o umiku kraljeve vojske in fedajinov iz A-mana in drugih jordanskih mest. V sporočilu, ki ga j s oddajal radio Aman, je odbor pojasnil, da sta obe strani pristali na način umika, ki ga je predlagal sam odbor, ter da so se začeli tako vojaki kot Palestinci umikati na svoje položaje pred izbruhom dr-žarijanje vojne. Imenovan je bil tudi vojaški odbor ki bo nadzoroval umik. Vojaški guverner Jordanije maršal Majali pa je danes sporočil, da bodo smeli prebivalci pokrajine Irbid v severni Jordaniji odslej potovati v tujino ali se premikati v notranjosti države. šlo nekaj minut preden je prišel obrambni minister Laird skozi vrata palače ministrskega predsednika. Grška policija je sporočila, da so aretirali mladega grškega odvetnika, ki naj bi povzročil bombni atentat. Policija je sporočila, da gre za Koronaiosa, ki so ga agenti našli, ko je pripravljal eksplozijo in katerega sedaj zaslišujejo, da bi izvedeli, oe je imel sodelavce. Odporniško gibanje «Anima» je v zvezi s tem bombnim napadom izdalo proglas v Katerem pravi, da je ameriška vlada poslala grškim polkovnikom težko orožje, zato da jih podpre. Ameriški o-brambni minister Melvin Laird je obiskal regenta nato predsednika vlade Giorgiosa Papadopulo-sa, nakar je odpotoval z vojaškim letalom v Neapelj, kjer je vrhovno poveljstvo NATO. Ostavka libanonske vlade BEJRUT, 3. — Libanonski ministrski predsednik Rašid Kara-me je podal danes ostavko v roke predsednika republike Solejmana Frang;eja, ki jo je sprejel. Fran-gie je bil izvoljen za predsednika republike 17. avgusta in ie uradno nastopil funkcijo 23. septembra. Zaradi tega je Karame-jeva vlada, kot predvideva libanonski zakon, podala ostavko. Predsednik republike je takoj začel posvetovanja za imenovanje novega vladnega predsednika. Najverjetnejši kandidat ie Saeb Salam, eden glavnih voditeljev skupin, ki je podprla kandidaturo Frangieja na predsedniških volitvah. Bombni atentat v Atenah proti obrambnemu ministru ZDA ATENE, 3. - V središču Aten je danes eksplodirala bomba ob obisku ameriškega obrambnega ministra Lairda. Bomba ni povzročila resne škode, niti človeških žrtev. Do eksplozije je pri- RIM, 3. — V Strasburgu se bo od 5. do 8. oktobra sestal evropski parlament, ki bo razpravljal o bodočnosti evropskega združevanja. Uvodni govor bo imel predsednik politične komisije italijanski predstavnik Carlo Scarascia -Mugnozza. STUTTGART, 3. — Zjutraj je eksplodirala bomba pred španskim veleposlaništvom. ze sindikatov Jugoslavije v posebnem poročilu o položaju na Bližnjem vzhodu poudarja, da je zveza sindikatov Jugoslavije od samega začetka zavzemala stališče, da imajo palestinski Arabci pravico, da se vrnejo v svojo domovino, pravico do nacionalnega obstaja in da sami odločajo o svojem nacionalnem razvoju. Zveza sindikatov Jugoslavije podpira borbo palestinskega ljudstva za dosego svojih zakonitih pravic, toda ne soglaša s takimi metodami borbe, kot so ugrabitev letal, ker se s tem spravlja v nevarnost življenje nedolžnih ljudi. Take metode so v nasprotju s stvarnimi smotri osvobodi'nega palestinskega gibanja in škodujejo tej borbi. Zveza sindkatov Jugoslavije prav tako nasprotuje vsem reakcionarnim poskusom oslabitve in likvidacije osvobodilne borbe palestinskega ljudstva. Jugoslovanski sindikati so solidarni z borbo palestinskega ljudstva ter bodo nadaljevali z dajanjem politične, moralne in materiale pomoči, ki je v sedanjem položaju še posebno potrebna. Sodelovanje med Indijo, ZAR in Jugoslavijo BEOGRAD. 3. — Ministri gospodarskih resorjev Indije, Združene arabske republike in Jugoslavije so na svojem nedavnem blejskem sestanku sprejeli deklaracijo, s katero postavljajo osnove in smeri trostranskega sodelovanja .kateremu se lahko priključijo ostale države v razvoju. V deklaraciji se poudarja, da bi vsaka držaita v razvoju, ki se želi priključiti temu sporazumu, morala v trgovini z drugimi državami članicami odobriti posebne carinske in druge olajšave. Članice sporazuma bodo prav tako gledale, da zboljšajo finančne in plačilne aranžmaje, da bodo izmenjavale informacije o programih razvoja, spodbujale industrijsko sodelovanje in nudile druga drugi potrebne fiskalne, carinske in finančne olajšave. Države članice sporazuma bodo nada’je zbolišale in razvijale medsebojno sodelovanje v pfumorstvu. letalskem prometu, telekomunikacijah in na co-Vočju turizma. Mimstri Indiie, ZAR in Jugoslavije so na Bledu us\ morili tudi stalni odbor. kj bo nadzoroval razvoj gospodarskih odnosov med državami članicami, sprejemal ustrezne sklepe in poročila. Atentat v Phnom Penhu PHNOM PENH, 3. - Prvič po izbruhu državljanske vojne v Kambodži je prišlo danes v Fhnorn Penhu do terorističnega atentata. Neznanec je vrgel v trgovino v središču mesta bombo, ki je eksplodirala in ubila eno osebo, šest pa ranila. Policija je takoj ob-kolila vso mestno četrt, vendar ni našla atentatorja. ..................im.,,,,,,,,,,.................. Po obisku v Vel. Britaniji Nixon v Irski republiki Danes se predsednik ZDA sestane z ameriškimi pogajalci na pariških mirovnih razgovorih za Vietnam LONDON, 3. — Ameriški predsednik Nixon je zaključil obisk v Španiji in dospel danes dopoldne na kratek, komaj peturni uradni obisk v Veliko Britanijo. Na londonskem letališču ga je pričakal ministrski predsednik Heath, s katerim se je Nixon s posebnim helikopterjem odpeljal v poletno rezidenco britanskega premiera v Chequersdh. Tu sta imela Nixan in Health prvi razgovor, ki je trajal poldrugo uro, sledilo pa je slavnostno kosilo, ki se ga je udeležila tudi kraljica Elizabeta. Po kosilu je sledil še tričetirtur-ni razgovor med Heathom in Ni-xonom, zunanji minister Rogers pa se je sestal s svojim britanskim kodggom Douglas Homeom. Teme razgovorov so bile, poleg dvostranskih odnosov, položaj na Bližnjem vzhodu, NATO, odnosi med Vzhodom in Zahodom ter vprašanje azijskega Jugovzhoda. Nixon se je nato s helikopterjem vrnil na londonsko letališče, od tod pa je ob 16.27 odpotoval na Irsko, kjer se bo zadržal na uradnem obisku dva (W. Na letališču v Schanoonu sta gosta sprejela ministrski predsednik Irske republike Jack Lynch in zunanji minister Petrick Hillery. . Jutri zjutraj se bo šef Bele hiše sestal z načelnikom ameriške delegacije na pariških razgovorih o Vietnamu poslanikom Davidom Bruceom in njegovim namestnikom Phiiipom Habibom. Razgovora se bosta udeležila tudi državni sekretar Rogers in predsednik«' svetovalec za zunanjepolitična vprašanja Henry Kis-simger. Za sestanek vlada veliko zanimanje: opazovalci namreč pričakujejo, da bo Nixon dal ameriškim pogajalcem nova navodila, kd naj bi omogočila premaknitev pogajanj z mrtve točke. Tako v Londonu kot v Chequer-sih so bile danes ob priliki Nixo-novega obiska v Veliki Britaniji proti ameriške demonstracije. Pred ameriškim poslaništvom v Londo-uu se je zbrala večja skupina mladeničev, ki so vzklikali gesla proti politiki ZDA v Vietnamu. Demonstranti so nosili letake z napisi, kot so »Obesite mesarja Ni-w»na!» in »Svobodo za Indokino*. TURIN, 3. — Iz Stuttgarta je prispela sovjetska delegacija, ki jo vodi minister za avtomobilsko industrijo Tarasov in ki se bo razgovarjala o gradnji avtomobilske tovarne ob Volgi. TRŽAŠKI DNEVNIK V ZVEZI Z ZGRADITVIJO TOVORNEGA AVTONIORILSKEGA POSTAJALIŠČA Od Opčin avtocesta do meje pri Fernetičih speljana po viaduktu? Cesta bo široka 24 m in se bo pri Fernetičih spojila z bodočo avtocesto Razdrto Senožeče Sežana-meja Vprašanje tovarniškega avtomobilskega postajališča pri Fernetičih je v zadnjem času v ospredju v tržaških gospodarskih krogih. Z njim se zlasti ukvarjajo pri trgovinski zbornici, ki je pobudnik te pomembne infrastrukture na našem področju, ter so se v njenem okviru prav v zadnjih dneh vrstili nekateri strokovni in posvetovalni sestanki. Pred dnevi ie bil na zbornici tudi širši sestanek, ki so se ga udeležili sam predsednik usta-" nove, finančni intendant tržaškega področja Barbera, načelnik okrožja Cinti, načelnik tukajšnjega odseka finančnih straž Pece, predsednik združenja trgovcev iz tržaške pokrajine Hausbrandt, predsednik Slo venskega gospodarskega združenja Bole, predstavnik tržaških špediter-skih krogov Gropafz, predsednik Združenja tržaških lesnih trgovcev Kralj, ter druge osebnosti. Na se Stanku sta projektanta postajališča podrobno prikazala načrt, na osnovi katerega naj bi se zgradila omenjena infrastruktura, nakar se je okoli osrednje teme razvila med prisotnimi gospodarstvenici in strokovnjaki živahna razprava. Predvsem je razprava zajela problem povezave med italijanskim in ju goslovanskim sedanjim cestnim in bodočim avtocestnim omrežjem na lem področju. Poudarjeno je b;lo. da se bosta glavni cesti iz Trsta proti Sežani in z Razdrtega čez Senožeče in Postojno naprej proti meji spojili točno na osi, na kateri se nahajata danes italijanski oziroma jugoslovanski mejni prehod pri Fernetičih. Povsem nova pa je v tej zvezi namera tukajšnjih projektantov, da bi spremenili sedanjo državno cesto štev. 58 na od seku od križišča s kamionsko cesto štev. 202 do meje v pravo avtocesto. Gre za odsek, ki bo dolg vsega skupaj le poldrugi kilome ter (saj bo kakor znano cesta štev 202, ki sedaj prečka opensko cest) za obeliskom, v bližnji prihodnosti premaknjena onkraj Opčin), a ki bo širok 24 metrov, to je prav toliko, kakor avtocesta Trst - Be- MiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii PO 18 KM OD RIBIŠKEGA NASEUA PRI STIVANU Podmorski vodovod dosegel pomol v Starem pristanišču Sedaj bodo pričeli z obteževanjem napeljave in nato s čiščenjem cevi, kar naj bi trajalo še dober mesec Novi tržaški 18 km dolgi podmorski vodovod, je včeraj popoldne nekaj po 14. uri dosegel svoj izhodiščni terminal v Starem pristanišču ob pomolu O. Temu pomembnemu dogodku, ki predstavlja zaključek prve in najvažnejše faze gradnje podmorskega vodovoda, ki bo precej omilil tradicionalno pomanjkanje vode v sušnih mesecih, so prisostvovali najvidnejši predstavniki mestnih oblasti z županom inž. Spaccinijem na čelu, tehniki, ki so z uspehom vodili nelahko delo, ter zastopniki Acegata. 250. Finančna sredstva za te gradnje bo dala dežela iz svojega posebnega sklada. Čestitke in voščila dr. Janu Godniču Inž. Umari, ki je vodil dela pri spuščanju dolgih cevi v morje, je ob tej priložnosti pojasnil, kakšen bo nadaljnji potek del preden bo novi vodovod začel delovati. Predvsem bodo morali sedaj napolniti cevi s pitno vodo, jih tako otežiti in doseči, da se bodo pravilno uležale na morskem dnu. Nato bodo morali spraviti 1,30 m globoko pod zemljo napeljavo v dolžini enega kilometra in 300 m od Ribiškega naselja do štivanskega vodovoda, urediti zemeljsko povezavo obeh terminalov in šele potem začeti z notranjim čiščenjem cevi s pitno vodo, dokler ne bodo sanitarne oblasti ugotovile, da priteka po vodovodu povsem čista voda in izdale dovoljenje za njegovo uporabljanje. Vsa ta dela naj bi predvidoma trajala en mesec, vendar pa so pri delih taksga značaja in zlasti spričo dejstva, da gre za napeljavo, ki vodi pod morsko gladino, možna tudi kakšna nevšečna presenečenja, kar bi pač pomenilo, da bi se začetek delovanja novega in toliko p ičakovanega vodovoda utegnil še nekoliko zavleči. 250 ljudskih stanovanj pri Sv. M. Magd. Spodnji Deželni tehnični odbor je odobril načrte za izvedbo več javnih del na našem področju. Omembe vredna sta predvsem dva načrta. Prvi zadeva dograditev prostorov za laboratorije in kirurški odsek vseuči-liške klinike med ulicama Massimo d'Azeglio in Pietš, nedaleč od glavne bolnišnice (strošek: 1 milijarda in 32 milijonov lir) ter stano- Včeraj je bila običajna seja zgo-niškega občinskega odbora Ker se je seje udeležil podžupan dr. Ivan Godnič prvič po svoji zaprisegi kot deželni svetovalec, mu je župan Josip Guštin čestital v imenu občinske uprave in občanov. Zaželel mu je plodno delovanje in mnogo uspe hov v korist delovnega ljudstva naše dežele, predvsem pa v prizade vanjdh in naporih za priznanje in zaščito narodnih pravic in interesov slovenske narodne skupnosti. netke in bodoča razš:riena cesta štev. 202 na odseku od Štivana do Peska. To bo seveda sprožilo vrsto problemov, saj stoji ob sedanji cesti z Opčin proti meji več hiš in gospodarskih poslopij, ki h; jih morali podreti, da bi mogli cesto razširila na 24 metrov. Temu pa se nameravajo izogniti tako. da bi zgradJi avtocesto na celotni trasi po viaduktu, »stara* cesta Opčine Fernetiči, pa bi tekla še naprej po isti trasi pod viaduktom. Tudi ta rešitev ima seveda nekaj negativnih stratv, saj bi med drugim takš na avtocesta tekla nad glavo marsikaterega domačina oziroma nad streho marsikatere hiše. Poleg te-g bi bila ta rešitev tudi precej draga. Bodi tako ali drugače, vprašanje avtocestne povezave med našim področjem in sosedno Sloveivio mimo postajališča pri Fernetičih in vzporedne operativne baze pri Sežani se bo moralo vendarle prej ali slej primemo rešiti in tega se dobro zavedajo merodajni krogi tako na tej kakor na oni strani. V tem pogledu naj zabeležimo drug novi moment, ki je nastal v okviru sodelovanja med prizadetimi italijanskimi in slovenskimi krogi, da je namreč slovenski parlament pred kratkim pregledal in odobril načrt za gradnjo avtoceste na odseku Razdrto - Senožeče - Sežana - meja. in sicer pod pogojem, da bi tudi Italija pomagala uresničiti to infrastrukturo s podelitvijo ustreznega kredita. Na sestanku pri trgovinski zbornici so vzeli v pretres tudi vpra sanje postopnega izvajanja del v okviru »carinske baze* postajališča pri Fernetičih (tako imenovanega področja A) in okviren načrt za uresničitev pomožnih storitvenih središč (mehaničnih delavnic, bencinskih črpalk, parkirnih prostorov, bančnih in zavarovalnih uradov itd.) v okviru tako imenovanega področja B. V tej zvezi .je predsednik Gospodarskega združenja Bole poudaril skrb prizadetih domačinov glede vprašanja, v kakšni meri in s kakš no proceduro se bo razlaščala zem lja za nove pobude. Govornik je poudaril tudi potrebo po stalni ko ordinaciji z vzporednim prizadevanjem pristojnih organov na jugosio vanski strani, predvsem pa naglasil nujnost uresničitve postajališča in ustreznih zvez v vseh ozirih. Kolikor nam je znano, bo pri uresni čevanju novih zamisli prizadeto predvsem jusarsko zemljišče, zlasti na področju tržaške občine, številni pa bodo .udi prizadeti zasebniki V tej zvezi pri trgovb.sk; zbornici zagotavljajo, da oodo za zemljo ki naj se razlasti, določili sprejemljive, to je zadosti visoke cene. Zvedeli smo tudi, da namerava Slovensko gospodarsko združenje v kratkem sklicati skupno s Kmečko zvezo in z repentabrsko občino širši posvetovalni sestanek o teh perečih problemih. Priprave za ustanovitev delniške družbe ki bo uresničila in pozneje vodila postajališče pri Fernetičih, gredo tudi polagoma h kraju. Zvedeli smo, da je ustrezni statut že pripravljen in da ga bodo v najkrajšem času predložili pristojnim oblastem v odobritev. Zadnji po pravki k besedilu so bili sprejeti na sejf, ki je bila pretekli četrtek na trgovinski zbornici, in ki so se je udeležili poleg dr. Caidassija tudi dr. Franzil, glavni ravnatelj tržaške hranilnice dr. Delise ter zastopniki deželne finančne družbe Julia in zavarovalnice RAS. Zakaj ne prej ? Te oni, ko se .e začel pouk, so na nekaterih šolah začeli popravljati in pleskati šolske prostore. To se dogaja že nekaj let in ni prijetno za otroke in za učitelje, ker jih to mo.i pri pouku. Tako popravljajo zdaj učilnice na osnovni šoli na Proseku in na osnovni šoli v Trebčah. Zagotavljajo, da bodo dela zaključena najkasneje v dveh tednih. Na Proseku so medtem spravili en razred osnovne šole v prostore otioškega vrtca. Izvedeli smo, da bodo v kratkem začeli obnavljati šolske prostore tudi na šoli pri Sv. Jakobu (Ul. Frau- SAl). Pravilno bi bilo, da bi šolske prostore popravljali, pleskali itd. med počitnicami, tudi zaradi tega, ker so takrat daljši dnevi in lepše vreme, saj občinska uprava odobri izdatek že nekaj mesecev prej. Zakaj torej čakajo na začetek šolskega leta? Informirali smo se na pristojnem mestu in so nam odgovorili, da nimajo nobene krivde občina in šolske oblasti, pač pa podjetja, ki sprejmejo dela, opravijo pa prej druga dela in se pozneje lotijo del na šolah. Tržaško odposlanstvo, ki ga je vodil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, je včeraj v Gradcu prisostvovalo slovesnemu odprtju Jesenskega mednarodnega sejma v glavnem mestu avstrijske Štajerske. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiviiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimnuiiiiimiiiii OBMEJNI PROMET V SEPTEMBRU Skoraj 7 milijonov prehodov s potnimi listi in prepustnicami V primerjavi z lanskim septembrom je prehodov meje skoraj 1.900.000 več Čez mejne prehode na Tržaškem je v preteklem septembru stopilo s potnim listom v obe smeri 3.865.227 ljudi, od tega 1.835.464 italijanskih državljanov in 2.029.763 tujcev. Za primerjavo naj navedemo, da je lanski promet z mednarodnim dokumentom dosegel v istem mesecu 3.042.262 prehodov, od katerih je od padlo na italijanske državljane 1 milijon 455.876, na tujce pa 1.586.386 prehodov. Tudi v letošnjem septembru so med neitalijanskimi potniki daleč prevladovali jugoslovanski državljani, ki so sami dali 973 tisoč 959 prehodov: številni so bili tudi Nemci, ki so dali skupno 274 tisoč 240 prehodov in Avstrijci s 193.794 prehodi. Občutno manjše je bilo število Francozov (123.124), Angležev (93.345), Švicarjev (59.962), Američanov (40.323), Grkov (12.064). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiimiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiMiiiiHiuiiin VGERAJ ZGODAJ POPOLDNE NA OBALNI CESTI POD KRIŽEM S fiatom 1500 trčila v consul: 1 mrtev, 3 huje in lažje ranjeni Življenje je izgubil 23-Ietni študent iz Ul. F. Severo Včeraj okoli pol štirih popoldne je prišlo na obalni cesti pod Križem do strahovitega trčenja, ki je zahtevalo smrtno žrtev, medtem ko so morale tri osebe po zdravniško pomoč v bolnišnico. 15 minut pred 16. uro so pripeljali v tržaško bolnišnico 25-letnega študenta Paola Ioa-na iz Ul. F. Severo 75, njegovo 54-letno mater Erminio Z:lli. 27 letnega brata Renata in 54-letnega očeta Federica. Paola in Federiea so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer so si zdravniki za prvega, ki je bil najhuje poškodovan (med drugim so mu ugotovili tudi verjetno prebitje lobanje) pri držali prognozo, medtem ko bi moral Federico okrevati v dveh ted nih. Žal je Paolo 10 minut po sprejemu podlegel hudim poškodbam. Medtem ko so Erminio Ioan zaradi verjetnih zlomov reber 1n nosnih kosti sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh na I. kirurškem oddelku, so njenega sina Renata sprejeli na je do nesreče prišlo v trenutku, ko je 44-letna Giulia Babich por. Lo-vrecrch iz Industrijske ulice 5, ki je s svojim fiatom 1500 vozila proti Trstu, iz razlogov, ki »h še raziskujejo, nepričakovano zapeljala na le vi del cestišča in z vso silo treščila v nasproti vozeči consul. ki ga je šofiral 23-letni Giorgio Ioan, v katerem so bili še štirje njegovi svojci. Giorgio se je rešil brez poškodb, njegov brat Paolo pa je plačal z življenje. Lovrecicheva se je tudi nekoliko potolkla, a ni hotela v bolnišnico. Verjetno se je zatekla k zasebnemu zdravniku. vanjsko naselje zavoda za ljudske hiše IACP na področju Svete Ma rije Magdalene spodnje. Stanovanj, I ortopedskem oddelku, kjer bo moral ki jih bodo gradili na hiter indu-1 ostati verjetno' 10 dni. strijski način z montažnimi deli, bo Cestna policija je ugotovila, da Navodila za vrnitev slovenskih priimkov V zadnjih tednih smo prejeli več pisem v zvezi z možnostjo, da sii naši ljudje ponovno pridobijo slovensko obliko svojih popačenih priimkov na podlagi znanega fašističnega zakona. Med temi pismi je tudi daljše pismo sedanjega slovenskega občinskega svetovalca v tržaškem‘občinskem svetu Josipa BadaJiča. Zato poudariamo predvsem, da smo v našem dnevniku že večkrat v zadnji M letih objavili navodila glede postopka za ureditev slovenske oblike popačenih priimkov. Toda zdi se, do navodil nismo dovolj pogosto ponavljali. Zato jih objavljamo ponovno tudi danes. Kdor si torej v Trstu Želi pridobiti ponovno slovensko obliko svojega poitalijančenega priimka, naj napiše prošnjo na navadnem papirju in naj jo odda v sobi št. 58 v 2. nadstropju tržaške prefekture na Trgu Unlta. V prošnji naj navede vse potrebne osebne podatke (rojstne itd.), napiše naj tudi, da mu je njegov priimek fašistična oblast samovoljno spre menila in da zaradi tega prosi, naj mu prefektura vrne slovenska obliko njegovega priimka. Pri tem naj navede tudi ime svoje žene in vseh mladoletnih otrok, ker polnoletni otroci morajo vložiti prošnjo sami. Zelo važno je, da prosilec priloži prošnji dekret, s katerim mu je prefektura svoječasno spremenila priimek. Če takšnega dekreta nima. naj gre na anagrafski urad svoje občine, kjer mu bodo dali potrebne podatke o tem dekretu, ki naj si jih napiše in jih navede v prošnji Če pa takšnih podatkov na anagrafskem uradu svoje občine ne bi dobil, naj se obrne na Državni arhiv v Trstu (v Ul. La Marmora 17, tel 763-577 in 94-413, ravnatelj: dr. Ugo Tucci, namestnica ravnatelja dr. Maria Laura Jona, načelnica odseka: dr Bianoa Penco). Ta navodila veljajo tudi za tiste mlade ljudi, ki so se rodili z že poitalijančenim priimkom. (Zagotovilo glede tega je dobil deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ker je v tržaškem tisku tudi javno objavil). «Milford» na prvi plovbi proti Gvineji smeti v glavni bolnišnici. Pozivi o-biskovalcem, naj spoštujejo higienske pogoje v bolnišnici, so namreč napisani v vseh evropskih jezikih, ne pa v slovenščini. Te dni mu je dr. Blasina odgovoril, da je napise na koših naročila uprava bolnišnice in da torej občina zanje ni odgovorna. Zagotovil je, da je Pahorjevo pripombo o slovenščini posredoval omenjeni upravi in da ga bo v nadalje informiral o odgovoru, ki ga bo prejel. Ne glede na to, da sedijo v upravi glavne tržaške bolnišnice tudi predstavniki krajevnih ustanov, se nam zdi dejstvo, da je treba za spoštovanje tako preprostega načela, kot je postavitev napisa na teh koših, toliko časa in raznih posredovanj, samo po sebi zgovorno. Z obmejno prepustnico p« je preteklem mesecu stopilo na sosedna področja 2.881.754 ljudi, od tega 1 944.035 italijanskih in 937.719 jugoslovanskih državljanov. Maloob mejni promet v lanskem septembru je zabeležil skupno 1.799.633 prehodov, od česar je odpadlo na itali janske državljane 1.291.125, na jugoslovanske pa 508.508 prehodov SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1970 71 LEV N. TOLSTOJ MOČ TEME drama v petih dejanjih Kostumi: ANJA DOLENČEVA Scena: SVETA JOVANOVIČ Glasba: IGNACIJ OTA Režija: JOŽE BABIČ V soboto, 10. oktobra ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) V nedeljo, 11. oktobra ob 16. uri V sredo, 14. oktobra ob 20. uri V četrtek, 15. oktobra ob 20. uri (RED B — NEDELJSKI POPOLDANSKI) (ABONMA MLADINSKI V SREDO) (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK) Prodaja vstopnic od četrtka, 8. t. m. dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na ted. 734265. ABONMAJE DOBITE VSAK DELAVNIK DO VKLJUČNO 7. tm. V TRŽAŠKI KNJIGARNI; OD ČETRTKA DALJE V KULTURNEM DOMU OD 10. DO 14. URE. PRI POVERJENIKIH SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA LAHKO DVIGNITE ABONMAJE ŠE DO 9. t.m. GledaNšča I j AVDITORIJ Pri blagajni gledališča v Avditoriju se nadaljuje prodaja vstopnic za četrti koncert jesenske simfonične sezone orkestra gledališča Verdi, ki bo v sredo, 7. okt. Koncert bo dirigiral slovenski dirigent Anton Nanut, kot solist pa bo nastopil hornist Jože Falout iz Ljubljane. Spored obsega: Haydn - Simfonija v C duru št. 48 (Marija Terezija), prvič v Trstu. Richard Štraus . Kon, cert St. 1 za rog in orkester, Vitold Lutoslavski - Koncert za orkester (LU-toslavski je eden najuglednejših glas benikov zanimive sodobne poljske šole.) r POLITEAMA HOSSETTI Današnji ponovitvi glasbene komedije «Obljube, obljube« se začneta v Politeama Rossetti, ob 16.30 in ob 21. uri. Nastopa skupina Spaak - Do. reill z Mariom Carotenutom, Dulliort Del Pretejem in Adriano Innocenti. Za vse predstave glasbene komedije, s katero se je začela dramska sezoni Teatra Stabile, velja znaten popu4 za abonente na sezono Teatra Štabi-Ie. Prodaja vstopnic v Pasaži Prot# (tel. 36372 - 37547). Mali oglasi Slovenec, Invalidsko upokojen, sam-ski, star 61 let iSče dobro gospodinjo. Starost ni važna - do 70 let. Slika za-želena. Moja na upravi P.d. Puklavec Viktor - 5, Plače Evg. Bertrand St. Beirtrand St. Julien - 13 Marseile 12 em - France. »CITROEN* — mehanična delavni-ca Samarlttani In Miceo In prodaja nadomestnih delov. Ul. Rlttmever 4/a. IMATE RESEN NAMEN, da Sl poiščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed m družine? Se želite izogniti avanturam, nerčsnlc: in Izkoriščanju, neugledne, mu spoznavanju na cestah In po io. kalih? Pišite nam, ali pa nas obiščite. Pri naših odgovorih — na kuverti m oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana Pie. teršnikova 24 a KINO «|R|S» PROSEK danes ob 16. uri barvni dnema-scope film posnet iz romana Auguste Le Breton IL ČLAN DEI SICILIANI Igrajo: Alain Delan, Jean Ga-btn in Irina Demick Končno še pregled o prometu čez posamezne mejne bloke: čez škofije je v septembru stopilo 866.458 imetnikov propustince, čez Fernetiče 565.258, čez Lipico 432.888, čez Pesek 272.731, čez Lazaret 254.751, čez Oreh 196.557, čez Repentabor 88 999 in čez opensko železniško postajo 4.316. Fiat 500 v drog: štirj*e ranjeni Verjetno zaradi splozke ceste, pa čeprav ni izključeno, da ga je kak avto oplazil, je sinoči fiat 500 s štirimi potniki v višni tobačne tovarne v Ul. Flavia treščil v električni drog. Šofer, 41-letni Carlo Bertocchi iz Milj, njegov 15-letni sin Lino, 40-letni Giuseppe Vianel-lo iz Ul. detTEremo in 34-letni Edo-ardo Furlani iz Ul. Flavia, so se pri silovitem udarcu v drog ranili, zaradi česar so jih morali odpeljati v bolnišnico, kjer so jih s prognozo okrevanja v 8 do 10 dni sprejeli dva na nevrokirurškem oddelku, enega na I. kirurškem in enega na stomatološkem oddelku. Karabinjerji raziskujejo vzroke nesreče. Pridržana prognoza zaradi hudih opeklin Malo pred poldnem so zaradi hudih opeklin po obrazu, rokah in prsnem košu sprejeli s pridržano prognozo na dermatološkem oddelku 19-letnega Alda Palazzija iz Bergama. Ker ni govoril, niso vedeli kaj se mu je pripetilo. Kasneje je fant pojasnil, da je med delom pri I-talcementi hotel prerezati železno ploščo s plamenom. Ko je prižgal napravo je cev eksplodirala, plamen pa ga je oplazil po gornjih delih telesa. Mlad italijansko . slovenski par v Catanii, išče dekle ali mlado ženo za pomoč v gospodinjstvu in varstvo 13-mesečnega otroka. Odlična plača Socialno zavarovanje. Nastop takoj. Javiti na naslov: Carlo Fabiano, Viale Liberti 106 — »5129 Catania. Vajenca za mehanično - strugarska dela išče delavnica Gradenigo Trst, Ul. S. Eufemia 3 - tel 31-071. Brusilni stroj, razpon 450. teža 1000 kg, 5 prestav — proda za 180.000 lir delavnica GRADENIGO, Trst, Ul. S. Eufemia 3 - tel. 31-071. Buffet Tomažič, Ul. Cassa dl Ri-sparmio 3, iSče vajenca. Dobri pogoji. GLASBENA MATICA TRST Obveščamo otroški pevski zbor na Opčinah, da bo prva vaja v četrtek, 8. oktobra 1970 ob 16. uri v prostorih osnovne šole na Opčinah. Prva vaja. otroškega pevskega zbora v Trstu pa bo v petek, 9. oktobra 1970 ob 18. uri v šoli Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29. KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri barvni Oine-mascope film: KRAKATOA EST Dl GIAVA Igrajo: Maximiiian ScheU, Rossano Brazza in Diana Baker. V ponedeljek, ob 18. uri ponovitev filma: KRAKATOA EST- Dl GIAVA Šolske vesti BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST Ulic« F. Fllzl II. 10 Ul 38101/38045 opravil« vse bančne posl« kupuje tujo valuto Včeraiinji odkupni devizni teča|l: Ameriški dolar Kanadski dolar Brit šrerling Švic. frank Franc frank Belg frank Hol florini Nemška marka Avs*. šiling 620.— 590.— 1480,-144,— 110,— 12,— 172,— 170,— 23 80 — V ponedeljek zvečer ali v torek dopoldne bo odplula iz naše luke 6.000-tonska ladja »Milford*. ki bo tako odprla novo neposredno hitro redno zvezo med našim pristaniščem in nekaterimi lukami ob Gvinejskem zalivu. Ladje, ki bodo opravljale to službo in ki so last pomorske družbe »Italmare* iz Sorrenta. si bodo sledile na progi vsakih 15-20 dn' V naši luki bo opravljala posle v zvezi s to novo liruio družba »Adria Lines*. »Milford* natovarja za to prvo potovanje predvsem industrij ske izdelke, in s cer tako domače kakor tudi tuje izdelave. Dober del tovora namreč predstavljajo indu strijski proizvodi romunskega izvora. Ladja bo iz Trsta odplula direktno v Lagos, Doualo in Matad1, naslednje ladje pa se bodo dotak nile tudi drugih luk ob Gvinejskem zalivu. S tem področjem vzdržujeta iz naše luke redne zveze še Tržaški lloyd in Splošna plovba iz Pirana, kaže pa. da je mogoče na tej relaciji še marsikaj storiti v prid na ši pomorski dejavnosti. Spet o zapostavljanju slovenščine v napisih tržaške bolnišnice Pred dobrim mesecem smo žabe ležili, da je komunistični občinski svetovalec Lucijan Pahor naslovil odborniku za zdravstvo Blasini vprašanje o napisu na koših za f^ria/M-rujtr ta DIJAŠKO MAIIIO! liliitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHttiitiiiJitiiiiiiiiiiiitttfttiifitiiitiiiitiiHiiiitiiitiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiitiig Vceraj-danes Danes, NEDELJA 4. oktobra FRANČIŠEK Sonce vzide ob 6.06 In zatone ob 17.41 — Dolžina dneva 11.35 — Luna vzide ob 10 23 in zatone ob 18.59 Jutri, PONEDELJEK. 5. oktobra DUNJA Vreme včeraj: najviija temperatura 19,6. najnižja 12,9 ob 19. uri 13,4 sto-pinje, zračni tlak 1007,3 raste, veter severovzhodnik 20 km, vlaga 52 odst., 0,3 mm dežja, nebo 6 desetin poobla-čeno, morje razburkano, temperatura morja 19,8 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 3. oktobra 1970 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo Je 11 oseb. Umrli so: 81-letna Maria Pugllesc vd. Dudine, 52-letni Slanislao Uelfar, 80-letna Elvira Uulin. 73-letna Costan-/a Chidonl por. Marchim, 91-letna Ma. ria Besek vd Mersek, 56 letni Antonio Zotti, 60-letni Ugo Girldt, 66-letna Vit. toria Bernetlch por Sabadin, 50-letm Milano KJuder, 63-letnl Francecsco Bencina, 1 uro stara Barbara Rovaril Oklicic: trgovski pomočnik Roberto UKAKNA /,I.A I AKNA LA l K IHTI Irte* te t rsi isirgi Sant-ono 4 U I K M b 19)0 Velika Izbira ur in zlatnine Presenetljivo velika tzbira ur »SEIKO* Poseben popust Pertottl ln uradnica Fedora Bralcu, vlch, Industrijski Izvedenec Mario Merzek In frizerka Marlsa Stvleri, bančni uradnik Arrlgo Angl in tehnični agent Tanta Sauli, finančni stražnik Mario Dettort ln bolničarka Anna Mura, uradnik Luclo Redolfl In uradnica Clara Raber, delavec Gior. glo Marini ln delavka Graztella Del Bcllo, bančni uradnik Renato Radel-macher In'gospodinja Giacomlna Stol. [a, univ. študent Glovanni Da Pozzo >n nameščenka Llllana Trevlsan, mehanik Alberto Urban In bolničarka Margherlta Ienco, šofer Ruggero Ml-lanovich In delavka Mira Grlzan-cic, uradnik Giorgio Palmisano in prodajalka Nadla Bodin, delavec Sil. vlo Vattovanl in gospodinja žita Serij podčastnik javne varnosti Rine Muradore In gospodinja Fernanda Buffon, finančni stražnik Antonino Gullo in frizerka Adele Ferro, trgovec Claudio Lolgo in nameščenka Vilma Bonetti, trgovski operater E-milio VVelnberg tn gospodinja Liliana Stock. univ študent Ellano Časa. grande In študentka Franca Busletla uradnik Gllberto Cecchin In proda laika Claudla Quagllattnl ukopote-ner Angelo Sutto in prodajalka An-namarla Tamburini, učtleli Plero de Domini ln univ študentka Isahella Trucl telefonist Edoardo Cattunar In tajnica Arlella De Luca. delavec Glorrglo Indrlgo In frizerka Anna. rita Hozza delavec Krancesco Dl Fronzo tn frizerka Glorgla Comar. pristaniški delavec Adriano Ghlra in frizerka Emllla Gerebizza. mehanik Bruno Malattia in frizerka Olivla Ceroicl. univ. študent Glacomtno Pa-scon In študentka Donata Homabonl. pomorščak Domentco Dl Medlo In uradnl-a Maria Cassanelli pn^čast. nik Biagio Comlnglo in gospodinja Giuseppina Panlco, zavarovalec Lul. gi Boscolo m delavka Maria Mame-II, nameščenec Recnzo Benvegnu in prodajalka Iviana FranzO, železničar, skl agent Edoardo Zelesnlkar ln go. spodinja Anna Maria Krašovec, inženir Giannl Chlradia In profesorica Paola Petrini. LOTERIJA BARI 21 67 77 40 33 CAGLIAR1 64 38 19 62 65 FIRENCE 36 77 54 23 63 GENOVA 68 73 11 23 22 MILAN 26 81 38 2 69 NEAPELJ 21 86 11 36 59 PALERMO 79 71 47 28 19 RIM 90 37 15 84 79 TURIN 79 23 14 81 17 BENETKE 17 61 ENALOTTO 21 7 70 Kvote: 12 točk — nihče, 11 točk — 410.600 lir, 10 točk — 34.900 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od II. do II ure) B. Barbo, Trg Garibaldi 4. Dl Gret ta Ul. Bonomea 93, Godina »Al. I IGEA*. Ul, Gtnnastlca 6. G Papa Felluga 46 (Sv Alojz) Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »žiga Zois* ■ Str. di Guardiella 13-1 - sporoča da se je začelo vpisovanje za dveletni tečaj srbohrvaščine in da bo trajalo do 17. oktobra. Vpisovanja sprejema tajni-štvo zavoda vsako sredo In petek od 18 do 20 ure in po telefonu na St. 95-326. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »žiga Zois* obvešča vse profesorje, kt bt želeli poučevati srbohrvaščino, naj vložijo ustrezno prošnjo do 17. oktobra na Konzorcij za strokovno izobraževanje - Piazza della Botsa l<". tel. 61-3«. Nazionale 14.00 »Tora! Tora! Toralt (Napad na Pearl Harbour). Eden 15.00 «Splendori e miserie <1 Madame Royale», Ugo Tognazzi. Maurice Ronet, V. Caprioli. Technt color. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15,00 »La cittži violenta«. Pr* N povedano mladini pod 14. letom. pis< Grattacielo 14.30 «Colpo da 300 mi mei lioni alla National Bank«, Uršul* jjjjj Andress, Stanley Baker, David V>- IIC5, | • Excelsior 15.00 «Tristana», Catherln* -L Daneuve, Franco Nero. Techrvco- dni lor Prepovedano mladini pod R gar letom. me: Ritz 15j00 «Omicidio al neon pe( (jj 1'ispettore Tibbs«, Sidney Poitier, Martin Landan Terhnicolor .Pre-povedano mladini pod 14. letom f Alabarda 14.30 «Le calde notti T Poppea«. Techntcolor. Prepovedano ha mladini pod 18. letom. na Filodrammatico 15.00 «Fanny HiH* sih (Vita intima di una ragazza moder- fo na) Technicolcor. Prepovedano mladini pod 18 .letom — Aurora 15.00 «Viva le donne« Techni- . color. j r Cristallo 15.00 «Io non scappo, fuggo*. Alighiero Noschese- Technicolor. Sj Capitoi 14.00 «1 girasoli«, Sofia Loren, Marcello Mastroianni Techni-color Moderno 14.00 »Ardenne 44: un in-ferno«. Burt Lancaster Technic0-<] lor. L25- Ljudska prosveta S ponedeljkom se odprejo prostori S'0--enakega kluba. SPZ Partizani in aktivisti NOB spomnite se Cerknega ŠPORTNI KROŽEK KRAS priredi ob priliki mednarodnih športnih tekmovanj danes, 4. t.m. brezplačen PLES na prostem v Zgoniku. Igral bo orkester «Kras» s pričetkom ob 20. uri. Deloval bo z jedačo ln pijačo bogato založen buffet. Tudi tokrat boste lahko dobili specialiteto — piščance na žaru I Vabljeni I Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Mile Obad darujeta Marija In Stanko O-blak 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin pok. pisatelja Franceta Bevka daruje dr, Stanko Oblak 5.000 Ur za šolo - spomenik NOB v Cerknem. Ob 6, obletnici smrti sestre Marije daruje Valerija Lenardon 1.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Franceta Bevka daruje Katja Lisjak 2.000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem. V počastitev spomina pokojnega dld ravnatelja Ivana Sancina daruje dru-žina Černič 5.000 lir Mladinskemu skladu prosvetnega društva skedenj Ob 27. obletnici smrti Ivana Furlana, ki so ga zverinsko ubili Nemci, daruje njegov brat Emil Furlan 1000 lir za prosvetno društvo SkrdenJ Na tovariškem večeru ob sedemrte-setletnlcl Angela Žerjala, predsednika prosvetnega društva v Skednju. -,0 zbrali odborniki 5 500 lir za svoje društvo. Namesto cvetja na grob Anice Vrča por. Bogateč darujejo: Marija In Luči Bukavec 5.000 lir. Ernesta Ukmar 5jOOO lir. družina Potočnik 1.000 lir, ZužtC in Stoka 5.000 lir, družina Kalc 6.000 lir, Marija Bukavec 5.000 lir. Alojz Bukavec 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Pro«e«n Technicolor. Prepovedano mladini) pod 14 .letom. Vittorto Veneto 15.00 »Ondate dl ca-seg lore«, Jean Seberg. Technicolor. Pre-Po povedano mladini pod 14 letom. Vat Ideale 14.00 «11 ponte dl Remagen»,SNi David VValcher. Technicolor. L | Astra 15.00 »Una sull’altra», Mari5*otvi Mell. Technicolor. Prepovedano mla- ., dini pod 18. letom. fr1 Abbazia 14.30 «Jerryssimo», Jerry Le-£ke vvis, P. Lavvford, A. Francis. Te-„lll( chnlcolor. MILJE Verdi 15.00 «11 pensiero d amore«, M»! dei Prlmitlves, Silvia Dlonlsio, P. Franco, F. Mule. Tachcnicolor, , Prosvetno društvo France Prešeren | v Bol juncu organizira v nedeljo, U. oktobra Izlet v Kobarid, Bovec in dolino Trente. Cena (prevoz in kosilo) približno 3.000 lir. Vpisovanje pri Ga-i brijeli Žerjal In ostalih odbornikih 1 društva. j SOŽALJE SLOVENSKA KULTURNO - GO- j SPODARSKA ZVEZA Izreka Oskarji ju Kjudru, članu tzvr nega odbora j in družini iskreno sožalje ob izgubi brata Milana. SLOVENSKA PROSVETNA ZVB ZA izreka svojemu pevovodji prof. OOskarju Kjudru ln druMni globoko sožalje ob prezgodnji izgubi ? brata Milana. ... A« PROSVETNO DRUŠTVO PRI MOREČ in pevski zbor izražnta so-1 žalje prof. Oskarju Kjudru in so-bij rodnlkom ob smrti brata Milana, t fj( iei GODBENO DRUŠTVO .PARMA* Sfi IZ TREBČ ob smrti svojega kapel- Bo nika Franca Benčine izreka globo- po ko sožalje družini. Pogreb bo v rti ponedeljek ob 11. uri iz mrtvašnl-1. ce gavnp bolnišnice Er _______________________________________Ps »j: ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so P x cii nami sočustvovali ln spremljali na j zadn ji poti našega dragega očeta L IVANA PERTOTA S Družine Pertot. Trst, 4. oktobra 1970 ei Datodi In Nardin ti l! NOČNA SLUŽBA LEKARN (od K.l« do III) Ali Alabarda, Ul. Istria 7 Al Gale no. Ul S Clllno 36 (Sv Ivan), de Leitenburg, Trg S Glovanni 5. Miz zan Trg Veneri* 2 si;boi i.k\ VSh 4A KINU IN FMTklRAKSKi MATERI Al t rst Ul Mažami U let 7X4-881 Prijatelje 10 eoaooe naprošamo aa nas obiščejo Z-vpustil nas je naš dragi MILAN KJUDER Pogreb bo danes ob 10.50 iz kapele glavne bolnišnice v cerkev In na pokopališče na Katinari Žalostno vest sporočajo mati, oče, brat z družino ln drugo sorodstvo. Prosimo tihega sožalja. Trst, 4. oktobra 1970. O v le n - NABREŽINA SE PRIPRAVLJA NA SVOJ VELIKI PRAZNIK ■ Spomenik padlim v NOB irijo za : se-i bo giral bo odkrit 25. oktobra V prihodnjih dneh bodo začeli polagati prve temeljne kamnite bloke - Razstava NOB z deležem nabrežinske občine v njej DVA AVTOBUSA IZLETNIKOV S TRŽAŠKEGA S Kmečko zvezo v Bohinju na zanimivem «Kravjem balu» Lep sprejem v Škofji Loki z ogledom vzornega kmečkega posestva - Ogled izvira Savice Maketa nabrežinskega spomenika po zasnovi arh. Daria Jagodica V soboto 26. in nedeljo 27. septembra je priredilo vodstvo Kmečke zveze poučno zabaven izlet za svoje člane in njih svojce v lepo Gorenjsko in sicer v Škofjo Loko, potem pa skozi Bled v Bohinj k lepi in tradicionalni ljudski prireditvi, katero tam imehujejo: «Kravji bal*. Dva polna avtobusa, skoraj sto izletnikov iz Trsta in okolice. Brega in s Krasa, se je odpeljalo v zgodnjem sobotnem jutru. Na meji pri Fernetičih smo kaj kmalu opravili, potem pa brez prestanka do Vrhnike, kjer je bil kratek »oddih* s slivovko, kavo in drugim. Marsikomu se je skoraj čudno zdelo, da se nismo niti v «beli» Ljubljani za hipec ustavili, ker je bil naš cilj Škofja Loka, kamor smo prispeli po več kot štiriumi vožnji. Treba je seveda upoštevati, da je sicer dobra cesta Trst - Ljubljana vsekakor preveč obremenjena, zlasti pa ob sobotah in nedeljah. Zato smo včasih le počasi polzeli naprej. V Škofji Loki so nas mestni pred- stavniki toplo sprejeli in nam želeli vesel in zabaven obisk med njimi, za kar se je tajnik Lucijan Volk lepo zahvalil. Po tečni zakuski smo se v spremstvu vodičev odpeljali na vzorno urejeno kmečko posestvo, kjer nam je prijazni gospodar s sinčkom v naročju razkazal svoj obrat: lepo urejen hlev za govejo živino — približno 25 glav — pa še hlev za prašiče. Poslopja so skoraj vsa nova in vse delo je mehanizirano. Potem smo si ogledali zadružno klavnico, kjer so nam spretni klav ci - mesarji pokazali, kako odlično poznajo svojo obrt. Z visokega gradu smo si tudi o-gledali starodavno Škofjo Loko v sredini zelenih polj in travnikov, v varnem zavetju visokih gora. Treba se je bilo ločiti od prijaznih gostiteljev. Naši avtobusi so spet brzeli po gladki cesti skozi prijazna naselja in vasi, proti biseru slovenske zemlje — Bledu. Žal, nismo se mogli ustaviti, naš cilj je bil hotel Zlatorog. Bili smo tudi v >m. ) ml- Ne bom se preveč zadržal pri o-pisovanju tehničnih del okoli spo-lai Cenika in prostora na trgu, saj je j va- k>l°'v našem listu že dovolj govora o pripravah za dokončno odkrit-erin« J® te veličastne gradnje. Prihodnje irvco- dni bodo Nabrežinci že priča dvi-a lt ganju kamnitih blokov na določena , mesta, v kratkem pričakujemo tu-litfer, l' ^ovoz bronastega plamena ki se pri k° Ponosno dvigal s podstavka z ,m napisom. ti dl Tehnični odbor z arh. Jagodicem :dano na čelu intenzivno vodi vsa zaključ-h H* na EL BORGHESR 11 ;m lil i ln dn anicolo intitolato < Vadunata », strino per l apertura dei Fasci JI 24 gennaio 1915„ egli pre* tisava che 1'intervemo dei sovvmivi e dei rivolu- i kionari ntm poteva avere nulla in coimjne con qnel-juto modemi, dei nazionaluti, degli imperialisti. In quanto all lstria egli non pernava di spingere Tannessione moko neH‘entroterra. A Trieste, disse, « Vizmano parecchie dedne di migliaia di slavi e uscendo dalla CtUi Sincontra una massa eompatta slava » . « Artche il passesso di Trieste importerebbe tjuindi che ci assoggettassimo chra centnmila slavi pes i quali, non occvrre dirlo, trni richiediamo un regime della piti ampiu libertd. » Del problema di Fhime pemava che per il mo-mento !o si dovesse lasciare insoluto e quamo alla Dalmazia « si dovrebbe addivenire a opportuni ac-cordi con la Serbia perche ai centri dalmati, che ban no un rnaggior contingentc itali&no, sia assicu-ruta la massima iiberti di cultura e di lingua ». In-fine, esdudcre la Serbia dall Adriatico « satebbe un ntto di prepotenza assolutamenle impolitico che , avrebbe conseguenze dannosissime per fltalin. Li-(jmdato un ttemico, l‘Austria-Ungheria, ce ne trove-remmo immediatamente un altro ». E cii>, natural-mente, non poteva piacere ai nažionalisti. It 169 V predzadnji številki «Katoiiške-ga glasa« Je neki «slg« (Slovensko ljudsko gibanje?) podvomil o avtentičnosti članka, ki ga Je napisal Mussolini leta 1915. Zaradi tega objavljamo fotografski posnetek dela naslovne strani in strani str. 169, knjige Rino Alessi: «11 giovane Mussolini., kjer so dotičnl stavki dobesedno Mirand. Ce «šlg» gornji fotografski posnetek ne zadostuje, naj poišče zadevno številko časopisa «H Popolo dTtalia* v kakšni državni knjižnici preko domovine. Težko je bilo delati, borili so se na vsakem koraku. In kakšno je bilo življenje? Bili so brez denarja, ubogi kot cerkvene miši, tako je pripovedoval stari simpatizer takratnega domačega športa. Čevlje je iz starih ponošenih pripravljal član-čev-ljar. Na gostovanja so hodili peš. Takrat še niso Imeli avtov, kot jih ima sedanja mladina iz vasi, igralce je redkokdaj potegnil kdo z vozom, le redkokdo je Imel kolo, se razume, da je večina bila primorana na peš-hojo s športnim dresom v «škartocu». Skratka, revščina in uboštvo na vseh koncih in krajih. In vendar je bilo lepo. Mladi, polni življenja in volje do dela. Bili so vedno dobro razpoložena in peli so, če so zmagali ali pa izgubili. Med igralci je bila vedno dobra volja. Za pristop k društvu je član plačal 5 ltt, članarina pa Je bila 2 Uri. Društvo je imelo tudi žensko sekcijo ha-zene, ki se je dobro uveljavljala med žensko mladino in tako skrbela za šport med dekleta, ki še danes ne morejo pozabiti lepih mladih časov. «Zarja-i je Igrala tri leta v težkih okoliščinah. Fašizem je pritiskal na vseh koncih in krajih in metal polena pod noge Končno je nastopilo usodno leto 1927, ko je oblast prepovedala slovenska društva in s tem je «Zarja« prenehala z delovanjem. Zadnjo tekmo smo igrali 12. decembra 1927 s športnim društvom pri Sv. Ivanu. Do tega datuma je bila naša prva m prava športna organizacija in društvo, «Zarja«. Po letu 1927 so sicer nekateri še igrali, toda društvo ni bilo več samostojno, ker je Imela oblast že roke vmes. Prihodnjo nedeljo bo «Zairja» o-tvorila svoje lepo igrišče, zgrajeno z udarniškim in prostovojnim delom mladine In starejšega članstva. Prav zato so hoteli povedati nekaj lz zgodovine o ustanovitvi in delovanju »Zarje« v letih 1923-1924 do prepovedi društva leta 1927, M. P. novi zadružni sirarni, le da naših izletnikov ni kaj preveč zanimal ta obrat. Z oblačnega neba je, žal, pričelo pršiti. K sreči Zlatorog ni bil daleč in kmalu smo posedli v veliki svetli dvorani. Po večerji pa nas je res prijetno zabavala tamkajšnja folklorna skupina. Drugo jutro je spet iz nizkih oblakov pršelo in vršaci gora so bili odeti z raztrganimi meglami. Toda vse to nas ni moglo ovirati, da si ne bi šli ogledat najlepšo zanimivost Bohinja, tja: «kjer Savica hči kraljeva, pribobni in pesem pena od prelepih časov svobodnih» — slap Savice 805 m visoko v gorah. Kamnita strma pot, zaradi vla ge je pod nogami lahno drselo; marsikaterega je to utrudilo, da se je odpovedal nadaljnji hoji, toda vsi, ki smo kljub temu vztrajali, smo bili bogato poplačani z res prekrasnim pogledom na čudoviti slap. Ko smo se vrnili, nas je čakala še največja privlačnost: Kravji bal. Na oibsežnem travniku je bil postavljen velik oder - tribuna, spodaj pa veliko leseno plesišče, «br jar» bi rekli po tržaško. Okrog so pa bili postavljeni številni paviljoni z različnimi prigrizki in pijačo. Tam so pekli na žaru cele prašičke, tu pa čevapčiče, ražnjiče in podobno. Z odra je napovedovalec sproti javljal vse, kar je obiskovalce zanimalo: iz zvočnikov je bilo vse točno in jasno razumljivo. Nad veseličnim prostorom je krožilo letalo, ki je spuščalo nad množico razne šaljive predmete. Vmes je igrala številna godba na pihala, na odru pa je številen in res odličen pevski zbor občuteno zapel več pesmi. Končno .je napovedovalec javil, da prihajajo »planšarji s kravami s planin«. Od daleč ie bilo slišati godbo in nato so kmalu pričeli sto pati na oder (krave so pustili v bližini jezera pod varstvom) plan šarj: z vso opremo: velikanski čr-\ kotel, lonci, kozice, golide i. dr in še dva ogromna hleba sira Prošnja Društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije v Švici se je vselilo v nov sedež. Predstavniki društva bi bili zelo hvaležni, če bi se našel kakšen dobrotnik med slovenskimi slikarji v Trstu, Gorici ali Sloveniji, da bi jim podaril kakšno sliko za okrasitev njihovega sedeža. Prav tako bi bili hvaležni slovenskim knjigarnam in zasebnikom, če bi jim podarili nekaj slovenskih knjig za obogatitev svoje sedaj skromne knjižnice. Vsem tistim, ki se bodo odzvali naši prošnji, se mu že vnaprej zahvaljujemo. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZSELJENCEV BENEŠKE SLOVENIJE V ŠVICI Nato je načelnik poklical k sebi drugega za drugim, da jim ie razdelil nagrade in pohvalo. Najbolj pridna in lepa planšarca (ne vem točno Micka ali Metka!) je s svo jim srebrnim sopranom s ponovnim «juhuhus>, ki .je kar odmeval od hribov, kar elektriziral množico. Bilo je že precej pozno popoldne in izletrVki smo morali misliti na odhod proti domu. Po kosilu v hotelu smo kmalu posedli v avtobuse in včasih hitreje, včasih počasneje vozili proti Trstu, vsi zadovoljni z lepo uspelim izletom. Vse priznanje vodstvu Kmečke zveze! M. Marc AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA OBVESTILO O NATEČAJU Z defcretotn predsednika deželnega odbora št. 03664/preš. od 19. avgusta 1970, objavljenim v deželnem Uradnem vestniku št. 31. od 11. septembra 1970 Je deželna uprava razpisala izpitni natečaj za 16 mest za svetnike III. razreda na poskušnjo za knjigovodje v direktivni karieri deželnega osebja. Prošnje za pripustitev k natečajnemu kopitu naslovljene na Precksednlštvo deželnega odbora dežele Furlanije-Julijske krajine — Gen. tajništvo Trst — in napisane na kolkovanem papirju za 600 lir po navodilih, Id jih vsebuje zgoraj navedeni Uradni vestnik, morajo prispeti na predsedniStvo deželnega odbora do vključno 18.30 ure dne 26. oktobra 1970. Deželni Uradni vestnik Je naprodaj v Trstu v knjigami I. Svevo na Korzu Italija 22, v Vidmu v papirnici Benedet-ti na Via Mercato Vecchio 13, v Gorici v papirnici Pater-ncili na Korzu Verdi 50, v Pordenonu v knjigarni Minerva na Trgu XX. septembra. Informacije v zvezd z natečajem se dobe na sedežu deželnega odbora v Trstu, Ul. Carduccd 6, na sedežu odboml-štva za krajevne ustanove v Vidmu, Ul. Savorgnana 10 in na sedežih pokrajinskih uradov krajevnih ustanov v Gorici, Largo Culiat 7 ter v Pordenonu, Ul. Cavallotti 10. TRST - UL Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v ose Kraje tudi t inozemstvo GENERALI GENERALI Assicurazioni Generali S.p.A. Sporočilo delničarjem Predsednik, dosmrtni senator Cesare Merzagora, je v teh dneh naslovil na delničarje naslednje sporočilo, katerega namen je, informirati delničarje o glavnih aspektih dejavnosti družbe v prvem polletju 1970 ter o svetovni dejavnosti grupe. Spoštovani delničar, po srečno izpeljanih proceduralnih nalogah v zvezi s povečanjem našega družbenega kapitala (danes znaša 22 milijard 360 milijonov 800 tisoč lir) in vtem ko je v teku emisija novih delničarskih potrdil, emisija, ki se bo po predvidevanjih zaključila v bližnjem novembru, naslavljam na vas to pismo z namenom, da bi bilo vedno več delničarjev vedno bolj informirani. Kar se tiče naše dejavnosti, vas z veseljem obveščam, da je družba Generali, kljub ne preveč bleščečemu gospodarskemu stanju v svetu in v Italiji, še nadalje napredovala s pospešenim — pa čeprav ne lahkim — korakom, kot v letu 1969, tako da se je v teh prvih šestih mesecih približala 126 milijardam in-kasiranih premij, kar je za 13 milijard lir in pol v absolutnem merilu oziroma za 12 odst. v procentih več kot v istem razdobju lanskega leta. Veja za življenjsko zavarovanje je zabeležila inkaso nad 46 milijard in pol, kar je v odstotkih za 14,5 več kot lani. Napredek je bil večji v inozemski neposredni akviziciji (s posebnim poudarkom na nemškem tržišču), vendar je tudi italijanska akvi-zicija dosegla uspeh, ki v sedanji konjunkturi zasluži še poseben poudarek. Kapitali nove produkcije so dosegli raven 249 milijard. Zavarovanja proti škodi so v celoti prekoračila 79 milijard lir zavarovalnih premij (54 milijard v neposredni akviziciji z 9,9 odstotnim povečanjem ter nad 24 milijard in pol oz. 11,8 odst. v posredni akviziciji). Tudi na tem področju je večji rezultat pripisati neposredni akviziciji v inozemstvu, ki je napredovala za 15,3 odst.; akvizicija v Italiji, ki je pripomogla k celotnemu inkasu z nad 18 milijardami, je bila na neki način pogojena s previdnim napredkom na področju civilne odgovornosti v avtomobilizmu v delikatnem obdobju pričakovanja uvedbe zakona o obveznem zavarovanju. V nasprotju s temi pozitivnimi rezultati pa smo morali biti priče tudi povečanju nesreč v mnogih panogah: v Italiji — in ta pojav beleži zavarovalna industrija številnih visoko razvitih dežel — je velik delež nesreč v panogah: kraja, požar in splošne civilne odgovornosti. Isto velja, pa čeprav v manjši meri, za avtomobilsko civilno odgovornost, pa čeprav je tu treba posebej poudariti, da sedanji obračun ne jemlje v poštev mesecev bolj intenzivnega cestnega prometa. Preidimo sedaj k drugim videzom družbene dejavnosti. V prvih šestih mesecih leta 1970 smo izstavili za gradbeno dejavnost skoraj 17 milijard, od česar 14 milijard in pol v Italiji, ostalo pa v tujini. Nove pobude, ki prihajajo še posebej do izraza, so pobude za gradnjo rezidenčnih objektov ter za nakup gradbenih zemljišč v Neaplju, Rimu, Milanu, Parizu. V drugem polletju se bodo tem naložbam pridružile še druge za skoraj 19 milijard, tako da bo v vsem letu zabeleženo povečanje za 85 odst. v primerjavi z lanskim letom, oziroma v celoti za 35 milijard in pol lir, kar je povsem v skladu s triletnim načrtom, ki predvideva tozadevnih naložb za 100 milijard, kakor je bilo najavljeno v zadnjem proračunskem poročilu. Za kmetijska podjetja dajemo podatke, ki se nanašajo na edino področje dejavnosti, ki je končalo svoj cikel v prvem polletju: proizvodnja pšenice se je povečala za 8,40 odst., s splošnim poprečjem 49,18 stota na hektar (1969. leta 43,37). Razvoj na glavnih borzah na mednarodni ravni nam je odsvetoval, da bi se lotevali večjih operacij na področju naložb v premičnine: kljub temu se je portfej italijanskih in tujih vrednotnic — katerih sedanju vrednost znaša 252 milijardi in pol (nad 103 milijarde v italijanskih in 149 milijard v tujih vrednostnih papirjih — v primerjavi z junijem lanskega leta povečal za 7,3 odst. Temu sektorju in v splošnem vsej finančni dejavnosti, ki predstavlja eno pomembnih komponent našega gospodarskega računa, posveča naša služba posebno pozornost in skrb. Mednarodna ekspanzija družbe Generali se odraža tudi v skupinskem obračunu za leto 1969, ki je bil pred nedavnim izdelan in še temeljiteje dopolnjen v primerjavi z obračunom prejšnje poslovne dobe. Ta nam da, med drugim, na- slednje podatke, ki, opremljeni z ustreznimi indeksi povečanja v zvezi s poslovnim letom 1968, so še posebej primerni za to, da ocenimo obseg interesov, ki se osredotočijo pri nas: premije............................. 486 milijard ( +9.1%) tehnične rnzerve.................... 862 milijard (+15,6%) nepremičnine.................. .... 271 miljard (+18.7%) vrednostni papirji in zajamčena posojila . . 582 milijard (+16,1%) zavarovani kapital v življenjskem zavaiov. 5.009 mi i jard (+14,4%) Delovanje podružniških in pridruženih družb — katerih obseg se je v letu 1970 obogatil, v predvidevanju možnih sodelovanj, z novo komponento z dobrimi tradicijami z ustanovo «Sočiet(i Navale di Assicurazioni» — je v tem prvem polletju ohranilo obetajoče visoko razvojno raven, v bistvu enako raven kakršno je dosegla matična družba. Medsebojni operativni odnosi so bili, kot vedno, predmet kar se da vztrajne skrbi. Obiski pri naših največjih organizacijah, ki sem jih imel v preteklih mesecih, ko sem obšel Belgijo, Nemčijo in Španijo so mi omogočili, da sem neposredno preveril učinkovitost in prestiž vodstev družbe ter družb, ki so z nami povezane in ki delujejo v raznih deželah. V preteklem semestru je zavarovalni sektor, dinamičen v pozitivnem razvoju tečajev ter trden v ob-dobjih upadanja, edini — zabeležil odločen napredek in naši vrednostni papirji so se v tem sklopu še nadalje odlikovali kakor izhaja iz naslednjega prikaza: primerjavni dnevi delnice zavarovalništvo Generali 2. 1. 1970 100 100 100 30. 6. 1970 90,7 112,5 118,3 Uspeh nekega podjetja temelji prvenstveno na ljudeh s katerimi razpolaga: v teh mesecih se je pri družbi Generali statutarni tn vodilni vrh obogatil z novimi silami: družba si šteje v čast, da je iz svoje srede dala ljudi, ki bodo — tudi na položajih povečane odgovornosti - znali voditi v zahtevnih preizkušnjah, ki bi jih prihodnost znala prinesti s seboj. Dejavniki, ki so bili do tu prikazani, dajejo sliko, ki more vzbujati zaupanje v bodočnost. Zaključni rezultati naše dejav-nosti —- seveda-pogojeni z letnim obračunom v razmerju ne~ sreče: premije in predvsem občutljivi glede na spremembe v menjavi (že sedaj moramo zabeležiti razvrednotenje turške li-re, brazilskega kruzeira, argentinskega pezosa in akvadorian-slcega sukreta, da se omejimo le na ozemlja naših operacij) — bodo toUko bolj zadovoljivi, kolikor bolj bomo mogli v prihodnjih mesecih računati s ponovnim ustarjalnim poletom gospodarstva naše dežele v mednarodnem okviru urejenega raz-zaključku tega srečanja moram omeniti, da mi je leto 1970, meni osebno prineslo — pa čeprav po naključju — noče nezaželene in težke odgovornosti. Vendar želim hkrati ponovno poudariti da te odgovornosti ne bodo mogle nikoli razrahljati globokih delovnih in čustvenih vezi, ki me vežejo z našo slamo družbo. ' Čast mi je, iskreno vas pozdraviti. Cesare Merzagora GORIŠKI DNEVNIK OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA NEDELJA, 4. OKTOBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.14 Poročila; 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za kitaro; 10.00 Godalni orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlaj.-e; 11.35 Ringa-raja; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta, 15.30 Moličre: «Don Juan»; 17.00 Parada orkestrov; 17.30 Zborovsko petje; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Glasba iz filmov in revij; 20.00 šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Sejem plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Glasba za godala; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški moWi; 12.10 Plošče; 12.15 Šport. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.00 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.15 Orkester Gold; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.00 Glasba velikih mojstrov; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Fumorama; 12.05, 12.45 in 15.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Pomenek s poslušalci; 13.40 Lahka glasba; 14.05 Popevke; 14.45 Sosedni kraji in ljudje; 16.15 Godba na pihala; 18.45 športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 11.00 Hot, Line; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 12.28 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 in 17.00 Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet; 17.25 Orkestri; 18.20 Nedeljski koncert; 19.10 Orkester Percy Faith; 19.30 Glasbena medigra; 20.25 Spored z Ginom Bramierijem; 21.55 Klavirski koncert; 22.25 Ženska 1970. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Bachove sonate; 13.00 Medigra; 14.00 Folk-glasba; 14.15 Simfonična glasba; 15.30 Radijska priredba; 17.30 Plošče; 18.00 Knjižna oddaja; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večer- ni koncert; 20.45 Poezija v svetu; 21.30 Radijska priredba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.05 Radijska Igra za otroke; 8.56 Glasbena medigra; 9.05 Koncerti iz naših krajev; 10.05 še pomnite, tovariši... 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov; 14.05 Pihalna godba; 14.30 Humoreska tega tedna; 14.50 Pianist Borut Lesjak; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Vrtiljak zabavne glasbe; 17.30 Radijska igra; 18.19 Operni koncert; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer«; 22.20 Plesna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Maša; 12.45 Kmetijska oddaja; 13.30 Dnevnik; 16.30 športno popoldne; 18.10 Spored za o-troke; 19 10 Nogomet; 19.55 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 »Antonio Meuc-ci»; 22.20 športna nedelja; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik ; 21.15 Novi obrazi; 22.25 Habitat. PONEDELJEK, 5. OKTOBRA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Saksofonist Papeti; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Pacchiori; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Deželni skladatelji; 18.50 Ansambli; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Zbor iz Gradeža; 19.35 Revija glasbil; 20.00 športna tribuna; 20.35 Pesmi od vsepovsod; 21.00 Pripovedniki naše dežele; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plašče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Ljudski motivi; 15.45 Radijska priredba. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Poje Andy Williams; 8.15 Strani iz albuma; 8.45 Spored za otroke; 9.30 «20 tisoč Ur za vaš spdred«; 10.05 Juke box; 11.30 Pevci; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.30 Long Play Club; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.20 Lepe pesmi so prepevali; 16.40 Naši solisti; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Spored za otroke; 18.00 Discorama; 18.30 Resna glasba; 19.00 Orkester Carroll; 19.30 Prenos RL; 22.10 Večerna glasba; 22.35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Hit Parade; 13.45 Spored s Claudiom Vlilo; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za o-troke; 16.20 Spored za mladino; 18.30 Glasbena mavrica; 19.00 Knjižna oddaja; 19.30 Lunapark; 20.20 Sestanek petih; 21.05 Glas-beno-govomi spored; 21.45 XX. stoletje; 22.15 200-letnicaBeethovnovega rojstva; 23.05 Danes v parlamentu. III PROGRAM 9.30 Dvofak; 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Čajkovski; 11.30 Od gotike do baroka; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Simfonična glasba; 15.30 Radijska priredba; 16.15 Komorna glasba; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Radijska priredba; 21.30 Melodrama. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Popevke; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Simfonični pejsaži; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Operetne melodije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Orkester Carmen Dragon; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.45 Naš podlistek; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Ansambel Mihe Dovžana; 20.00 Wolf-gang Amadeus Mozart: Don Juan; 21.25 Lahka orkestralna glasba; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zaplešite z nami . . ITAL TELEVIZIJA 13.00 Anketa o poklicih — prodajalec; 13 30 Dnevnik; 18.15Spored za otroke; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «La banda Casaroli« - film; 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Poskusni telefilmd; 22.15 200-letnica Beethovnovega rojstva. JUG. TELEVIZIJA OD 4. DO 10. OKTOBRA 1970 hJEDELJA, 4. oktobra ' 20.00, 23.00 Poročila; 9.30 Ptujski festival narodno-zabavne glasbe; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Otroška matineja; 12.00 Kolo o-krog sveta; 13.00 TV kažipot — športno popoldne; 18.00 Človek okvir človeku; 18.30 Mestece Pey-ton — ser, film; 20.35 H. Kleist; Razbiti vrč — drama; 21.35 Pesem za vas; 22 20 Kratek film; 22.30 Športni pregled. PONEDELJEK, 5. oktobra 20.00, 22.30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Francoščina; 17.45 Obzornik; 18.00 Radost Evrope; 19.30 Risanke; 20.35 L.F. Rebello: Naslednji dan — TV igra; 21.25 Belgija — reportaža; 21.40 Znani obrazi: Peter Ustinov. TOREK, 6. oktobra 20.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.40 Medvedov go-dmjavček; 18.00 Katere pravice ima otrok? 18.15 Obzornik; 18.30 Ansambel Union; 18.45 Nastop pevke Shirley Bassey; 19.05 O našem govorjenju; 19.30 Spolne bolezni niso zatrte; 20.35 Lahka zmaga — poljski film; 22.05 Veliki orkestri, ob koncu poročila. SREDA, 7. oktobra 20.00, 22.45 Poročila; 9.35 TV v šdU; 11.00 Osnove splošne Izobrazbe; 1750 Zaklad kapitana FairangaJa; 18.30 Obzornik; 18.35 Na sedmi stezi; 19.05 Glasbeni dnevndk; 19.20 Bazovica 70 — spomin in opomin; 19.40 A. Srebotnjak: Kraška suita; 20.35 Monitor; pribl. 21.25 Bemus — prenos baletne predstave; 22.30 Lu-xemburg — reportaža. ČETRTEK, 8. oktobra 20.00, 22.30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 116.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.45 Obzornik; 18.00 Berlin: Rokomet NDR:Jugosiavl-ja, prenos; 18.40 Nadaljevanje rokometnega prenosa; 19.20Doktor v hiši — serijska oddaja. 20.35 A.J. Cranan: Primeri dr. Finlaya; 21.25 Kulturne diagonale; 22.00 Franco Corelli. PETEK, 9. oktobra 20.00, 24.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osno ve splošne izobrazbe; 17.25 Mc Pheetersovo popotovanje; 18.15 Obzornik; 18.30 B. Bartok: Čudežni mandarin; 19.05 Svet na zaslonu; 20.35 Mož, ki Je ubil Li bertyja Wallacea — amerišk’ film; 22.40 Opatije 70. SOBOTA, 10. oktobra 20.00, 23.20 Poročila; 9.35 TV v Soli; 11.00 Osnove splošne izo brazbe; 11.30 Oddaja za prosvetne delavce; 14.00 Ekipno atletsko prvenstvo; 17.40 Obzornik; 17.50 Narodna glasba; 18.20 V senci zvezd; 19.20 S kamero po svetu'; 20.30 Opatija 70; 22.05 Skrivnosti morja; 22.30 Nepremagljivi — ser. film; 23.30 Opatija 70. Tudi letos na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem povečanje vpisa šolarjev Značilno stalno večanje otrok na obeh šolah v mestu V osemnajstih osnovnih šolah poučuje 4,3 vzgojiteljev Vseh otrok na slovenskih osnovnih šolah je lelos 474 V osemnajstih slovenskih osnov- j imamo tudi v naših vaseh, kjer po- v Ulioi Randaccio pa 34 (lani 29), h šolah na Goi iškem so otroci; leg slovenske obstajajo tudi itali- čeprav so nekateri otroci, ki so la- že nekaj dni pri rednem prnku po jamske šole, nekaj primerov, da slo- lepih počitnicah. Pouk poteka red no, le v nekaterih krajih manjkajo še nekateri učitelji, ki so na obveznem tečaju v Gradežu. Gre za pet slovenskih učiteljic in učiteljev, ki so zmagali na lanskem natečaju za stalna učiteljska mesta. Že v petek bodo ti učitelji prišli v svoje razrede, tako da bo pouk potekal normalno Tudi letos nam statistike povedo, da se je število šolarjev na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem povečalo. Povečanje je sicer malenkostno. vendar značilno, ker se število otrok v slovenskih šolah rahlo veča iz leta v leto. Letos i-maj io ob zače.ku šolskega ista v že omenjenih osemnajstih šolah skupno 474 učenk in učencev, t. j. devet več kot lani in šestnajst več kot pred dvema letoma. Še bolj zanimiva je ugotovitev, da se je povečalo število učencev v prvih razredih. Od lanskih 86 otrok je letos njih število poskočilo na 94. V drugih razredih je letos 89 učencev (lani 88), v tretjih 83 (lani 93), v četrtih 97 (lani 107), v petih pa 109 učencev (lani 86). Če je na eni strani podatek o zadnjem, petem razredu razveseljiv, saj to pomeni, da bo v prihodnjem šolskem letu lep priliv v srednjo šolo, moramo že sedaj apelirati na vse, ki jim je pri srcu slovenska šola, da se bodo morali pred prihodnjim vpisovanjem potruditi, da bo moč najti čimveč otrok, tako da ne bomo v prihodnjem šolskem letu beležili padec v splošnem številu učencev slovenskih osnovnih šol. V goriški šolski okoliš spadajo šole v Ulici Croce v Gorici, kjer je letos vpisanih 87 otrok (16 v prvem razredu, 16 v drugem, 15 v tretjem, 18 v četrtem, 22 v petem), v Ulici Randaccio v Gorici, kjer imajo vpisanih 34 otrok (5, 10, 5, 5, 9), v Štandrežu, kjer je skupno 46 otrok (10, 7, 6, 11, 12), v Pod-gori, kjer imajo 18 otrok (4, 4, 1, 4, 5), v Pevmi, kjer je 23 otrok (4, 2, 4, 5, 8), v Sentmavru, kjer je letos 13 otrok (2, 5, —, 4, 2). V števerjansko šolo hodi letos 28 otrok (6, 6, 7, 2, 7), v šolo na Vaierišču 12 otrok (1, 2, 5, 4, —), v šolo na Jazbinah 5 otrok (—, 1. —, 4, —). Na Pleši vem imajo v šoli 9 otrok (1, 2, 1, 3, 2), v Škr-ljevem pa dva otroka (eden v pr-vem in eden v tretjem razredu). Skupno je v šolah goriškega okoliša 277 otrok. V šolah doberdobskega okoliša pa imajo skupno 195 otrok. Po posameznih šolah so takole porazdeljeni; Doberdob 59 (15, 11, 11, 10, 12); Jamlje 18 (3, 6, 3, 2, 4); Dol 26 (7, 1, 2, 6, 10); Sovodnje 39 (7, 6, 8, 8, 10); Rupa 24 (5, 6, 6, 5, 2); Gabrje 4 (2, 1, 1, -); Vrh 25 (5, 4, 7, 5, 4). Poglejmo še število učiteljev. Popolne šole imamo le v Ulici Croce v Gorici, v Štandrežu in v Doberdobu. Na vsaki izmed teh šol poučuje po pet učiteljev. V Ulici Randaccio v Gorici poučujejo tri učne moči, v Podgori dve, v Pevmi dve, v Šentmavru ena, v Steverjanu tri, na Vaierišču dve, na Jazbinah ena, na Plešivem ena, v Škrljevem ena. Na področju doberdobskega okoliša pa imamo, poleg že imenovanih petih učnih moči v Doberdobu, dve v Jamljah, dve v Dolu, štiri v Sovodnjah, tri v Rupi, eno v Gabrjah, dve na Vrhu. Skupno poučuje torej na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem 45 učiteljic in učiteljev. Še nekaj misli poleg golih in suhoparnih številk, ki so sicer za nas zanimive. Povedali smo že, da je v prvih razredih letos več otrok kot lani. Prepričani smo. da je v mestu še veliko slovenskih družin, ki bi lahko dale svoje otroke v slovenske šole. Zaradi tega bi bila potrebna v prihodnje široka in koordinirana akcija. Letos so ljudje z zadovoljstvom pozdravili velike lepake, ki so povsod na Goriškem vabili Slovence naj vpišejo svoje otroke v slovensko šol). Na žalost venski starši svoje otroke vpišejo v neslovensko šolo. V škrljevem ima edina slovenska šola, ki je ostala na področju občine Dolenje, le dva otroka. Krep ko bi bilo treba poprijeti in pogledati če je mogoče v tej občini obnoviti stanje, ki je tam bilo pred leti, ko je v slovensko šolo hodilo precej otrok. V Krminu je precej slovenskih družin, ki bi rade dale svoje otroke v slovensko šolo, vendar ti ot’oci ne gredo na Plešivo. Morda bi bilo bolje šolo na Plešivem premestiti v Krmin in nato otroke s Plešivega voziti v mesto, kjer bi lahko dobivali tudi toplo malico. O ».vari bo treba čez leto premisliti. Tudi letos ni otrok v petem razredu šole na Vaierišču. Že lani so starši tega okoliša svoje otroke dali v šolo v Števerjan ali v Gorico, letos se je ta pojav ponovil. Kje tiči temu vzrok? V obeh mestnih šolah je letos število otrok višje kot lani. V Ulici Croce imajo letos 87 otrok (lani 84), ni tu obiskovali otroški vrtec, iz nerazumljivih razlogov šli v italijansko šolo. V Ulici Randaccio bo tudi letos poučevala tretja učga moč. Starši otrok se zahvaljujemo šolskemu skrbniku, ki je to omogočil. če pomislimo, da je na tej šoli še pred tremi leti poučevala ena sama učiteljica, ker je pač bilo tu malo otrok, vidimo, da je uspeh precejšen. Zelo veliko otrok je v šolah na Krasu. Doberdobska šola je po oni v Ulici Croce na drugem mestu po številu otrok. Na Vrhu, v sovodc-nj-ski občini, bo letos pouk potekal v težavah, ker bo v privatni stavbi, v času ko bodo šolsko poslopje popolnoma prenovili. Šolske oblasti so skušale spraviti otroke iz Gabrij na Vrh, tako da bi ta šola dobila tri učitelje, vendar se ta poiskus ni obnesel. Učenkam in učencem, učiteljicam in učiteljem, želimo ob zaključku tega pregleda, obilo uspehov v tem šolskem letu, z željo, da bo slovenska šola na Goriškem vedno bolj uspevala. Občinska seja jutri v Gorici V petek zvečer je imel občinska odbor v Gorici sejo, M jo je v odsotnosti župana vodil podžupan Ro-vis. Poleg raznih upravnih ukrepov so se sporazumeli, da bodo sklicali sejo občinskega sveta za ponedeljek, 5. oktobra ob 18.30, ko bodo tudll nadaljevali debato o občin-skqpi programu. Stiki med komunisti Tolmina in Vidma Delegacija občinske konference zveze komunistov Tolmina je obiskala včeraj pokrajinski komite KP Italije v Vidmu. Ob tej priložnosti so se razgovarjali o poglabljanju sodelovanja med Zvezo komunistov tolminske občine in organizacijami komunistične partije videmske pokrajine. Prijave starega vina Vinogradniki in vsi ostali, ki imajo na zalogi staro vino, ga morajo po novih določilih EGS prijaviti najkasneje do torka, 6. oktobra na trošarinskem uradu svoje občine. Prijave po stanju dne 31. avgusta je treba predložiti v treh izvodih. V bodoče bo treba tako prijavo vložiti že do 6. septembra. Za vsa podrobnejša pojasnila in pomoč naj se prizadeti vinogradniki obrnejo na urad Kmečke zve-1 ze v Gorici, Ul. Malta 2/1. lliiiiiiiliiiililltiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiliiiiiiujiiiiiiiiiiiniiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiMiiniiiliiiliiiiimiiiiiliiiiiii NEKAJ VESTI IZ SOVODENJ Zahvala organizatorjev avtotekme vsem sodelavcem in dobrotnikom Obvestila za pokojnine, študijske podpore in davke - Poslovni urnik občinske knjižnice Prosvetno društvo «Sovodnje», ki je tako doljro organiziralo ocenjevalno avtotekmo «Po Goriškem in Tržaškem« preteklo nedeljo, se prav lepo zahvaljuje vsem, ki so moralno ali materialno pripomogli, da je prireditev v celoti in v splošno zadovoljstvo uspela. Za sodelovanje se zahvaljujejo zlasti naslednjim prosvetnim društvom: «Jezero» Iz Doberdoba, «Vesna» iz Križa, «Lipa» Iz Bazovice, «Prešeren» iz Boljunca, «Ska-la» iz Gabrij in «Briški grič« iz Števerjana ter športnemu društvu «Kras» iz Zgonika. Med številnimi darovalci prispevkov se zahvaljujemo naslednjim; Občina Sovodnje, Vi.Vi.Ex, Gra-fica Goriziana, EPT, Kodermac, Tecnomec iz Gorice, Primorski dnevnik, SPZ, Posojilnica v Sovodnjah.. Danilo Pavletič, Franc Hmeljak, Danilo Ožbot, Milan Tomšič, Tomaž, Janko Cotič, Jožef Pelicon, Rudi Pelicon, Slavica Krajnik, Ker-ševan, Gradnik (Krmin), Mirko Hmeljak, Goriziana (Gorica), Au-togomma (Gorica) in Ida Pahor. Izplačevanje pokojnin. Na poštnem uradu v Sovodnjah bodo upokojen >:em pri INPS iz sovodenjske občine izplačevali pokojnine samo v dneh 13., 14. in 15. vsakega meseca. Kdor bi zamudil in ne dvignil svoje pokojnine v navedenih dneh, bo morai počakati do prihodnjega meseca. študijske podpore dijakom. So- vodenjsko županstvo obvešča vse prizadete, da bo od jutri pa do 15. t.m. na oglasni deski na županstvu na vpogled seznam dijakov, ki bodo prejeli študijsko podporo in povrnitev prevoznih stroškov. Občinska knjižnica v Sovodnjah posluje od 1. oktobra po naslednjem umiku: ob ponedeljkih in sredah od 16. do 19. ure, ob petkih pa od 18. do 20. ure. Vaščani in občani knjižnico kar dobro obiskujejo, saj je dobro založena z lepimi slovenskih! knjigami ter s takimi, ki pridejo prav dijakom pri njihovem študiju. Knjige posojajo ttidi na dom; večkrat bodo Izbiro obnovili z zamenjavo pri centralni knjižnici v Gorici. Pobiranje davkov. V oktobru zapadi! obrok davkov, bodo pobirali na županstvu v Sovodnjah dne 12. oktobra od 8. do 12. ure. Kdor si želi prihraniti pot v mesto lahko mtiliiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiniiiimimimiiiiiiiMinii PISMO IZ DOBERDOBA Nenadna zamenjava tajnika brez posveta z občinsko upravo Občani imajo tak postopek v nasprotju z demokracijo It Doberdoba smo prejeli za ob-1 ne probleme, kot so občinski pro-javo naslednje pismo: 1 —x—1 —1—*-------------!L Z nenadnim odlokom goriške pre-prefekture je bil te dni premeščen dosedanji občinski tajnik v Doberdobu Dilena na novo službeno mesto v Starancanu. Na mesto njega je prišel v Doberdob dosedanji tajnik v Dolenjah Becci. Gospodu DL leni, ki smo ga poznali in cenili kot pridnega in vestnega tajnika, želimo Doberdobci uspešno delo na no vem službenem mestu, ki predstavlja Zanj tudi napredovanje. Obenem izrekamo dobrodošlico novemu tajniku in mu želimo, da bi se dobro počutil med nami. Pač pa se ne moremo strinjati z načinom, kako izvajajo pristojni organi na prefekturi taka premeščanja Občinskih tajnikov, ne da bi vsaj predhodno obvestili prizadeto občino oziroma njeno upravo in jo vprašali za svet. Prav v tem časti imajo občinske uprave važne uprav- računi, izvajanje raznih statistik, urejevanje občinskih davkov in podobno. V našem primeru pa gre povrh vsega še za slovensko občino, ki ima tudi svoje posebne in prav tako važne probleme. V vseh teh in drugih zadevah ima tajnik važno vlogo in zato bi morala biti občinska uprava obveščena o taki premestitvi dogleden čas poprej, da bi lahko nemoteno izvedli prenos poslov od enega tajnika do drugega. Morda bi občinksa uprava s tem v zvezi imela tudi kakšen svoj predlog. Ravnanje goriške prefekture pa je bilo vsaj v našem primeru v nasprotju z osnovnimi načeli demokracije. To ugotavlja velika večina Doberdobcev in to so ugotovili na zadnji seji občinskega odbora. Kako opravičuje g. prefekt telo ravnanje? Želeli bi vsaj pojasnila. Č. K. plača svoj zapadli obrok davkov ob tej priliki. Vesti iz Tržiča Sejo občinskega sveta v Tržiču so sklicali1 za 16. t.m. zvečer ob 20.30. Na dnevnem redu je overovitev 30 občinskih svetovalcev in izvolitev župana ter odbornikov. Na sedežu PSI so imeli včeraj popoldne ponovno sejo, na kateri so proučili občinski program v zvezi z napovedano sejo. V Portoroseghi je v preteklem septembru znašal promet okrog 75 tisoč ton raznega blaga. S tem je bilo doseženih v devetih mesecih 718.000 ton prometa ali okrog 200 tisoč ton več kot v enakem obdob ju lani. V istem mesecu je prišlo 48 ladij, od tega 14 tujih, odšlo pa je 47 ladij, od tega 13 tujih. Trgovinska zbornica o obalnih problemih Upravni odbor trgovinske zbornice v Gorici je imel v petek zvečer svojo običajno tedensko sejo pod predsedstvom Lupierija. V prvem delu so obravnavali raz ne upravne zadeve. Potem pa so obravnavali urbanistične probleme goriškega Primorja. Sklenili so, da se bodo v zadevi posvetovali z raznimi strokovnjaki, ki bodo preučili sedanje stanje morske obale v naši pokrajini in njeno bodočo ureditev. Ob koncu seje so sklenili, da bo do prihodnjo sejo posvetili problemu sejma v Gorici. va in tekstilka Silvana Medeot; poštni nameščenec Adriano Duga-ro in uradnica Eleonora Graziani; uradnik Edoardo Boschin in gospodinja Renata Trento; komercialist Alessandro Caratozzolo In uradnica Ahnanovella Bigaj; mizar Vini-cio Brunetti in študentka Anna-maria Colla; mornar Giorgio Ma-eua in uradnica Mariarosa Leghis-sa; industrijski izvedenec Paolo Press! in otrošika vrtnarica Anna Sambo. Oklici: kemik Vineenzo Esposdto in gospodinja Carmen Baggi; že-lezar Mario Marcangeli in gospodinja Kosetta. Mastimo; študent Ll-vio Valdemarin in študentka Clau-dia Segatti; uradnik Luigi De March in študentka Graaiella Gon; tekstilec Giordano Grusovtn in frizerska vajenka Renata Calisti; hidravlik Franco Bonuftl in delavka Jubilej goriškega planinca (Ob 60-Ietniei Bernarda Bratoža) nato peš na Krn in zvečer so si svetili s karbidovkami na povratku v Gorico, vse v enem dnevu. Po letu 1930, ko so se pojavili prvi motocikli, je s prijatelji razširil območje in njihove ture so zajele vse Julijce, Karnijo in Dolomite. Njegovo pravo planinsko delovanje pa se je razvilo v SPD po vojni. Tu naj omenimo, da je bil naš jubilant do leta 1943 v posebnem bataljonu v Potenci in po vrnitvi se je takoj vključil v terensko delo pri mestnih četrtih * Gorici. Od obnove SPD leta 1946 je bil naprej njegov odbornik, nato 10-krat izvoljen za predsednika, danes pa je še vedno aktiven podpredsednik, ki ne zamudi nobene ture. Rad se spominja prvih družinskih izletov s «Poldobusom) po Dolomitih, ko je bil zelo cenjen kuhar in upravnik razvpitegC «žri bara*. Leta 1962 je prejel zlato značko Planinske zveze Slovenije «Za pl srečal v Ovčji vasi, ko re je vročal z Viša, Juliusa Kugjjja. To srečanje mu je ostalo neizbrisno v spominu in omenil ga je tudi ko smo v hudem dežju prisostvovali odkritju Kuggjevega sporne nika nad Trento. «Povej naši mladini,* nam l1 naročeval ob zaključku razgovora, maj ne pozabijo, da je v gorah zdravje. Pa še nekaj bi rad po vedal t:stim ženam, ki branijo sva jim možem v gore. Moja Anica tj šla nikoli z menoj v gore, pa ffl1 tudi ni nikoli branila, čeprav j1 samevala doma vse nedelje t* praznike. Vedno mi je skrbno pri' vravda brašno in orrremo. Zavedo la se je, da je zdravje v gorahi in v resnici nisem nikoli poznd zimskih prehladov, sklepnih bolet ni in druaih podobnih nevšečnosti.’ Dragi Bernard, ko si začel poj vrati sedmemu križu, ti tvoji prijatelji vri SPD in vsi goriški vib ninci žeHmo srečno in še dolaO-do’oo vot v življenju in po naših lepih p'aninah. I. M. BERNARD BRATOŽ je, kot se spodobi za pravega planinca, praznoval tudi svojo 60-letnico v gorah Kar tako na tihem je šla mirna nas njegova 60-letnica. Ne samo Goričani na splošno, ampak tudi njegovi ožji prijatelji in znanci nismo opazili, da je naš Bernard Bratož, zagrizen planinec in vodja Goriške zadruge, dopolnil že poleti 60 let življenja. Nič čudnega, saj bi nihče ne prisodil zagorelemu in vedno čvrstemu planincu, ki se tudi v mrazu gologlav vozi z vespo po Gorici, da je že prekoračil svoj šesti križ. In vendar matična knjiga jasno pove, da se je rodil dne 16. julija 1910 v Podnanosu, da je postal komaj 10-leten vojna sirota, živel nekaj časa na Gočah, se potem šolal na trgovski šoli v Gorici, kjer je potem nastopil službo v trgovini pri Kutinu. Leta 1947 je prevzel vodstvo Goriške zadruge z njenimi petimi podružnicami v Gorici in po naših vaseh, ki jo vodi še danes iz svojega urada tam pri Pevmskem mostu. Vmes je našel še čas, da sta si 13. februarja 1913 ob’juhila zakonsko zvestobo z Anico Ferjančičevo iz Goč in vzgoji a dva otroka: Nadjo, ki mu je pred krat’.im podarila krepkega vnučka in Edija, ki še študira. Pa ta so le suhoparni podatki. Pravega Bernarda, maramo iskati drugje, pri Slovenskem planinskem društvu in v planinah. Ko smo ga vprašali za sliko: «Na, tu izberi v 'nam je pokazal same gorske motive. Svojo prvo turo m Nanos je napravil na. binkoštni ponedeljek ko mu je bilo 10 let. V Gorici so bili njegovi nedeljski sprehodi usmerjeni na Sabotin, Skabrijel itd. Pozneje se je s prijatelji s kolesom Včeraj popoldne ob 16. uri so z rgšilcem Zelenega križa pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 41-Idtnega Luigia Lucianija iz šlovren-cj Zdravniki so mu ugotovili zlom desne noge ter so ga pridržali za mesec dni na zdravljenju. Mož je malo prej padel v Kaprivi, ko je v vinogradu opravljal trgatev. Ugotovili so istovetnost ženice, ki jo je prejšnji dan blizu bara Ferigo v Ulici Roma podrl neki avtomobilist, ko je prečkala cesto. Gre za 68 letno Marijo Terčon iz Gorice, Ulica Favetti 18, ki je upokojena ter živi sama. Njeno stanje je še vedno resno. Včeraj-dancs ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 28. septembra do 3. oktobra rodilo 26 o-trok, ummlo 10 oseb. ROJSTVA: Davide Cotza, Stefano Bemardds, Barbara Peressin, Monica Sartori, Serena Blasizza, Martina Chiara, Alessia Soranzo, Marta Gruber, Paolo Bezzi, Michele Lestani, Elisabetta Furlan, Davide Vezzaro, Riccardo Gtlettl, Teresa Vargu!, Roberto Zanihani, Walter Gragnolln, Maasimo Andrian, Alberto Ztmolo, Sara Martinis, Maria Blanch, Manica Reali, Susanna Le-nardon, Renata Pintar, Gianauca Banettl, Maria Blanch tn Sara Martinis. SMRTI: upokojenec 68-letni Ca- rtflllo Franco, upokojenec 78-letnl ErmenegUdo Franceschlnds, upokojenka 84-letna Anina Alfleri, upokojenec 50-letni Anaoleto Bucdol, upokojenec 80-letni Andrea Peric, podprefekt 65-tetni Adriano Loric-chto, gospodinja 68-letna Erlinda Weinberger, vd. Cumar, kovač 63-letnl Francesco Calusa, upokojenec 78-letni Guerrimo Moimas In 5 minut stara Maria Blanch. Poroke: poštni uradnik Giampao-lo Novelll tn delavka Carla Pioech; hidravlik Giuliamo OHvo in goepo-dkija Aureaia Baradel; policist Otanfranco Scarparo ln uradnica Silvana Lorenzut; kemik Mario Pi- Maša Mikluš; slaščičar Flavio Ma-1 mzii na smuko na Lokve. S kozini In delavka Sania Lorenaon. I lesi so se vozili celo do Drežnice, laiiii^iiiiniiiiiiuiiuuiniiiiiiiiinKiiliiiiuniiinnimuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniimiiMiiM,,,,, VESTI Z ONSTRAN MEJE Dvajset slikarjev v Idriji razstavlja svoja dela Med njimi so tudi umetniki iz Gorice, Trsta in Vidma Knjižnica in čitalnica Franceta Bevka v Cerknem Idrija se razvija v vse bolj pomembno kulturno središče tudi v širšem slovenskem merilu. Za številne kulturne dejavnosti predstavlja zelo pomembno pridobitev galerija, ki so jo ob lanskem občinskem prazniku odprli v starejšem delu mesta. Doslej so v njej predstavili že vrsto slikarjev, ki delujejo v raznih krajih Slovenije. Hkrati pa je postala galerija tudi spodbuda za različna srečanja. Tokrat naj omenimo srečanje slikarjev iz treh sosednih dežel: Slovenije, Furlanije Julijske krajine ter Koroške, na katerem so govorili o raznih mogočih oblikah medsebojnega sodelovanja. Med drugim so sklenili, da se bo vsako leto sestajalo v eni izmed treh sosednih dežel po 18 slikarjev, ki bodo potem po 14 dni skupaj ustvarjali. Dela pa potem razstavili na skupni razstavi. Srečanja bodo koristna tudi za izmenjavo delovnih izkušenj. Vzporedno so tedaj pripravljali tudi razstavo slikarjev, letošnjih u-deležencev idrijske slikarske kolonije, ki je bila druga po vrsti. V primerjavi s prvo pomeni letošnja kolonija kvaliteten skok naprej. Udeležilo se je je več umetnikov iz vse Slovenije, prišli pa so tudi slikarji iz dežele Furlanije Julijske krajine ter celo z Japonskega. Razstava predstavlja bogato idrijsko motiviko od rudarjenja pa do čip karstva. Seveda se je vsak ustvarjalec poslužil lastnega načina izražanja, kar daje razstavi še posebno privlačnost. Drug ob drugem se na njej vrstijo različni stili, od klasičnega pa do modernističnega Hknvneaa snovanja. Skupaj se udeležuje razstave 20 avtorjev. Poleg številnih priznailih umetnikov iz Slovenije so tudi Ser-gio Altieri, Cesare Moschiutti in Agostino Piazza iz Gorice, Giani Borta, Nilo Cabal, Germano Caste-lanni in Giordano Merlo iz Vidma, Jože Cesar iz Trsta in lgnazio Doljach iz Krmina. •• • V prenovljenih prostorih v Cerknem so v spomin na domačega rojaka pisatelja Franceta Bevka odprli pred kratkim knjižnico in čitalnico, ki so jo poimenovali po pisatelju. Tako so se kar najbolj dostojno oddolžili njegovemu velikemu prispevku v slovensko kul- turno zakladnico. Knjižnica ima nad BOO knjig, ki so jih pretežno darovale razne ustanove in podjetja. Ob otvoritvi knjižnice so iz-varali pester kulturni program, pretežno posvečen delu Franceta Bev ka. Vrbovški prosvetarji na izletu v Istri Prosvetno društvo »Danica« z Vrha j« prejšnjo nedeljo organiziralo avtobusni Izlet v Istro za svoje člane in prijatelje. Vaščani ^so se Izleta rad! udeležili ter so napolnili avtobus. Marsikateri je bil tokrat prvič v Istri. Obiskali so več zanimivih krajev ter se dalj časa ustavili v Puli,kjer so imeli tudi kosilo; pot so nadaljevali v Opatijo ln na Reko ln tudi tu so se ustavili po nekaj ur. Z izleta so odnesli vsi udeleženci naj lepše vtise ln že sedaj programirajo podoben telet za prihodnje leto, ko bodo obiskali še kak drug lep košček naše matične domovine. «Chisum»i barvah. VERDI 15.30—22.00: kinemaskopski film CORSO 15.00—22.00: «1 tulipani <# Harlem«, C. Andre in F. Grinnesi film je v barvah. MODERNtSSIMO 15.30-22.00: «A-rizona sl scatenb... e fece fuorl tutti«, A. Steffen in R. Neri; E talijanski kinemaskopski film. VITTORIA 15.30—21.30: «Beaitric< Cenci«, T. Milian in A. La Russal italijanski film v barvah, mladi ni pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 15.15—21.00: «La bat-taglia del Talismano verde«, t Sinkovits in S. Kovacs; madžarski kinemaskopski film v barvah Tržič AZZURRO 15.00: «L’America cosi nuda, cosi violenta«. Dokumentarni kinemaskope v barvah. EXCELSIOR 14.00: «11 divorzio«, V-Gassman In A. Ekberg; kinemaskopski film v barvah. PRINCIPE 15.00: «La frusta e W forca«, B. Bridges ln J. Merry Kinemaskope v barvah. SAN MICHELE 14.30: «Franco « Ciccin... ladro e guardia«, F-Franchi in C. Ingrassia; film J* v barvah. Vmivi Gorim SOČA »Bandolero«, ameriški bar? n! film — ob 16., 18. in 20. url. SVOBODA «Ločitev na amerišk1 način«, ameriški barvni film ob 16., 18. in 20. uri. DESKLE «Z», francosko-alžirskl barvni film — ob 17. in 19.30. RENČE »Levje leto«, švedski fiin* - ob 16. in 20. uri. ŠEMPAS »Divlak«, ameriški fiin1 ob 16. in 20. uri. KANAL «Cimerpn», ameriški bar? n! film — ob 16. ln 20. url. PRVAČINA «Srečni dobitnik«, francoski barvni film — ob 16. in 20. ----------i DEŽURNI LEKARNI V GORICI V uorlci ie danes ves dan 1® ponoči dežurna lekarna TAVASA-NI, Korzo Itali la 10, tel. 25-76. V 1R21CU V rržlču je ves dan ln ponofil dežurna lekarna Alla Salute, dr. Fabbrs, Viale Cosulich 117, tel. 72-480 DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENATO, Ul. Garibaldi 9, tel 26-28. PRIZIfAND MEDNARDOND AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA UL Uuo d Austa IKI Lel UM!) - GORICA PREVZEMAMO PREV O/ VSAKOVRSTNEGA ULAGA Trgovina čevljev JUREN GORICA Largo XXVII Maržo 8 Palača INPS Via IX Agosto 1 Velika Izbira čevljev ln torbic po konkurenčnih cenah 1 ZALOZBA MLADINSKA KNJIGA V LJUBLJANI BEVKOVA KNJIGA Izbral in uredil BOGOMIL GERLANC Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je pripravila za 80-let-nico Franceta Bevka knjigo s pisateljevimi izbranimi deli (članki, črtice, pesmi, odlomki in povesti), ki si sledijo v tem zaporedju s kratkimi uvodi urednika: Pisatelj o sebi in svojem delu Naš veliki mladinski pisatelj Povesti iz domačijskih korenin Znamenja na nebu (iz zgodovin-" skih povesti) Lajajmo, lajajmo, moji otroci Dozorela je naša pravica. Knjigi v velikem formatu na 220 straneh bo priložen pisateljev Portret v barvotisku. Pisatelj Bevk je želel, da bi bila ta njegova knjiga tudi ljudska knjiga, zato je odklooil honorar, da bo cena knjigi nižja. Urednik B. Gerlanc je na koncu knjige prikazal Bevkovo pisateljsko delo v poglavju »Popisi in za-pisi» (str. 189-207), v katerem je Popisal 230 Bevkovih knjižnih iz-njegovo uredniško delo ter knjižne izdaje v tujih jezikih, ki Jih je skupaj 86 knjig v tujih jezikih- Z dovoljenjem avtorja in založbe objavljamo iz tega razdelka nekaj značilnih zapisov: številka na levi pomeni leto izida, na desni pa zaporednost popisanih enot. Vrstni red je kronološki in abe-ccdni po naslovih del. Pisatelj je veliko del ob novi izdaji popravil, dopolnil ali celo popolnoma predelal in včasih dal knjigi tudi novo ime; ob tem je A. Budal v Ljubljanskem Zvonu 1935 zapisal 'Cie: »...Nihče ni Bevkove povesti Smrt pred hišo tako raztrgal kakor zdaj Bevk sam s tem, da 1° je docela predelal.* * IZVIRNE KNJIŽNE IZDAJE 1912 Veseli god. Dramatični prizor v Slomškovo proslavo' Ljubljana, Slovenska straža. Str. 32. 1 Izšlo pod imenom Esar Vano. 1921 Pesmi. Gorica. Samozaložba. Str. 64 s slikami (France Kralj). 3 Vsebina: Pipico kadim. V po-lju. Jutro v Brdih. Tolminska pomlad. Otrok posluša. Vas na hribu. Med rožami. Maj. Me-tež. Pred viharjem. Pomladna pesem. Bolest. Najina žalost. Otrok. Skrivnostno pismo. Zapuščena. Mak. Molk. Na mar-šu. Motiv. Vojna nevesta. V noči. Roža Marija. Deklica na cesti. Verz. Vso noč. Pismo. Jasnina. Jutro. Zimska silhueta Prvi hip ljubezni. Sestanek. In le usta. Prebujenje. Opomba: «...Pozornost Je zbudila šele Bevkova lirika v Domu in svetu (od 1914), ki je z nebrzdano ritmiko in smelo simboliko nadžupančevala 2u-pančiča...* (Grf. — Ivan Grafenauer, Slovenski biografski leksikon, 1. zv. 1925.) 1924 Domače živali. Slikanica. Gorioa, Narodna knjigarna. 7 Opomba: V času, ko Je bil f. B. ravnatelj podjetja Narodna knjigarna v Gorici, sta izšli pri NK tudi dve seriji slikanic za najmlajše. Za ta namen Je založba uporabila tuje slikovne predloge in jim dodala slovensko besedilo. Slikanice so imele po 8 strani v kartonu — zgibanka. Večji del teh izdaj ni dosegljiv («Luč» IX-1933 str. 64 in izjave avtorja.) 1928 Zastava v vetru. Povest. Ljubljana. Kmetijska Matica. Str. 126 31 Izšlo je pod imenom Jože Jeram. 1933 Kozorog. Pripovedka za mladino. Gorica. Založba Sigma. Str. 124 s slikami (Milko Bambič). 52 Opomba: Zaradi cenzure ta knjiga dolgo ni dobila dovo-ljenja za izid, češ: «To Je mladinska knjiga. Mladine nam ne zavajajte, mladina je naša!* Podobno usodo so imele odslej tudi druge slovenske knjige, zato se letnice natisa ne krijejo vedno z letom izida. Tako je n.pr. Izšla povest «Ve. liki Tomaž* v kasni pomladi 1935, povest «Mrtvi se vra-čajo» pa šele 1936. («Luč» IX. 1938 str. 25 in pisateljeve izjave.) 1935 Mrtvi se vračajo. Povest. Go-' rica, Knjižna zbirka Luč. Str. 136. 57 Opomba: Pred izidom je morala knjiga v preventivno cen. zuro. Po treh mesecih je fašistična oblast ukazala natisniti nov ovitek In novo na-slovno stran s podatki v italijanščini »Gorizia. Unione E. ditoriale Goriziana*. Po nadaljnjih treh mesecih so zahtevali spremembo pisateljevega imena in France je postal Francesco. Po nekaj mesecih so zopet naročili: tudi naslov se mora natisniti v italijanščini in pod njim v oklepaju z manjšimi črkami slovenski naslov. Tako: I morti ritornano Mrtvi se vračajo. (Glej aMrak za rešetkami*, str. 109 - 10), 1938 Kaplan Martin Čedermac. Povest. Ljubljana, Slovenska Matica, str. 240. (Redna letna izdaja). 68 Izšlo pod Imenom Pavle Sed. mak. Opomba: «Ko sem se vrnil Iz konfinacije, niso več brskali po moji miznicl in knjižnici. Le karabinjerji so me dvakrat ali trikrat obiskali... Sedel je na moj stol, prav pred rokopis, in ga začel prelistavati. — «Kaj to pišete.* — «Neko zgodbo o ljubezni,* sem naglo odgovoril. — «Ah, o ljubezni!* Mož ni znal jezi-ka. A lahko bi se mu zbudil sum in bi vzel rokopis s seboj... Opravil je svojo dolžnost, se prijazno opravičil in odšel. Pred njim Je ležal »Kaplan Martin Čedermac* v prvem zapisu. (»Mrak...*, stran 112.) mm Najbolj pretresljiv protest proti nasilju nad narodom je France Bevk upodobil v odlični povesti o kaplanu Martinu Čedermacu (Ljubljana, 1938 z imenom Pavle Sedmak). O tej povesti je zapisal Fr. Koblar: «To je zgodba politično prevaranega in duhovno zasužnjenega ljudstva v Beneški Sloveniji, dokumentarno podprt priziv zoper nečlovečnost fašističnega nacionalizma, ki je ljudski manjšini jemal zadnje narodne pravice in posegal v njegovo cerkveno življenje, v molitev in pesem v domačem jeziku. To dogajanje nastaja iz dobro premišljenih notranjepolitičnih načrtov, iz materializirane državne sile, ki posega tudi v duhovne pravice brezbramnega ljudstva ter prizadeva njegovo najbolj nedotakljivo človečnost!* (Izbrani spisi XII.) Da je primorsko ljudstvo tako odločno in strnjeno začelo leta 1943 boj za osvoboditev, je tudi zasluga Bevkove besede. 1948 Tonček. Mladinska povest. Ljubljana, Mladinska knjiga. Str. 172 s slikami (Riko Debenjak). 85 Opomba: Povest Tonček je nekak mladinski Čedermac. Pi-satelj jo je napisal v letu 1940 in rokopis spravil preko meje v Ljubljano. Povest naj bi izšla pri Mladinski matici, pod tujim imenom seveda. Knjigo so že pripravili za tisk, ko so Ljubljano zasedli Ita-ljani (aprila 1941). Tiskarski stavek so v tiskarni uničili in rokopis Je tudi izginil. Po osvoboditvi je pisatelj povest napisal na novo (Albert Širok.) 1970 Pot v neznano. Povest. Ljubljana. Slovenska Matica. 1G2 Opomba: Povest, ki Je Izšla za pisateljevo 80-letnico, zaključuje pisatelj z besedami: «... strastno me je mikalo, da bi živel v našem kulturnem središču. Ta želja je bila tako močna, kot moja prirojena strast po literarnem ustvarjanju. Tej strasti sem žrtvoval marsikaj, pogosto tudi srečo in mir svojih najbližjih. — Tisto noč do Jutra je v meni dozorela misel, da ne morem več čakati-. Zvečer, ko Je vas potihnila, me je vzela tema. (Str. 99). DRAMSKA DELA 1926 Materin greh. Drama v štirih dejanjih. Prva uprizoritev 17.2.1926 v Gorici, nato še v drugih krajih v Slovenskem primorju. Predelana in z naslovom »Krivda* u-pri zor jena 1960 v Novi Gorici. (17.9.1960). 166 Opomba: Drama je dala av. torju snov za povest »Krivda* (1929, enota 33). Popravi podatek A. Budala v knjigi «Morje luči* (1946, enota 82); na istem mestu popravi še podatek o igrokazu »Koroški tihotapci*, ki ni Bevkovo delo. (Izjava avtorja). 1932 Jože Gorički; Za našu gru-du. Drama u tri čina. Pre-veo I. Grakalič. 168 Opomba: Drama Je prirejena po povesti «Zastava v vetru* (1928, enota 31). V Narodnem kazalištu v Zagrebu so jo uprizorili 20. XI. in 17.XII. 1932 člani Istrskega akademskega kluba. Povest je izhajala v tem letu v listu «Istra«» — Glasilo zveze jugoslovanskih emigrantov pod naslovom »Zastava na vjetru* od 1. ja. nuarja do 18, novembra 1932. Prevajalec tukaj ni naveden. Pisatelj je izjavil, da on ni priredil te dramatizacije in da ni doslej sploh vedel za to »svoje* delo. V SREDO V AVDITORIJU HORNIST m FALOUT Z VERDIJEVIM ORKESTROM Dirigiral bo naš primorski rojak Anion Nanut Jože Falout V okviru jesenskega cikla simfoničnih koncertov orkestra gledališča Verdi bosta to sredo v Avditoriju sodelovala dva odlična slovenska umetnika: dirigent Anton Nanut iz Dubrovnika, sicer primorski rojak iz Kanala ob Soči, ter hornist Jože Falout iz Ljubljane. Oba sta našemu občinstvu že znana, saj je prvi že dirigiral v Trstu, Jože Falout pa je tudi gostoval pri nas kot gost Glasbene matice. Vendar je tokrat prvič, da bo Falout gost mestnega Verdijevega orkestra, kar je zanj pa tudi za slovensko glasbeno kulturo nedvomno pomembno priznanje. Jože Falout se je rodil leta 1934. Študiral je v Ljubljani in v Parizu, kjer je leta 1962 tudi dosegel kLicence de concert». Na mednarodnem natečaju v Zagrebu je leta 1960 prejel prvo nagrado, leta 1963 pa za umetniške dosežke kot hornist Prešernovo nagrado. Leta 1961 je prejel nagrado za najboljšo tehnično izvedbo koncerta RTB. Kot solist je Jože Falout nastopal domala po vsej Evropi. V Sovjetski zvezi je koncertiral v Moskvi, Leningradu in Rigi, bil je na Poljskem, na Češkoslovaškem (v Pragi), na Danskem, v Nemčiji, Avstriji, Romuniji in v Italiji, kjer je nastopal kot solist z nekaterimi najboljšimi italijanskimi sanj mučnimi orkestri: v Rimu (z RA1), v Bologni, Benetkah, Turinu (z RAD, v Vidmu itd. V Trstu je pri tvrdki «Record» posnel tudi ploščo z Mozartovim koncertom. Trenutno je Jože Falout I. rog v orkestru RTV Ljubljana, sicer pa pedagog za rog na A kademiji za glasbo in na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. V torkovi številki bomo objavili tudi podatke o glasbeni oziroma di rigentski karieri Antona Nanuta. Za nas tržaške Slovence je gostovanje obeh glasbenikov v Trstu nedvomno pomemben dogodek in zato na koncert v Avditoriju opozarjamo vse ljubitelje glasbe. (Nadaljevanje na 6. strani) «PAZINSKI MEMORIAL» Tudi za tržaške Slovence zanimiva predavanja ob 100-Ietnici tržaško-istrske «Naše sloge» - Odkritje kipov v pazinskem parku nekdanjemu tržaškemu nadškofu in istrskemu rodoljubu dr. Juraju Dobrili ter istrskemu političnemu voditelju dr. Matku Leginji - Odkritje spominske plošče Dobrili v Ježnju Kot smo preteklega 24. sept. v našem dnevniku že napovedali, je bilo v Istri v Pazinu 26. in 27. sept. več pomembnih kulturnih prireditev pod skupnim poimenovanjem »Pazinski memorial*. Prireditelji so na »memorial* povabili tudi dva predstavnika Slovenske kultumo-gospodarske zveze iz Trsta, ki pa sta se mogla udeležiti (bila sta: podpredsednik tržaške Narodne in študijske knjižnice ter naš odg. urednik) le nedeljskega dela te nadvse zanimive in simpatične istrske kulturne prireditve, čeprav je bil sobotni program prav za Tržačane še prav posebno zanimiv. V soboto je bila namreč svečana otvoritev »memoriala*, kateri je sledil znanstveni sestanek (»znanstveni skup*) z dvanajstimi zanimivimi predavanji, od katerih so bila štiri, ki so neposredno zadevala Trst. vsa ostala pa bolj ali manj posredno. Med obema vojnama v Trstu dobro znani duhovnik dr. Božo Milanovič je prebral predavanje pod naslovom »Tržaški hrvatski tisk med obema vojnama*, dr. Bernard Stulli (od II 1 i" mm............ v 4*WX ;4- .J#’;«# POPRAVEK V nedeljskem poročilu (Primorski dnevnik, 27.IX.1970) s tekmovanja pevskih zborov v Gorici sta se vrinili 2 napaki, ki bistveno spreminjata smisel: V I. stolpcu, vrsta 43 mora biti: »...ženske zbore...* — namesto mešane zbore. Celoten stavek torej: »Tako, na žalost, tudi na tem tekmovanju nista mogli zadovoljiti predvsem obvezni pesmi za moške in ženske zbore...* V II. stolpcu, vrsta 55 mora biti: »Vsi ostali našteti zbori...* — namesto: Vsi ostali moški zbori. ........................im*............................inmi.11.1.»n.............................. NOVA KNJIGA DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Prešeren in evropska romantika Avtor tega najnovejšega študijskega dela o Prešernu je slavist Janko Kos Rojstna hiša škofa Dobrile r vasici Ježenj (pred odkritjem spominske plošče) Tisti, ki ljubijo Prešerna in se bolj poglabljajo vanj vedo, da se med mlajšo generacijo slavistov Janko Kos ukvarja s teoretičnim Proučevanjem Prešernove umetnosti in njenih osnov. To dokazuje zlasti knjiga Prešernov pesniški razvoj (o kateri smo poročali tudi mi), dokazuje pa tudi njegova doktorska disertacija, posvetna proučevanju povezave Prešerna z evropsko romantiko. Ta njegova doktorska disertacija je v prvotni obliki izšla v knjigi pri Državni založbi Slovenije. Ta je Pokazala vse pohvale vredno pokornost do slovenske literarne vede in Kosovo razpravo objavila v k*\jigi pod naslovom PREŠEREN IN EVROPSKA ROMANTIKA. Dovolj obširna knjiga predstavlja Slede na tematiko zanimiv dopri-fKM k slovenskemu prešernoslovju *n gotovo najtehtnejše delo o tem problemu, s katerim so se sicer ukvarjali ie drugi slavisti bolj ali manj uspešno. Razpravljanje o Prešernovem odnosu do evropske romantike, — tako piše Janko Kos v svojem predgovoru, — je bilo že od vsega začetka izjemno pomemben, morda celo eden najvažnejših vidikov prešernoslovja. Vendar se je razpravljanje o Prešernovem odnosu do evropske romantike vrsto desetletij gibalo predvsem med dvema skrajnostima, med iskanjem konkretnih vplivov ali vsaj paralelizmov in analogij ter med .sestavljanjem abstraktnih teorij, ki naj bi a prion dokazale Prešernovo odvisnost od tega ali onega programa evropske romantike. Kljub temu se je delu prešernoslovja posrečilo ogniti se o-bema skrajnostima, da bi problem obravnavalo stvarnejše, obenem pa v širšem historičnem okviru. Za to imata zasluge predvsem Ivan Prijatelj ter France Kidrič. Ta dva sta pripomogla, da je prevladala treznejša smer, katere začetnik je bil prvi, a jo je s svojo kritiko obeh skrajnosti pomagal utrjevati tudi Kidrič. Vendar je šele teorija primerjalne vede dala raziskovanju Prešernovega odnosa do evropske romantike trdnejše metodične osnove. Ko to ugotavlja, razlaga Janko Kos izhodišča in cilje svoje razprave. Temeljno vodilo je spoznanje o tem, da lahko prav primer- jalno raziskovanje Prešernovega dela in njegovih zvez z evropsko romantiko prispeva marsikaj bistvenega k spoznavanju in razumevanju Prešerna. Razprava izhaja iz ugotovitve, da je Preše ren v okviru svoje temeljne grško-latinske literarne izobrazbe nedvomno spoznal dobršen del evropske romantične književnosti, vendar tako, da je dajal nemški predromantiki, pa tudi angleški in deloma tudi češki ter poljski, prednost pred francosko ali italijansko. Vendar je Prešeren iz različnih tokov, šol in obdobij evropske romantične literature prevzemal samo nekatere idejne, motivne in oblikovne sestavine. Pri tem je podlago njegovemu odnosu do evropske romantike dajala antična. predvsem rimska literatura, iz katere so prešle v Prešernovo poezijo stilne, kompozicijske in tudi idejne ter duhovne sestavine. Od vsega začetka je nanj vplivala tudi tradicija evropskega svobodomiselstva od antike do 19. stoletja. Zato je Prešernova poezija sinteza trojnega, rimske antike, romantike in svobodomiselne tradicije. Prešeren se je na teh o- snovah vključil v romantiko in v njej razvil izvirne poteze svojega posebnega romantičnega sveta. Kosova razprava se deli na tri dele. Prvi del obsega poglavji o Prešernovem literarnem obzorju in problemu Čopovega posredništva. Drugi del govori o pesnikovem odnosu do predromantike, do starejše in do mlajše romantične šoto. Posebno poglavje je posvečeno odnosu Prešerna do Byr<«a in spet odnosu do slovenske romantike. Tretji del razprave je sintetični oris temeljev Prešernovega razmerja do evropske romantike, s tem pa sklep celotne raziskave in odgovor na osrednje vprašanje. Čeprav gre za znanstveno delo, bo Kosova knjiga gotovo imeda širši odmev tudi pri neslavistih in vseh tistih, ki se posvečajo globljemu spoznavanju in razumevanju Prešerna. Na kakšen odmev pa bo naletela Kosova razprava pri strokovni kritiki, bo po kazal šele čas. Sl. Ku. zagrebške Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti) je prebral poročilo o znanem italijanskem tržaškem časopisu «Fa-villa*, Ante Iveša pa o tržaškem hrvatskem tisku med obema vojnama, medtem ko je zgodovinar dr. Dragovan Šepič (ki je tudi v našem dnevniku objavil že mar-sikak tehten zgodovinski prispevek), prispeval predavanje pod naslovom «Istra v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja*. Ves «Pazinski memorial* je bil v prvi vrsti organiziran »v čast* — kot smo že poročali — stoletnici »Naše sloge*, prvega hrvatskega časopisa za istrske Hrvate, ki je začel izhajati v Trstu leta 1870 (uredništvo je bilo v Ul. Capuano v starem mestu). Zato je najprej predaval prof. Petar Strčič o ustanavljanju «Naše sloge*, o kateri so sledila še štiri predavanja: dr. prof. Mirjane Gross o pomenu prvih desetih letnikov «Naše sloge* kot «prepo-rodnega lista*, dr. Danilo Klen je obravnaval gospodarsko problematiko lista, dr. Radojica Bar-balič pa pomorsko, a Tatjana Bla-žekovič je zbrala bibliografske podatke o «Naši slogi*. Ostala predavanja so bila naslednja: prof. Jakša Ravlič: »Petar Studenec, prvi hrvatski preporoditelj v Istri*; Ive Mihovilovič: »Emigrantski tisk med obema vojnama*, Ludano Giuricin: »La stampa italiana in Igtria (Dalle oniginj ai g;omi no-stri)» in prof. Nikola Crnkovič: »Tisk med NOB*. Znanstveni se-stanek je trajal v soboto ves dan in se je nadaljeval v nedeljo dopoldne. Mihoviloviča, Milanoviča, Ivešo in Drndiča pa je »Čakavski sabor*, ki je predstavljal sestavni del »memoriala*, še prav posebnd odlikoval: njegov tanik, čakavski pesnik in glavni urednik lepe reške literarne revije »Dometi*, Zvane Črnja, jim je izročil plakete »Marko Marulič* za njihove »zasluge za širjenje kulture na čakavskem območju*. Med najbolj zaslužnimi organizatorji «memoriala» je brez dvoma tudi njegov predsednik mladi profesor Galiano Labitijanin, sedanji ravnatelj pazinske gimnazije. Predsednik znanstvenega »stopa* pa je bil univ. profesor iz Zagreba dr. Oleg Mandič. Nedeljska osrednja prireditev »memoriala* pa je bilo javno zborovanje na glavnem pazinskem trgu ob udeležbi predsednika republiškega s veta Sabora SR Hr-vatske Draga Desputa in kar dveh škofov: reškega in poreške-ga; govorili pa 30: predsednik pazinskega občinskega odbora Socialistične zveze Dinko Lovrečič (otvoritveni govor), največji živeči hrvatski pesnik Dobriša Cesaric v imenu Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, ki je bila pokroviteljica proslave stoletnice »Naše sloge* (o narodnem voditelju Istre dr. Matku Laginji), msgr. dr. Božo Milanovič (o nadškofu Juraja Dibriii) in mladi prof. Petar Strčič (o Laginji in Dobrili). Sledil je kulturni program z recitacijami in s prepevanjem odličnega pevskega zbora »Brajša Rašan* in z igranjem pazinske godbe na pihata. Hkrati je v bližnjem parku dr. B. Milanovič odkril doprsni kip nadškofa Juraja Dobrile, prof. Igor Mandič pa doprsni kip Maf-ka Laginje. Po kulturnem programu se je del udeležencev zborovanja odpeljal v 15 km oddaljeno siromašno vasico Ježenj, kjer se je leta 1812 rodil zaslužni nekdanji poreško-puljski in pozneje tudi tržaški nadškof dr. Juraj Dobrila, kateremu so na njegovi siromašni rojstni hišici odkrili spominsko ploščo. (Glej fotografijo!). Pred odkritjem je o Dobrili obširno govoril dr. Vekoslav Bratulič, ravnatelj reškega Sevemo-jadranske-ga inštituta Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Gostje so bili nato povabljeni na kosilo v zelo moderen motel v Pazinu «Lovac», po kosilu pa so odšli na izlet v Beram, na ogled znamenitih najstarejših istrskih fresk v stari istrski cerkvici ter na ogled po vojni postavljenega spomenika Vladimiru Gortanu v bližini njegovega rojstnega Be-rama. Nekateri gostje so si nato ogledali še bližnji slikoviti Moto-vun, (pod katerim je živel legendarni Veli Jože), kjer so v zadnjih letih obnovili skoraj vse zapuščene hiše, na vrhu mesteca pa zgradili nov hotel »Kaštel* (70 ležišč) z veliko restavracijo (investirali so skoraj 4 milijone novih dinarjev). V pogovorih, ki sta jih predstavnika SKGZ ves dan vodila s prireditelji »memoriala*, zlasti pa s predsednikom Socialistične zveze za občino Pazin Din-kom Lovrečičem, so bile v prvi vrsti poudarjene vezi, ki so v preteklosti, zlasti v zadnjih 150 letih, vedno povezovale primorske Slovence z istrskimi Hrvati. Prireditelji so bili zelo hvaležni predstavnikoma SKGZ iz Trsta, ki sta jima v imenu SKGZ darovala: dva fotografska jx>6netka Ulice Capuano v starem' tržaškem mestu, kjer je bilo uredništvo »Naše sloge* pred sto leti, dalje v posebno knjigo vezane krtačne odtise klišejev pred 121 leti v Trstu tiskanega prvega slovenskega in hrvatskega časopisa »Slavjanski rodoljub* (klišeji so bili izdelani na podlagi izvodov «S.R.», ki jih hranijo: knjižnica Muzeja v Ljubljani, Državna knjižnica na Dunaju in Narodna knjižnica na Cetinju, kajti v Trstu, žal, nima nobena knjižnica nobenega izvoda tega prvega tržaškega slovenskega časopisa) in po en izvod vseh dosedanjih jubilejnih številk Primorskega dnevnika. (Ob tej priložnosti pripominjamo, da bomo tržaški Slovenci čez šest let praznovali 100-letnico «E-dinosti* in potrebno bi bilo ie sedaj razmišljati o tem. da bi priredili podoben »memorial*, pri katerem bi lahko sodelovala Slovenska akademija "-a nos ti in umetnosti, slovenska univerza in morda tudi kakšna slavna osebnost iz vrst slovenskih književnikov). S. R. P.s. — Predstavnika SKGZ na omenjenem »memorialu* se s tem tudi javno prisrčno zahvaljujeta istrskim prirediteljem »memoriala* za gostoljubnost, vsem tržaškim Slovencem pa priporočata, naj si ogledajo slavni Pazin, ki je danes, 25 let po osvoboditvi, postal moderno, živahno in lepo mestece, za katerega so nam zagotovili, da bo čez 10 let štelo 20.000 prebivalcev, omenjene freske v Bermu in obnovljeni slikoviti Motovun; v vse tri kraje vodi iz Trsta asfaltirana cesta.) Knjižica o Dobrili V proslavo jubileja prvega istrskega hrvatskega lista »Naša sloga* je zgodovinar dr. Božo Milanovič izdal pri istrskem knjižnem društvu sv. Cirila in Metoda v Pazinu 24 strani obsegajočo brošuro pod naslovom »Preporoditelj Istre biskup dr. Juraj Dobrila*. Dr. Milanovič je že pred časom napisal daljšo biografijo škofa Dobrile »Biskup Dobrila i njegova doba (1861-1882)» za zbornik »Hrvatski narodni preporod u Dalmaciji i Istri* (str. 351-402), v nekoliko spremenjeni obliki je to delo izšlo tudi v Milanovičevi knjigi »Hrvatski narodni preporod u I-stri* (knj. L, str. 197-321). Pravkar izdana publikacija je povzetek omenjene biografije in verjetno služi za popularizacijo osebnosti Juraja Dobrile tako, da bralec, ki mu znanstvene edicije niso dosegljive, spoznava er,ega najvidnejših tvorcev istrskega hrvatskega narodnostnega preporoda. Do-brila (1812-1882) je poleg verskega in buditeljskega delovanja o-pravljal tudi funkcijo deželnega in državnega poslanca, bil pa je tudi eden izmed pobudnikov za izdajanje »Naše sloge*. Tudi zaradi tega je hrvatsko narodnostno gibanje v Istri najtesneje povezano z Dobrilo, ki je bil od 1875 pa do smrti tržaški škof in s tem neposredno vezan tudi na slovenski svet. Istrskega buditelja smo tudi Slovenci počastili, njegova osebnost je dala pisatelju Ivanu Preglju navdih za njegovo povest »Božji mejniki* (1925), ki je izšla tudi v Gorici pod naslovom »Oče budi volja tvoja!* (1926): ta naslov je Pregelj povzel po Dobrilo vem molitveniku (1854), ki je doslej doživel že devetnajsto izdajo. Goriško izdajo Pregljeve istrske {»vesti je ilustriral Saša Šarite!, ki je leta 1912 uglasbil prigodno pesem v čast Dobrili. Tudi to nam znova dokazuje povezanost primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov v nekoliko odmaknjeni preteklosti in v času, ki nam je še prav blizu. B. Marušič revije Mladika št. 8/9 za avgust - september 1970 je v dobršni meri posvečena letošnjim »študijskim dnevom* v Dragi. Na uvodnem mestu objavlja pozdravni nagovor prof. Peterlina, takoj nato pa «odmeve na Drago* ter prav na koncu še odmev na Drago iz emigracije v Argentini. V članku «Odmevi na Drago* podaja pregled, kako je o Dragi poročal tisk. Glavna ost je naperjena proti »Gospodarstvu* in proti našemu listu, ki je povzel nekatere ugotovitve iz »Gospodarstva*, precej pikro pa tudi proti tržaškemu radiu v slovenščini, (ki je deležen kritike tudi v pismu u-redništvu z naslovom »Ali nekaj šepa v poročilih radia Trst A?»). Ni nam do polemike, čeprav bi ne bila težka, želimo omeniti le, da smo v odgovor na pismo našega bralca distancirali, kar zadeva Drago, pozitivno od negativnega. Ostajamo pri trditvi, da nekateri disku, sijski posegi niso prispevali k ugledu tega znanstvenega značaja. Lep članek izpod peresa Rada Bednarika posveča revija Francetu Bevku v spomin. Pisec obravnava predvsem pisateljsko delo velikega primorskega pisatelja, iz katerega sije vseskozi lik pogumnega borca za svobodo svojega primorskega ljudstva. Ostala vsebina je stardardna, ponovno pa se je pojavil pregled kulturnih dogodkov na Tržaškem in Goriškem. iMiitmitiiMiiiiiMinmtuiminitiiiiniifiiiHitttiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiuiiifHUl POROČILA 0 NOVIH MLADINSKIH KNJIGAH JOSIP RIBIČIČ: Nana, mala opica iosii> *<»<*: Nana. mala opica Jesen je tu in z njo čisto novi obrazki, ki jih lani še ni bilo v šolskih klopeh. Nova množica malih učenjakov, ki bodo tam okoli božiča iz črkovalcev postali novopečeni bralci. In že pred tistim datumom jih čakajo na policah slovenske knjigarne živo pisane platnice privlačnih novih knjig, katere so založbe izdale nalašč zanje. Za prvošolčke, za malo večje, za razpotegnjene petošolce in še za vse ostale! A največja pozornost velja predvsem tistim, ki bodo letos prvič sami segli po knjigi. Seveda vsi ne bodo segli sami, marsikomu bo morala še izbirati mama ali očka, nekaterim pa bo svetovala privlačno knjigo učiteljica ali učitelj. Treba je namreč dati pravi čas pravilno izbrano knjigo, da se bo branje otrokom res prikupilo. Zato bomo letos znova začeli z vrsto predstavitev novih mladinskih knjig, da bi olajšali delo staršem in učiteljem, ki ne utegnejo vsega sami prebrati in oceniti. Za osnovnošolce je v Cicibanovi knjižnici pod uredništvom Kristine Brenkove pri Mladinski knjigi v Ljubljani izšla zelo prikupno opremljena in lepo ilustrirana knjiga Nana, mala opica. V njej je Mladinska knjiga s srečno roko združila vrsto zgodb o živalih našega tržaškega rojaka Josipa Ribičiča. Že dolgo smo pogrešali na knjižnem trgu originalnih domačih živalskih zgodb in marsikateri starejših učiteljev je kdaj zavzdihnil, čaš, ko bi dobil kje nekdanje Ribičičeve čurimurčke ali zgodbo o opici Nami. Potem je izšel Ribiči- čev Miškolin v samostojni knjižici in požel pri najmlajših zaslužen uspeh. Sedaj smo končno dobili večino njegovih najboljših zgodb o živalih v eni sami knjigi. Najprej je tu zgodba o dogodivščinah v opičji družini na Tihomorskih otokih in ugrabitvi male opice Nane, ki pa se vendarle srečno vrne in se po vseh mogočih vragolijah nazadnje reši iz vseh nevarnosti, da zaživi kot vzorna opica v svojem domačem opičjem raju. Potem je manj fantastična, pa mnogo bolj verjetna povestica čurimurčki. ki jo odlikuje izredno toplo vživetje v svet žuželk, čmrljev in murnov. Vrsto žuželk združi boj proti skupnemu neznanskemu sovražniku, ki dreza kot velikanska pošast v žuželčja bivališča. Končno pogumna čebelica s svojim življenjem plača neenaki boj. Pošast-deček s slamico, ki krade žuželkam med, poražen zbeži. Razen ene same malo preveč kruto prikazane epizode o zmesarjeni pikapolonici je to ena najuspešnejših živalskih zgodb pri nas. Isto lahko rečemo za naslednjo povestico V kraljestvu čebel, v kateri otroci na privlačen način izvejo mnogokaj o življenju čebel, zraven pa se na-vzai,iejo nevede in nehote vseh skrbno skritih in le odraslim oči-tih moralno-efionih namigov, katere jim je pisatelj namenil. V knjigo je vključen tudi ljubki Miškolin, pol šaljiva pol resna pri* poved o solidarnosti ,..ed dvema mišjima družinama in o vzgoji dveh mišjih bratrančkov, mišoli-na in miškice. živahne in duhovite ilustracije še bolj požive zgodbo. Zadnja zgodba pa se godi v svetu igrač in otrok: Mihčev škrat. Po razigrani domišljiji sicer ne zaostaja za drugimi v knjigi, _ vendar nima iste topline in liričnosti kot živalske zgodbe. Vabljivo knjigo večjega formata s pisanimi trdimi lakiranimi platnicami je ilustrirala Marjanca Je-mec-Božič. Izšla je na odličnem papirju in v preglednih črkah, ki olajšujejo branje tudi najmlajšim. Ne pozabimo, da so knjige za osnovnošolce vselej namenjene tudi najmlajšim, predšolskim otrokom, katerim naj takšne zgodbice prebirajo starejši na glas. To bogati otrokovo izražanje in plemeniti njegov okus ter pripomore k hitrejšemu in skladnejšemu duševnemu razvoju naših najmanjših. Tega se marsikateri starši ne zavedajo! Z. ZALOZBA MLADINSKA KNJIGA V LJUBLJANI BEVKOVA KNJIGA Izbral in uredil BOGOMIL GERLANC (Nadaljevanje s 5. strani) IZBRANO DELO Izbrani spisi: 1951 - 1965, štev. 172 183 Uredila France Bevk in France Koblar. Opombe napisal France Koblar. Ljubljana. Državna založba Slovenije 1951 - 1965. Ob pisateljevi 60-letnici je nastal nov načrt za izdajo izbranega dela. Predvidenih je bilo petnajst knjig s spisi od Bevkovega vstopa v slovstvene revije do leta 1960, brez mladinskih spisov. Izdajo je založba zaključila z dvanajstim zvezkom. Tako so odpadli vsi Bevkovi spisi izven pripovedništva (e-sejistika, kritični spisi idr.) ter vse tisto, kar je nastalo po letu 1945, ko je prešlo pisateljevo življenje in njegovo umetniško ustvarjanje v povsem nove okoliščine in snx ri. Izdaja zajema samo najrazličnejše zglede leposlovja od 1914 -1940. Odlikujeta jo dve značilnosti: avtorjevo sodelovanje pri izbiranju del in temeljite opombe urednika dr. Franceta Koblarja. Pisatelj je za to objavo nekatere spise na novo obdelal. Izbrana mladinska dela: 1952 -1959 184 - 198 Urejal uredniški odbor: France Bevk, Ivan Potrč in Ivan Minatti. Ljubljana. Mladinska knjiga 1952 1959.' PREVODI IN PRIREDBE Založbe v Primorju so imele v svojih rednih in izrednih letnih programih poleg izvirnega Fto-slovja in poljudnega znanstva tudi prevode in priredbe. Tako je mo ral Fr. Bevk pripraviti nekaj ta kih izdaj, a marsikaj je ostalo brez avtorjevega imena, ker je že samo pisateljevo ime zadevalo obla sti do živega. Tako pripoveduje: Bil je zgodnji jesenski večer, ko sem spet moral sesti za dolgo mizo. Vame so se upirale oči kve-storja, prefekta in pokrajinskega tajnika v fašistični uniformi, ki je ves napihnjen posnemal Mussolinija. Bilo je kmalu po tržaškem procesu (od 1. do 5. septembra 1930, bazoviške žrtve). «Od česa živite?* — «Od pisateljevanja*. — «Ali poznate Cirila Kosmača?* — »Poznam*. Sledil je ukor za dobo dveh let: pred sončnim vzhodom nisem smel iz hiše, ob sončnem zahodu sem moral biti doma. (»Mrak za rešetkami*, str. 57-59). 1921 Malčki in palčki. Za primorsko deco zbral in priredil - Gorica, Katoliško tiskovno društvo. Str. 112. 206 Vsebina: Ljudje in umetne pesmi Fr. Levstika, Zupančiča, Bevka in drugih mladinskih pesnikov ter Gradnikovi prevodi j. j. Zmaja. Opomba: Pisatelju Fr. Bevku moramo z vso pravico priznati poslanstvo — glasnik svo. je zemlje in ljudi. S peresom in javnim delom je podžigal odpor proti fašističnemu naši. lju med ljudstvom v Slovenskem primorju. V letih 1920 do 1940 je izšlo veliko njegovih knjig v Italiji en del pa v Sloveniji. Da bi se izognil zasledovanju in preganjanju, se je avtor večkrat skril za izmišljeno ime k t Tone - c-žar, Jože Jerman in Pavle Sed ma«. Venuar pa „e oil p.„. zaradi svojega pisanja vnovič obsojen na zapor, izgon in konfinacijo. Skrb ga je navdajala tudi za najmlajše. Ko je fašizem zatrl pouk v ma-terinem jeziku, je zasnoval a-becednik (Prvi koraki, 1927), ki so ga imeli skoraj v vsaki primorski slovenski hiši tako kakor berilo Kolački, ki je istočasno izšlo z istim ime. nom. Oblasti so s silo in zvijal čo jemale otrokom te knjige iz rok. Tako so samo ob kon-cu leta 1928 in na začetku 1929 pobrali po naših vaseh nad 150.000 knjig primorskih knjižnih družin Ljudi, ki so razširjali te izdaje, so gnali pred sodnike in v konfinacijo na zloglasne Liparske o-toke. (Po L. Čermelju: Slo. venci in Hrvati pod Italijo). UREDNIK France Bevk je bil vsa leta o-kupacije Slovenskega primorja najaktivnejši sodelavec slovenskega založništva v Gorici in Trstu. Bil je dopisnik in urednik časopisov, ravnatelj založbe in prodajalec v trgovini Narodne knjigarne v Gorici (« . . . največ skrbi in težav mi je delalo, ker nisem bil izvežban v papirniški stroki*), toda ves čas najbolj zavzet za izdajanje knjig, v prvi vrsti za našega primorskega človeka. Zato je bil neutrudljiv ustanavlja-lec založb, njihov urednik ali na zunaj le tajnik.* »To je bilo v tistih časih, ko smo izgubili šole, liste in društva, edina oblika naše kulturne dejavnosti. Ljudstvo je kupovalo in bralo, neredko i-skalo med vrsticami srce tolažilne, odrešilne misli*. Ob tem delu je imel stalne sitnosti z oblastmi: hišne preiskave, zasliševanja, grožnje, ukori, zapor in konfina- i ...... iii ' — Veljaven od 4. do 10. oktobra 1970 0 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Preživeli boste zanimive dneve v popolnem razumevanju z osebo, ki vam je pri srcu. V družini bodo neld manjši spori. Zato je treba skušati razu- meti potrebe drugih. Kar se dela ajd posiovnih zadev tiče, boste polni novih zamisli in fantazije. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Neka poznan-1 \ stva morate bolje j gojiti. Do ljubljene osebe morate bdti odločni, hkrati pa tudi nekaj žrtvovati. Bodite zelo previdni, če boste skušali uvesti v svoje običajno okolje neko novo osebo. Zaradi spretnosti na delu vam uspeh ne uide. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Mnogo ljudi bo imelo možnost, da se sreča z živahnimi in bistrimi osebami. V ljubezni ne smete biti impulzivni, ker boste imeli opravka z občutljivimi osebami. Na delu boste imeli obilo posla, tako da ne boste vedeli kje začeti. KAK (od 22. 6. do 22. —k 7.) Ta teden nemo-f C ,*) \ rete pričakovati po-I ) sebno globoke ali l ('o' J romantične ljubez-V y ni. Zato boste morali posvečati ljubljeni osebi pažnjo v malih stvareh. Na delu bodo potrebni napori ter boste doživeli tudi nekaj neprijetnega. Srečen ponedeljek. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Doslej se niste I (. ^ \ v čustvenih odnosih I /M: J preveč razumeli z V. ' J ljubljeno osebo. To- '----^ da vse se bo sedaj razjasnilo in življenje postane prava pomlad. Na svojo okolico boste vplivali s svojo Čičariji vos t jo. Podjetni boste tudi v poslih in jih uspešno zaključili. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ta teden boste imeli zelo razgibano življenje m boste spoznala neko simpatično osebo. Sploh pa boste razširili krog prijateljev in znanca*). Kljub temu pa boste nekam trudni in malodušni; toda vedite, da bo številnih težav kmalu konec. © TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V odnosu do ljubljene ose-I be boste nekaj zmedeni. Kljub temu pa na splošno podjetni ter boste želi lepe uspehe. Pri sklepanju novih znanstev in prijateljstev bodite zelo oprezni, kajti utegnete se razočarati. Srečna sreda. ŠKOKP1JON (od 23. r . 10. do 21. 11.) Vse, \ kar se nanaša na ljubezen, bo prijetno. Doživeli boste neko nepričakovano zadoščenje. Tudd s prijatelja se boste dobro razumeli. Čaka vas neko potovanje v Inozemstvo, ki vas bo zadovoljilo. Upoštevajte mnenje drugih, a ne podleži te mu. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Položaj planeta ljubezni je ugoden ter pospešuje ljubezenske stike bodisi v družabnem življenju bodisi na potovanjih. Za rešftev nekih gmotnih vprašanj bo treba nekaj več energije kot po navadi. Pri nekih pogajanjih bo potrebna spretnost. KOZOROG (od 21. 12. do 21. 1.) Imeli boste občutek, da vas najožji svojoi ne razumejo. Zaradi nekih okoliščin boste celo ljubosumni in nezaupljivi V ljubljeni osebi iščite samo dobro stran, ostalo pa pozabite. V družini nastane neko vprašanje, ld bo terjalo obilo VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) V ljubezenskih odnosih boste ta teden precej potrti in brez zaupanja »ase. Z ljudmi iz svoje družbe boste težko navezah stike, kar pa je odvisno od vašega obnašanja in vaših besed. Imeli pa boste zadoščenje v gospodarskih zadevah ter prejeli ugodno pismo RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaši čustveni odnosi z ljublje-| no osebo se izboljšujejo in bodo postali zopet prisrčni. S prijatelji bo nastal prepir, ker ste preveč živčni. Zaito se skušajte razvedriti tn pojdite na kak izlet ah kakšno družbeno prireditev. Srečen četrtek. cija. Pisatelja so hoteli prisiliti, da zapusti Primorsko, ali da preneha s svojim pisateljskim in za-ložniško-organizacijskim delom. Pri urejanju knjig za Goriško matico in založbo Luč je imel pisatelj tudi sicer težave, saj gotovo ni bilo lahko v tistih razmerah dobiti sodelavce (pisatelje, prevajalce) za 10 do 15 knjig na leto. Tako je bil prisiljen, da je tudi sam prevajal. Da bi ne bilo na izdajah prepogosto njegovo ime, je moral uporabljati izmišljena imena (psevdonim). To mu je «po-tiskalo pero v roke in ne potreba po zaslužku*. Pregled Bevkovega uredniškega dela podajamo le v splošnem o-brisu. (Zborniki «Luči», spomini «Mrak za rešetkami* in pisateljeve izjave). Mladika: Družinski list s podobami. Mesečnik - Polmesečnik (1921) - Mesečnik. Gorica, Katoliško tiskovno društvo. Izhajal od aprila 1920 do aprila 1922, od 1923 na Prevaljah in v Celju. Uredil zad. štev. I. leto ter II. in III. letnik s prilogo «Kultumi vestnik*; s IV. let. je list prevzela Mohorjeva družba: urednika F. S. Finžgar in F. Bevk. Opomba: ((Urejevanje mesečnika v tedanjih razmerah ni bilo lahko . . . Sotrudnike sem moral iskati v matični domovini. Osebni stiki so se izkazali za najbolj plodne. Zato sem pogosto uhajal čez mejo. Morda dvajsetkrat v obe smeri, rajši večkrat. Zmeraj ponoči, v vročini in v mrazu, v lepem vremenu, v snegu in v dežju, največkrat sam, bolj poredko v družbi tihotapcev...« (»Mrak . . .» str. 12). Čuk na paTci. Humoristični list. Polmesečnik, z letom 1923 trikrat na mesec, od 1924 tednik. Gorica. Narodna tiskarna. Urejeval od 1. julija 1922 do 20. aprila 1926. Opomba: Zaradi neke objave v «Cuku» je bil aprila 1926 aretiran In obsojen na štiri mesece zapora. Ob tem je zapisal: «Bilo je prvič, da sem se z vso strastjo, da, z gladom vrgel na pisanje — od jutranje budnice do večernega zvonjenja. Nikoli prej ne po-zneje nisem v tako kratkem času toliko napisal«. («Mrak.,.» str. 29). Naš glas. Družinski list. Mesečnik. Trst. Tiskarna »Edinost*. U-redil letnika III. - 1927 in IV. -1928 (souredništvo le pri 1. št. IH. letnika). Opomba: »Vprega v dvoje ml nikoli ni bila pri srcu. Najraj-št sem sam imel skrb In od-govornost... Mislim, da mi Tržačani tudi niso popolnoma zaupali. Klerikalci so me Imeli za liberalca, a liberalci za klerikalca; včasih so me o-boji prisvajali, drugič pa bi me najrajši oboji zatajili. NIC za to. Mene to ni motilo ... Souredniki so ml puščali glav. no besedo. (»Mrak .. .» str. 41). Razgledi. Obči kulturni mesečnik. Trst, Prosvetna soseska »France Mesesnel*. Uredil letnik I. -1946 in H. - 1947. Luč. Poljudno - znanstveni zbornik. Trst. Književna družina Luč. Uredil VI. - 1930, VII. -1931, VIII. -1932 in IX. - 1933 zvezek ter X. -1934 in XI. - 1938, kjer urednik ni imenovan. Opomba: Književna družina Luč (od 1936 knjižna) je bi-la ustanovljena 1927, ko je prenehal »Naš glas«. Izdajala naj bi letno po dve seriji knjig (februarja ((kolednice«, avgusta »kresnice«) poleg zbornika »Luč« še ((Biblioteko«. Do novembra 1929 je bil urednik dr. Lavo Čermelj, po njegovem nasilnem odhodu Iz Trsta pa F. B. Leta 1933 se je založba združila z Goriško matico. Ker je bila knjiga v tiskovnem postopku prav ob pisateljevi smrti in bo izšla ta teden, je založba dodala na koncu naslednji zapis: France Bevk je r>isal vsako svoje delo z ljubeznijo spremljal pa je tudi nastajanje te knjige in °e veselil njenega izida. Celo med kratko, a težko boleznijo se ie na BEVKOVO KNJIGO večkrat spomnil. Žal je ni dočakal. Med njenim natiskovaniem. prav na dan osemdesetletnice, je ob 10.35 v klinični bolnišnici v Ljubljar.i ugasnilo njegovo bogato življenje. V soboto, 19. septembra se je poslovila od pisatelja Ljubljana, naslednji dan so ga gpriški in primorski rojaki spremili v veličastnem sprevodu iz Nove Gorice na pokopališče v Solkanu, kjer je na lastno željo našel zadnje domovanje. Kakor bratu v pesmi. Simonu Gregorčiču, bo tudi njemu bi stra Soča dan na dan vrinašala pozdrave njegovega ljudstva Splitsko Narodno gledališče Dokumentacija za razširitev in obnovo poslopja splitskega Narodnega gledališča bo pripravljena v začetku prihodnjega leta, prva dela pa se bodo začela spomladi. To so ugotovili na seji sklada za obnovo gledališča. V prihodnjem tednu bo zagrebški arhitekt prof. Božidar Rašica, kateremu so poverili izdelavo idejnega načrta, prišel s svojimi sodelavci v Split ter bo članom upravnega odbora sklada obrazložil program dela, nakar bi podpisali prve sporazume. Za preureditev in razširitev gledališkega poslopja bo potrebno 400 milijonov dinarjev. Obstaja nekaj predlogov, kako najti sredstva. Za sedaj so najbolj sprejemljivi: povečanje občinskih davkov na promet za en odstotek, uvedba mestnega samoprispevka in soudeležba republike. •Miiiiiiuiumiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiimiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KRIŽANKA J J 1 2 3 4 H| (T15 7 8 T* L 10 < L 11 12 L H 15 16~ 17 18 19 w 21 22 23 24 • 2T" 26 27 28 29 ir b 3i~ 32 33 pl 35^ 36 37“ 38 39 II w~ 41 vr 43 44 P ir 1*6 47 48 ■ IT □ ar 51 52 1 |53 54 J S 55“ ■^56 r 1 57“ ■ - 58 _ r B VODORAVNO: 1. denarna enota v ČSSR, 6. značilna slovenska pokrajina, 10. branjevec, 11. poslovni prostor, 13. znameniti češki botanik, osnovatelj zakonov o križanju vrst (Johann Gregor, 1822-1884), 14. človek, ki živi od rente, 16. avtomobilska oznaka Reke, 17. gorljiv plin osladnega okusa, 19. moško ime, 20. oče, 22. stoletje, 23. omot, zavoj, 25. merska enota za zlato in dragulje, 28. del knjige, 30. kemični znak za radij, 31. delinkvent, 34. avtomobilska o-znaka virovitice, 36. električna merska enota, 37. fizikalna enota za delo. 40. del ribjega telesa, 42. odlična francoska filmska igralka (Marle-Jose), 44. dvojdca, 45. angleški dramatik (George, 1866-1944), 46. sloviti ansambel črnskih pevk-sester, 49. avtomobilska oznaka Valjeva, 50. steklena posoda, 53. dlj, namen, smisel, 55. glavno mesto Maroka, 56. veliko glasbilo, 57. važno živilo, 58. vodni prekop. NAVPIČNO: 1. gora nad Kobaridom, 2. ime hrvatskega narodnega heroja Komčara, 3. malta, 4. močna ploha, 5. sto kvadratnih metrov, 6. sladkovodna riba, 7. Ime avstralskega tekača Clarka, 8. u-radni spis, 9. mesto na Poljskem ob reki San, 10. premier afriške države, 12. votla mera, 13. prehod dneva v noč, 14. predstojndštvo visoke šole, 15. izmerjena nadmorska višina, 18. lusfer, 21. francoski surrealistični slikar nemškega rodu (Hans), 23. domovanje čebel, ulj, 24. staro ime italijanske reke Antene. 26. riževo žganje, 27. predmet pogovora, 29. kratica na receptih, 32 okrajšava za »spodnji«, 33. kopica, 34. kompozicija vagonov, 35. angleška kraljevska rodbina, 38. najboljši avstralski teniški igralec (Road), 39. državna blagajna, 41. tropična oljnica, 43. jugoslovanski izumitelj na področju elektrotehnike, ki je deloval v ZDA (Nikola), 46. del stopala, 47. zdravilna travniška rastlina, 48. nočna ptice, 51. pristanišče na Finskem (Turku), 52. vodna žival s kleščami, 54. fina tkanina, 56. kratica za ((košarkarski klub«. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. stric — Groml-ko, 2. triko — gibanice, 3. Romani — Sing — v. d., 4. osa — ra-sdst - NU, 5. Pt — LASK — kamera, 6. radian — Inki, 7. spev — Tivoli, 8. kokain — vino — tu, 9. ala — neroda — Rus, 10. LD — sapa — atlamt, 11. patareni — Aa-sen, 12 .nemirka — skala. NAVPIČNO: G. G(reta) G(artx>). Pomemben delež Primorcev v slovenskem literarnem ustvarjanju Tradicionalna navada slovenskih slavistov, da skušajo ob vsakem občnem zboru stanovskega društva, ki ga prirejajo vsako leto v drugem kraju, podrobneje spregovoriti o deležu posameznih pokrajin v slovenski kulturni zakladnici, je vsekakor vTedna pozornosti. Za naš list je pravkar končano tridnevno zborovanje v Novi Gorici, ki se ga je udeležilo nad 350 učiteljev na različnih stopnjah šol v Sloveniji, še posebej zanimivo. Posvečeno je bilo namreč deležu Primorske v slovenskem besednem ustvarjanju s posebnim ozirom na prispevek nedavno umrlega Franceta Bevka ter v Medani pred leti pokopanega A-lojza Gradnika. Že dr. Lino Legiša, naš rojak, ki izhaja tako rekoč iz tržaškega predmestja, je v svojih uvodnih razmišljanjih ugotovil, da je že lega Primorske »ob precej jasno začrtani narodni meji zraven sosedov, ki na splošno našemu člo veku niso vzbujali občutka manjvrednosti, bramba pred njimi, tekma z njimi, spopadanje z italijanskim in nemškim imperializmom «med ljudstvom široko prebujala narodno mised*. In tako je morala odsevati tudi v pisanju. Bila je ena njegovih splošnih črt in do konca je še v prihodnjih časih ne bo mogoče zbrisati*. Tako Je dr. Lino Legiša pravzaprav postavil okvir svojemu nadaljnjemu razmišljanju. Zadrževal se je predvsem pri vodilni niti, ki spremlja delo pesnikov in pisateljev, rojenih na zapadu te naše zemlje, že od srede minulega stoletja, ko se je slovenski narod v »pomladi narodov* po meščanski revoluciji začel zavedati samega sebe. In kar je najbolj naravno, je veljala v tem kontekstu začetna pozornost goriškemu slavčku Simonu Gregorčiču, ki je v svojih melodioznih pesmih, s katerimi je prvi med primorskimi ustvarjalci prodrl široko v miselnost slovenskega naroda, združeval narodno bol z osebno nesrečo, dokler se v svoji »Soči* ni dvignil nad čas in prostor ter preroško napovedal še mračnejšo usodo ljudem ob njenih bregovih. In kot odmev njegovim melodioznim pevnim besedam se z druge strani brega, iz Beneške Slovenije oglasi L'an Trinko, ki s psevdonimom Zamejski posebej podčrtuje nesrečo zaradi ločenosti od domovine. Seveda se kmalu, oglase v pesmi odločnejši zvoki. V domovinsko misel Alojza Gradnika, pesnika iz Brd, pride tudi socialna nota. Pesnik vidi, kako sadove domače zemlje, ki jih iz njenih nedrij črpajo domači ljudje, jemljejo tujci. Opozarjal je ria revščino domačih ijudi in njihovo podrejenost tujim gospodarjem. In zatem je prišel Igo Gruden s Krasa, ki je vnesel v slovensko bese-ko kamnarje in ribiče ter plameneč nacionalistični protest zaradi odtrgane Primorske od matične domovine. Ta tema dobi še pre-tresljivejšo izpoved v pesmih Srečka Kosovela, prav tako Kraševca iz okolice Dutovelj, ki jo odlikuje vera v novega človeka, nove ljudi. V njej je že opazna socialno-re-volucionama nota. Nove dimenzije so zatem dajali pesniškemu občutku Rudolf Golouh, Stanko Vuk in vrsta drugih avtorjev, ki so ustvarjali v specifičnih razmerah ter včasih niso mogli niti do kraja razviti svojih darov. Nanje uspešno navezujejo svoje ustvarjanje povojni umetniki od Cirila Zlobca pa do mlajših Filiberta Benedetiča, Miroslava Košute in drugih. A prav tako kot pesniki so s svojim ustvarjanjem bogatili v preteklosti slovensko kulturno zakladnico ter jo oplajajo še sedaj pisatelji. Popolnoma nov svet je odprl slovenskemu človeku Ivan Pregelj, tolminski rodoljub in upornik. Njegov svet je razširil in mu dal nove dimenzije France Bevk in potem se je vrstila plejada drugih, ki so začeli svojo stvariteljsko pot ob pojavu fašizma ali pa ga doživljali kot doraščajoči mladeniči in otroci. Tu so Andrej Budal, Jože Pahor, Alojz Kraigher, Vladimir Bartol, Ciril Kosmač... Mnogi od njih so morali bežati pred njim, drugi so se ob njem kalili ter spregovorili šele pozneje. Posebno barvitost in svežino sta vnesla po vojni v slovensko besedno zakladnico Boris Pahor in Alojz Rebula. Ne da bi ju želeli posebej dvigati nad ostale ustvarjalce, so slovenski slavisti posebej spregovorili na novogoriškem srečanju o Francetu Bevku in Alojzu Gradni ku. Francetu BevKu so želeli iz- reči posebno spoštovanje po njegovi nedavni smrti, medtem ko so za Alojza Gradnika čutili, da mu slovenska literarna zgodovina še ni določila pravega mesta v plejadi slovenskih besednih umetnikov. France Bevk je bil mož, ki je veliko delal, je poudaril njegov bibliograf Marjan Brecelj. Delal je v času in razmerah, ko bi si marsikdo ne upal niti brati časnikov. Tako kot življenjska je bila pestra tudi njegova umetniška pot. Začel je z drobnimi povestmi in s pesmimi, se razvijal preko domačijskih in zgodovinskih povesti o primorski zemlji in človeku do izredno umetniško uspeh? obsodbe fašizma in njegovega odnosa do slovenskega človeka v Kaplanu Martinu Čedermacu. A to še ni vse. Bevk se je s svojim delom uvrstil tudi med najpomembnejše slovenske mladinske pisce. In tako kot je pošteno čutil in mislil, je tudi delal. Njegov vstop v narodnoosvobodilno borbo je bilo logično nadaljevanje umetniške in življenjske poti. Hkrati mu je prav partizanstvo nudilo snov za nova povojna dela, v katerih se je med drugim poskusil tudi v filmskem scenariju, v katerem je na primer obdelal povojno tržaško krizo pod naslovtm »Trst*. Z umetniškimi stvaritvami Alojza Gradnika se je na zborovanju spoprijelo več uglednih znanstvenikov. Dr. Marja Boršnikova je napovedala, da bodo razprave, ki so bile podane na zborovanju, v kratkem izšle v posebnem zborniku. Na zborovanju smo slišali vrsto zanimivih ugotovitev o oblikovalnih prijemih pesnika, dalje o njegovi domovinski in zgodovinski pesmi, o motivu Smrt — Ljubezen, ki se stalno pojavlja v pesmih ter o možnostih za tolmačenje njegovega svetovnonazorskega pogleda na svet. Ko je dr. Lino Legiša sklepal svoje razmišljanje o deležu Primorske v slovenski besedni umetniški zakladnici, je začutil, da so narodnostni in domoljubni motivi le del širokega registra izražanja besednih ustvarjalcev Primorske. Umetniki niso zapadali v nacionalistične izbruhe ter se zapirali pred svetom in razmerami. Začutili so potrebo po »mostovih sporazumevanja ali iskanja popolnejše ure- ditve sveta, oprte na čisto človečnost, ki ne bi smela razdvajati ;n bi zagotavljala vsakemu prost razvoj*... Dejal je: «Utegnili bi pri pomniti, da smo se tu marsikd preveč idealistično opravičeva Pripravljenosti na pogovor in v-ličine, ki je lahko deležna priznanja, pa nam ni mogoče odreči. Razumljivo je, da so bili Primorci posebej poklicani, da zidajo mostove medsebojnega spoznavanja. Naj bo s članki ali prevodi so seznanjali eno in drugo stran Kocjančič, Trinko, Res, Budal, Mati-četov, Zlobec, Aleš Lokar :o drugi.* »Kaj so prinesli Primorci svoje ga v skupno slovensko zavest?* se je slednjič vprašal dr. Lino Lo> giša. Odgovoril si .e: «Razširili in obogatili so predstavo našega narodnega prostora in človeka na njem. Odkrivali so svet pod gorami, s planinami, s samotnimi hribovskimi zaselki, z domačijami t grapah in po dolinah, z zvezaini na kranjsko in koroško stran, še bolj pa oprti proti jugu, od koder veje sredozemski eih in se meša med nekoliko severnjaške usedline. Ta okoliš je rodil elegičnega lirika Gregorčiča, dal je hkrati naj' več epikov, bodisi da so jih vabila trenja, zapleti in spopadi v svojih ali že nekdanjih časih. To pripovedništvo pa nima zložnega, dolgo zadržanega diha... Brda j® upodobil Gradnik, Kras Gruden, še drugače Kosovel, saj ga J* vzdignil do simbola, potem Rebula, medtem ko je tržaški Breg pisano zaživel posebno z Borisom Pahor jem... Tudi do stare Gorice smo prišli, pa bolj na obrobju, na primer s Pregljem in Bevkom, nekaj globlje v Trst, zlasti z domačim Pahorjem, pa še z Rebulo, ki je tvegal več, kakor je tari naša najbolj splošna skušnja. To je naravno, ker ne moremo vedno veljati za nekakšne proletarske vrinjence, ki ne znajo iz svojih dri hovnih okopov in zato drugih več kot toliko ne utegnejo zanimati.* A pri vsem ne gre samo za literarno zavzetje slovenske zemljo na zahodu. Dr. Legiša je poudaril, da so primorski avtorji vnesli v slovensko literarno zakladnico «ri metniško razsežnost in pomembnost odkritij človeškega življenja sploh*. iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiminiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii* CIRIL GALE DE5PERAD0 J0A0UIN MURIETTA VLADIMIR HERCEG JUTRI BOM Se ENKRAT GOVO^H RILA t OČETOM... MORDA QA PA LE PREGOVORIM,,, NA SESTANEK PA PRIDEM, NAJ REČE KAR-, ^ ZAKAJ OČE NE MARA JOAOUINA? GOTOVO E ATO, KER SMO Ml BO* GATI, JOAQUIN PA JE UBOG- ROSITA 5E JE VRNILA NA HACIENDO medtem je joaquin hodil po nočni preriji IN RAZMIŠLJAI__ NJEN OČE NE BO DOVOLIL, DA SE POROČIVA,,. PREVELIKA t RAZLIKA JE MED NAMI„. EDINI IZHOD JE BEG... TODA KAM..? STARI IMA _ DOLGE PRSTE... NASLEDNJEGA outra.. CARMENOVt SO PRI ZAJTRKU MOLČALI, PnmoršlkHffievHIk ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. oktobra 1970 KONJSKI ŠPORT ARC DE TRIOMPHE 120 milijonov lir za zmagovalca Glavni favorit dirke je konj Nijinsky Pi'ix de l’Arc de Triomphe je najpomembnejša evropska konjsko-sportna prireditev. V ZDA je morda nekaj dirk v galopu, na katerih so razpisane večje denarne nagrade. vendar pa ostane dejstvo, da P° pomembnosti nobena ne dosega, kaj šele prekaša pariško vsakoletno jesensko konjsko temovanje, saj na tej dirki nastopijo najboljši konji z vsega sveta. Za to dirko razpišejo vsako leto ncjvišjo denarno nagrado v Evropi, letos pa so jo še povišali za 20 odstotkov. Lastnik zmagovitega konja 0° tako prejel nič manj kot 120 nulijonov lir. Zanimivo je, da na tej dirki — katero prirejajo že od leta 1921 dalje — skoraj vedno zmagujejo le lavorizirani konji. Doslej se je zgodilo le dvakrat ali trikrat, da je Prvi prispel na cilj konj, ki ni bil v seznamu favoritov. Tudi letošnja dirka poteka v znamenju izrazitega favorita. To je kanadski konj Nijinsky, star 3 leta. vtotovo je to eden najboljših dirkalnih konj na svetu vseh časov. r1 Jegov lastnik je Amerikanec Charles W. Engelhard, trenira ga Irec Vincent 0’Brien. jezdi pa ga angle-™ Jockey Lester Piggot. . Nijinsky je med lanskim julijem lr> letošnjim septembrom nastopil na enajstih dirkah: v vseh enajstih je zmagal. Doslej je edini konj na svetu, ki je zmagal v irskem in angleškem derbiju. Opravil je tudi podvig, v kakršnem ni uspel pred njim noben konj že 35 let: prvi je bil v treh najpomembnejših britanskih dirkah: v Newmarketu, Ep-somskem Derbyju in na Saint Le-geru v Doncastru. Premagal je vse najbolj slavne konje sedanje in prejšnje generacije. Svojemu gospodarju je doslej priboril za 300 milijonov lir nagrad. Sindikat rejcev dirkalnih konj pa je že zdaj sklenil z njegovim lastnikom pogodbo, kakršne konjski šport še ni videl: po koncu njegove tekmovalne kariere ga bodo odkupili kot plemenskega žrebca za vsoto tri milijarde lir. Zato ni čudno, če vlada za dirko povsod, kjer goje konjski šport, izredno zanimanje. In to ne le zato, ker bodo najbolje uvrščenim konjem podelili nagrade v skupni višini nad četrt milijarde lir, ampak tudi zato, ker bo to res izjemen dogodek v konjskem športu za Evropo, ki bo imela prvič priložnost videti Nijinskega «pri delu*. Danes, ob 16. uri, bodo konjsko dirko za Prix de l'Arc de Triomphe prenašali tudi po prvem sporedu italijanske televizije. Mjinsky (z jockeyem Lestrom Piggotom) je trenutno najboljši konj ■ -'•■fcaetetu. ..... "....."....................................................................................................... A VT0M0BILIZEM Novogoričan Slokar drugi na Gorjancih v Novem mestu so bile v nedeljo velike hitrostne gorske dirke za državno prvenstvo. Na teh dirkah je nastopil tudi edini tekmovalec iz Goriške, Janko Slokar iz Nove Gorice, ki je nastopil v kategoriji do 1300 ccm. Ob odlični organizaciji in ob udeležbi res vseh najboljših avtomobilistov iz vse države je dosegel izreden uspeh z osvojitvijo 2. toesta takoj za državnim prvakom Palikovičem. Uspeh tega skromnega športnika, je bil pred leti tudi reprezentant to državni prvak v smučanju, je nedvomno veliko presenečenje ta-k° za njega kot za vse ljubitelje športa na Goriškem. Rajmund Kolenc Na mednarodnem atletskem mi-«ngu v Mariboru, na katerem so sodelovali jugoslovanski in avstrij-atleti, je postavila Celjanka Marjana Lubej nov jugoslovanski urzavni rekord v teku na 200 m z ovirami s časom 29’’1. Bo Ickx ujel Rindta? Na dirkališču v Watkins Glenu, 300 km od New Yorka, bo danes na sporedu mednarodne avtomobilska dirka formule 2, veljavna za Veliko nagrado ZDA. To bo o-beraem predzadnja vožnja za svetovno prvenstvo dirkačev. Proga tega dirkališča meri 3700 m, tekmovalo! jo bodo morali prevoziti v 108 krogih, v skupni dolžini 400 km. Nastopili bodo vsi najboljši dirkači sveta, med katerimi bo tudi Iokx, ki lahko edini poseže po naslovu svetovnega prvaka. Na prvem mestu lestvice za SP Ima namreč trenutno pokojni Avstrijec Rlndt še vedno tak naskok, da ga lahko prehiti le Ickx, pa še to le za eno samo točko v primeru, če bi v obeh preostalih dirkah, danes ta v Kanadi, osvojili prvo mesto. Zmagovalec vsake dirke prejme namreč po 9 točk, Ickxov zaostanek na skupini lestvlcd pa znaša trenutno 17 točk. Temutna lestvica le taka: 1. Rtadt 45 točk 2. Iokx 28 točk 3. Regazzoni 27 točk 4. Brabham in Stewart 25 točk 6. Hubne 23 točk 7. Amon 18 točk 8. Rodriguez 16 točk KOŠARKA V prijateljski tekmi naraščajnikov Zmaga Borovcev n-ad Servolano Borovi naraščajniki so v petek odigrali prijateljsko srečanje proti košarkarjem Servolane. «Plavi» so tudi tokrat zadovoljivo igrali in so tako zmagali, kar kaže, da je ekipa v dobri formi in se vestno pripravlja na bližnje prvenstvo. Bor — Servolana 45:38 (17:14) Bor je nastopil z naslednjo postavo: Koren 12, Kapič 6, Klobas, Žetim 1, Vukotič 3, Kalc, Sancin, Ba-razzutti (k) 9, Francia 14. «Plavi» so dobro igrali v napadu, nekoliko slabši pa so bili v obrambi. Branijo namreč na moža, kar pa je zanje v bistvu novost. Skedenjci so skrbno igrali in so tudi na tujem igrišču pokazali, da bodo na naraščajniškem prvenstvu marsikaterega nasprotnika ugnali. b. 1. Poljska mladinska košarkarska državna reprezentanca, Trstu. wiHiiMiiiiiiiiniiiiiiiiini!iiiiiiiii,m,inimnn,im,,,„in,„I„III|IIIII|lllmlllllI„lll,llllIIIIIIIIIIIIlllIlllll|1|I|||||I|||||||||||Ini||1|M1||1II|||l||||||||||1||||||M|n|||I||||(|(I||||1(laIII|||||||||||||I||||(|1||||||||1||||1||||I(I|||||||||(||||f V l AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Danes začetek tudi za Vesno Danes se začne italijansko nogometno prvenstvo 1. amaterske lige, kateri bo letos nastopala tudi enajsterica Vesne iz Križa. Uvrstili so jo v B skupino tega tekmovanja, ki se bo odvijalo po naslednjem razporedu: 1. KOLO - 4.10.1970 Libertas — Arsenaie Manzanese — Pro Fiumiceiio Pro Romans — Cremcaffe Aquiieia — Torriana S. Giovanni — Fortitudo Pieris — Palmanova Vesna — Audax Mariano — Percoto 2. KOLO - 11.10.1970 Torriana — Vesna Pcrcoto — Pieris Pro Fiumiceiio — Libertas Palmanova — Pro Romans Fortitudo — Aquileia Arsenaie — Manzanese Audax — Mariano Cremcaffe — S. Giovanni 3. KOLO — 18.10.1970 Libertas — Palmanova Manzanese — Percoto Pro Romans — Mariano Aquileia — Audax S. Giovanni — Torriana Vesna — Pro Fiumiceiio Fortitudo — Pieris Cremcaffe — Arsenaie v. L-.v. 4. KOLO - 25.10.1970 Torriana Fortitudo Manzanese — Libertas Percoto — Vesna Pieris — Pro Romans Pro Fiumiceiio — Cremcaffe Arsenaie — Aquileia Mariano — S. Giovanni Audax — Palmanova 5. KOLO - 1.11.1970 Libertas — Pieris Pro Romans — Percoto Aquileia — Manzanese S. Giovanni — Audax Vesna — Mariano Palmanova — Arsenaie Fortitudo — Pro Fiumiceiio Cremcaffe — Torriana 6. KOLO — 8.11.1970 Torriana — Libertas Manzanese — Cremcaffe Percoto — Aquileia Pieris — S. Giovanni Vesna — Pro Romans Pro Fiumiceiio — Arsenaie Mariano — Palmanova Audax — Fortitudo 7. KOLO - 15.11.1970 Libertas — Mariano Pro Romans — Audax S. Giovanni — Aquileia Pieris — Cremcaffe Pro Fiumiceiio — Torriana Palmanova — Percoto Fortitudo — Manzanese Arsenaie — Vesna 8. KOLO — 22.11.1970 Torriana — Pro Romans Percoto — Arsenaie Aquileia — Pro Fiumiceiio Vesna — Pieris Palmanova — S. Giovanni Mariano — Manzanese Audax — Libertas Cremcaffe — Fortitudo 9. KOLO — 29.11.1970 Manzanese — Torriana Percoto — S. Giovanni Pro Romans — Libertas Pieris — Aquileia Pro Fiumiceiio — Palmanova Fortitudo — Vesna Arsenaie — Mariano Audax — Cremcaffe 10. KOLO - 6.12.1970 Libertas — Fortitudo Torriana — Pieris Aquileia — Vesna S. Giovanni — Pro Romans Palmanova — Manzanese Arsenaie — Audax Cremcaffe — Percoto Mariano — Pro Fiumiceiio 11. KOLO — 13.12.1970 Percoto — Torriana Pro Romans — Aquileia Pieris — Arsenaie Vesna — Palmanova Pro Fiumiceiio — S. Giovanni A«dax x Manzanesg s ; Cremcaffe — Libertas Fortitudo ,-r- Mariano 12. ifOLO ^0.12.1970 Torriana — Palmanova Manzanese — S. Giovanni Pro Romans — Arsenaie Aquileia — Libertas Vesna — Cremcaffe Fortitudo — Percoto Mariano — Pieris Audax — Pro Fiumiceiio 13. KOLO - 27.12.1970 Libertas — Pcrcoto Torriana — Audax S. Giovanni — Vesna Pieris — Manzanese Pro Fiumiceiio — Pro P" ■« Palmanova — Aqui)cia Arsenaie — Fortitudo Cremcaffe — Mariano 14. KOLO - 3.1.1971 Libertas — Vesna Manzanese — Pro Romans Percoto — Pro Fiumiceiio Aquileia — Cremcaffč Fortitudo — Palmanova Arsenaie — S. Giovanni Mariano Torriana Audax — Pieris 15. KOLO - 10.1.1971 Torriana — Arsenaie Percoto — Audax Pro Romans — Fortitudo Aquileia — Mariano S Giovanni — Libertas Pieris — Pro Fiumiceiio Vesna — Manzanese Palmanova — Cremcaffč 2. kolo FIORENTINA - H. VERONA Acemese FOGGIA — MILAN Pieroni INTER — ROMA Močiti JUVENTUS - BOLOGNA SbardeUa LANEROSSI - CATANIA Porceili LAZIO - CAGLIARI Angonese SAMPDORIA — NAPOLI Barbaresco VARESE — TORINO Branzoni B 3. kolo BARI - ATALANTA Picasso BRESCIA — PALERMO Trono CASERTANA — REGGINA Trinchieri CATANZARO - PIŠA Motia LIVORNO - CESENA Panzino MANTOVA - AREZZO Cali MASSESE - NOVARA Frasso MODENA - PERUGIA Vacchini MONZA — COMO .Riccardo Lattanzi TERNANA — TARANTO Mooforte A SKUPINA c: .it ji: 4. kolo DERTHONA — PADOVA Levrero LECCO - PRO PATRIA Albertini LEGNANO — SOLBIATESE Alberti MONFALCONE - TRENTO Tempio PARMA — VENEZIA Testuzza ROVERETO — TRIESTINA Perissinotto SEREGNO - VERBANIA Artico SOTTOMAR. - ALESSANDRIA Lupi TREVISO — PIACENZA Clerico UDINESE — REGGINA Canova NOGOMET RIO DE JANEIRO, 3. - Brazilska športna organizacija (CBD) je sklenila, da bo poslala v Santiago na tekmo s Čilom reprezentanco, ki bo sestavljena samo iz igralcev Santosa in Botafoga. Žagalo je zato sklical naslednje nogometaše: Fe-lix, Carlos Alberto, Brito, Joel, Eve-raldo, Clodoaldo, Nei, Jarzinho, Roberto, Pele, Paulo Cesar. PALAČE HOTEL PORTOROŽ VABLJENI! VAM NUDI KOPANJE IN RAZVEDRILO PO IZREDNO NIZKIH CENAH. POSLUŽI-TE SE POKRITEGA PLAVALNEGA BAZENA 25 x 12,5 M - SAUN - TERMALNIH KOPELI IN NOČNEGA BARA TER IGRALNICE. Restavracija Marinella Trst. V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete Za slavnostna kosila obletnice. Domke, krste, birme ter skupinam, dajemo izredni popust. Vsak večer godba s olesom. RESTAVRACIJA UPA Šempeter pri Nevi Gorici ima vedno na razpolago izbrane jedi c domačinu specialitetami pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska tn briška vina SPREJEMAJO se naročila za skupinska SLA VN( >STN A K( )SILA SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: ■SPLOŠNA PLOVBA« — Piran, Župančičeva ui 24 in na naše agente po vsem svetu Telexi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 . LEV Botri LKV Ljubljana VOŠNJAKOVA I TELEF 310 555 Telegram LEVHOTEI Telex 31350 KATEGORIJA «A> Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan clng kavarna Zabavni Ir artistični program pies na glasba Aperitiv r.ai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ir konferenčne ivorane C1 talnica Frizerski saion Menjalnica Taksi smžba Lasten parkirni prostor Pristajališče za nellkopu \e Boksi za pse H'a dilnica za dlvtačlno P PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FER baccarA V HOTELU cPALACE* PORTOROŽ Odprlo vse leto RESTAVRACIJA Izdaja in tiska ZTT ■ Trii 4. oktobra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko PRED KONČNIM GLASOVANJEM O RAZPOROKI «PROSTI STRELCI« SO RAZPRŠILI PRETIRANI OPTIMIZEM «LAIKOV» Kakšne poti imajo sedaj demokristjani in fašista po izjalovitvi predvčerajšnjega zadnjega poskusa odložitve glasovanja o Fortunovem zakonu? - Nekateri govorijo celo o vladni krizi - Kaj pa referendum? RIM, 3. — V kratkem, morda že v torek, bodo v senatu začeli glasovati o posameznih členih zakona Fortuna - Baslini - Spagnolli, ki uvaja v italijansko pravo razvezo zakona. Od mobilizacije vseh senatorjev iz vrst laičnih strank, ki podpirajo Fortunov zakon o razpo-roki, je sedaj odvisno, če se bo poskus demokristjanov ’n njihovih zaveznikov, da privlečejo na svojo stran nekaj «prostih strelcev* izjalovil, ali pa . ga bo kronal uspeh To. kar se je zgodilo predvčerajšnjim, ko so se senatorji, ki podpirajo Fortunov zakon, zavedeli, da jih je zapustilo osem pristašev in glasovalo, v tajnosti urne, skupno z demokristjani in fašisti, je bil za marvkoga šok. Pričakovati je bilo, da bodo nasprotniki tega pra- vičnega, čeprav omejenega in skrajno previdnega zakona, poskusili vse, kar .je dovoljenega in nedovoljene ga, da se glasovanje prepreči. Po slanec Fortuna (PSI) je celo izjavil: »Prvič se je zgodilo, da je KD zares v manjšini in tega ne more preboleti, posebno ker gre za urejevanje vprašanja osebne svobode in nravi*. Pritisk cerkvenih krogov in vseh, ki se boje, da bi Italija naredila korak naprej v smeri laici-zacije državnih struktur, je silen, vendar je prav primer, do katerega je prišlo predvčerajšnjem, pripomogel do razpršitve pretiranega optimizma tistih, ki so računali na lahko zmago in zaupali v moč številčnosti laične fronte strank, ki gre od KPI do PLI, m:mo PSI. PSU, PRI in neodvisne levice*. Glasovanje, ki so ga zahtevali demokristjani, bi zakon o razporoki zamrznilo za šest mesecev, vendar bi to bil dovolj močan moralni u darec boju, ki ga že nekaj let vodjo levičarski in radikalni krogi, predvsem pa zveza za razporoko LID odv. Marca Panelle. v laičnih krogih pa bi se razbohotile polemike in sumničenje bi verjetno pre raslo v razkol. Odtod nujnost, da se laična fronta takoj zbere in strne, da prepreči vsak nadaljnji primer parlamentarne nemoralnosti. Gre namreč za to, da se iz več strani slišijo glasovi o pritiskih, tega ali onega značaja, na skupinico senatorjev, ki so formalno vedno izjavljali, da bodo podprli Fortunov zakon. «Osservatore Romano* trdi, da ;i:h pretresa moralna kriza •iihiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,mmiiiii,n,mi„iiilri,lin,Ni,millllliyillllimiM,llrillllliflllllll|millllllllllll||||MMI||||||m|| Obširni požari na Modri obali so do sedaj terjali 10 žrtev Požare so hote povzročili trije mladeniči, ki jih policija išče Ena od žrtev je ženska, ki jo je od strahu zadela srčna kap TOULON, 3. — Požar, ki je izbruhnil včeraj na hribu Faran piri Toulonu v okraju Var, je do sedaj zahteval devet žrtev in mnogo ranjencev. Kljub trudu gasilcev je položaj še vedno zelo kritičen, ker na vsem predelu piiha s hitrostjo do 100 kilometrov na uro močan mdstral. Policija je ugotovila, da so požar hote povzročili trije mladeniči, ki so skušali uničiti ukradeni avto tako, da so ga zažgali. Mladeniče so opazili med begom nekateri gasilci, vendar so imeli preveč dela z gašenjem. Policija sedaj išče tli neznane. Zaradi močnega ‘ vetra je ogenj preteklo noč prišel do meje okrajev Var in Alpes Marii)' mes. Šest oseb je izgubilo življenje v poža ru, ki je izbruhnil v Tanneronu. Žrtve so 43-letna Pina Gray, njeni štirje otroci (stari so bili 10. 7. 6 in 2 leti) ter 66-letm zdravnik Leon Dauban, ki se je znašel v sredi og njenega obroča, ko se je odpravljal v oddaljeno farmo za nujen pre gled. Pina Gray in otroci so izgubili življenje v avtomobilu, ki ga je uničil ogenj približno dva k'lo-metra južno od Tannerona. V istem okraju je požar uničil šest vil in mnogo avtomobilov, prekinil oa je tudi promet na avtocesti v Esteere-lu. Drugi dve žrtvi sta gasilca, ki so ju pogrešali že včeraj in so danes našli njuni zogleneli trupli. Deveta žrtev je gasilski podčastnik 33-letni Vion, ki je včeraj dobil hude opekline. Odpeljali so ga v bol nišnico, v Graguignan, vendar mladenič je po nekaj urah strašnega LIFE O KULTURAH BIZANC PHILIP SHERIIARI) in uredništvo TIME - LIFE knjig Prevedel M. TAVČAR IZ ZBIRKE SVET IN CAS Uiaika kniigaum Trst * Ul. sv. Frančiška 20 • tel. 01-792 trpljenja izdihnil. Prefekt okraja Var je oklical izredno stanje. V uradnem poročilu je poudaril, da je stanje res zelo kritično, in sporočil, da so do sedaj našteli kar 26 žarišč požara. Ogenj je uničil približno 3000 do 3500 hektarjev gozdnate površine. Požar na hribu Faron je uničil mnogo vil in drugih stanovanjskih poslopij, povzročil pa je tudi veliko škode pri zoološkem vrtu, ki je na vrhu hriba. Ravnateljstvo je namreč izpustilo mnogo živali, da bi se same lahko rešile pred plameni. Gasilcem je kasneje uspelo pogasiti požar in v vrtu je ostalo 27 živali, ki so v glavnem tigri, levi in medvedi. šele pozno zvečer je gasilcem in gasilskim ekipam uspelo, da so požar omejili na področje Mandelieu. V tem okraju je ogenj uničil petnajst poslopij, mnogo prebivalcev pa je moralo zapustiti svoje domove, ker jih je ogenj resno ogrožal. Panike je bilo toliko, da je neka ženska zaradi strahu dobila srčni napad in nekaj trenutkov kasneje izdihnila. Ranjenih Je približno 20 oseb, vendar se bo to število verjetno še povečalo. Restivo o škvadristih v sedežu v Ul. Mazzini Minister za notranje zadeve Restivo je te dni odgovoril na vprašanje posl. Albina Škerka o škva-drističnih dejanjih znane skupinice pobalinov, predvsem o znanem primeru napada na sedež anarhističnih skupin v Ul. Mazzini. Restivo je v svojem odgovoru ponovil verzijo, ki jo je svoj čas že dala kvestura in potrdil, da so a-genti javne varnosti identificirali šest napadalcev, ki da so bili prijavljeni zaradi vdora v stanovanje in povzročene škode. Sodna preiskava je že v teku. Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem ! RAZSTAVA POHIŠTVA V ULICI SETTEFONTANE ST. 58 - 62 JE DANES ODPRTA OD 9. - 13. URE POHIŠTVO ZERl/U TRST ULICA SETTEFONTANE od 58 do 62 ULICA S. LAZZARO - KORZO ITALIJA ULICA MADONNINA 18 TTBKEMIO^DGiSiLDi Tekoče gorivo za ogrevanje KEROSHELL Petrolej za ogrevanje doma TELEFONIRAJTE NA: 811-384 — 812-316 LA NAFTA dl FURLAN GIUSEPPE - Rio Prlmarlo 2 - TRST [in da jim vest ni dala, da bi glasovali za zakon. Tei trditvi malo kateri verjamejo, kajti v tem primeru bi osmerica javno povedala svoje mnenje, medtem ko se za njihova imena zaenkrat samo šušlja. Prvi poskus, ki ga je KD skrbno pripravila, tudi s pomočjo statistike prisotnih in odsotnih senatorjev, se je (čeprav z razliko dveh glasov) izjalovil. V torek bo senat glasoval o posameznih členih. 9. oktobra pa o zakonu v celoti. Kakšne so še možnost’, ki jih bo KD lahko izkoristila? Verjetno je, da bo predložila cimveč popravkov k zakonu, morda celo nekaj takih, ki bi zakon o razporoki znat no izboljšali, v upanju, da jim bo kdo nasedel. Če bi se v zakonskem osnutku spremenila samo ena vejica b’ se ta moral vrniti spet v poslansko zbornico in bi se odobritev odložila za nekaj mesecev. Zato so se stranke, ki Fortunov zakon podpirajo, zmenile, da ne bodo spre jele nobenega popravka. Lahko bi pred - glasovan jem o razporoki prišlo do nenadne vladne krize. Govori se, kot piše s:nočnji rimski «Paese sera*, da je skupina demokrsčanskih poslancev pripravljena tudi na vladno krizo, samo cla se glasovanje o tem zakonu prepreči. V primeru vladne krize se parlamentarna dejavnost ustavi, kar bi dalo KD možnost, da med pogajanj' za sestavo vlade zaostri svoj pritisk na levosredinske part nerje in izsili drugačno stališče do zakona o razporoki. Kot znano predvideva zadnji vladni sporazum o Co-lombovi vladi, da bo vlada nevtralna in bo prepustila posameznim levosredinskim strankam popolno avtonomijo. Politično bi krizo lahko sprovocirali z izgovorom, da so nekatere sile v okviru vladne Koalicije odobrile izboljševalne popravke k vladnemu dekretu o protikonjunktumih ukrepih. Znano je, da ao socialdemokrati nezadovoljni z Morovo zunanjo politiko in Giolittijevim po ročilom k proračunu, kar bi lahko demokristjani izkoristili in izzvali zaostritev medstrankarskih sporov in krizo. Jasno .je, da bi vladna kriza bila najmanj verjetna in tudi skrajna varianta, ker rvhče ne more vedeti, kam taka politika vodi. Z njo laične stranke sedaj ne morejo in ne smejo računati. Pač pa morajo paziti, da ostane laična fronta, ki podpira Fortunov zakon, čimbolj strnjena. Razlika med »klerikalno* fronto (demokristjani, fašisti, monarhisti) in «laiki» je kakih deset ali dvajset glasov «laikom» v prid. Z največjo mobilizacijo sil in političnim razčiščevanjem se »laikom* lahko posreči. Socialdemokratski predstavnik Iannelli, pa tudi republikanec Mammi sta že zahtevala, naj bodo odslej glasovanja javna ali naj si «la:ki» v senatu drug drugemu nadzorujejo glasovnice. Glede političnega razčiščevanja pa spet velja omeniti stališča socialističnega prvaka Lorisa Fortune. Na demokrščanske trditve, da bi zakon o razporoki razdvojil Italijo, trdi Fortuna, da je do tega že prišlo. »KD je že naredila vse. kar je mogla. Položaj .je tako oster, da drugače ne more biti. In tudi če bi zakon o razporoki ne bil odobren, bi to ne privedlo do miru Nasprotno: polovica Italije in še več, ki nas podpera, bi ne mogla trpeti nadaljnjega klerikalnega zatiranja in vsiljevanja klerikalnih konceptov o življenju...* Najbolj zmerni opazovalci menijo sedaj, da bi KD utegnila narediti bolj prefinjeno potezo: opustiti boj proti razporoki, glasovati sicer proti zakonskemu osnutku posl. Fortune, toda brez žolčnih in histeričnih' reakcij sprejeti zmago »laikov*, nato pa zahtevati referendum za razveljavitev tega zakona. Res pa je, da bi »referendum* bil skrajno dvorezen nož za KD Ljudski plebiscit predvideva ustava, vendar niso bili še izdani zakoni o njegovi uveljavitvi in ureditvi. KD bi morala v tem primeru pripraviti zakon, ga vsiliti parlamentu, nato pa izbrati 500 tisoč podpisov in pleblsrit razpisati. Morda bi večina italijanskega ljudstva Fortunov zakon o razporoki tudi zavrnila in razveljavila. Toda do tega bi prišlo v ozračju križarskega spopada, z druge strani pa bi precedens referenduma bil za KD in Cerkev skrajno nevaren. «Laiki» bi lahko prav tako zbrali 500 tisoč podpisov, razpisali referendum in predlagali razveljavitev lateranskega konkordata. In ni rečeno, da bi plebiscit o tem vprašanju bil za KD in Cerkev pozitiven. Od tod skrajna previdnost demokristjanov, ki z referendumom zasedaj samo grozijo, se ga pa tudi sami nekoliko boje. Za zaključek. 9. oktobra bo svet preveril, Če je italijanski senat za vstop Italije v družino civiliziranih evropskih narodov, ki brez težav priznavajo pravico do zakonske razveze v trenutku, ko zakonskih vezi več ni ne na duhovni, ne na materialni ravni, ali pa bo še nadalje ostala v družbi fašistične Španije, Portugalske in nepomembne An-dorre. st. s. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NA SVETOVNEM ODBOJKARSKEM PRVENSTVU V BOLGARIJI Vzhodna Nemčija osvojila naslov svetovnega prvaka Pri ženskah je zmagala Sovjetska zveza ■ Jugoslavija deseta in Italija petnajsta Po dveh urah in pol napete igre. med katero se je »bojna* sreča nagibala zdaj na eno, ?daj na drugo stran, je vzhodnim Nemcem uspelo precej nepričakovano pre magati Bolgare v najvažnejši tekmi tega prvenstva in tako osvojiti naslov svetovnih prvakov. Bolgari so imeli po mnenju strokovnjakov sicer več možnosti za zmago, saj so bili res odlično pripravljeni, poleg tega pa so tud' igrali na domačih tleh. pred lastnim občinstvom. Pa tudi srečanje samo se je odvijalo tako, da proti koncu ni bilo prav nobenega dvoma več o tem. kdo bo svetovni prvak: Bolgarija. Nemci so bili res dvakrat v vodstvu (1:0 in 2:1), toda domačinom je uspelo o-bakrat izenačiti in v petem setu so zaigrali nezadržno. Vse akcije vzhodnih Nemcev, s katerimi so hoteli zajeziti siloviti bolgarski ia pad, so ostale brez haska. Bolgari so tolkl; kot s »topovi*, nizali toč ko za točko, na tribunah pa je občinstvo v izrednem navdušenju že slavilo zmago svojih ljubljencev. To je bilo tudi povsem razumljivo, saj so Bolgari povedli že s 13:5 in le še dve točki sta jih ločili od naslova svetovnega prvaka. Toda odbojka je šport, kjer s časom ni mogoče ne taktizirati, ne špekulirati. Ztftaga tisti, ki prvi zbere petnajst točk in v vsakem trenutku srečanja je še vedno mogoč preobrat. To so vedeli tudi vzhodni Nemci, ki so začeli — čeprav v hudem zaostanku — s silovitim protinapadom. Bolgari niso odtlej o-svojili več niti točke, Nemci pa sc prišli do petnaislce in s tem do naslova svetovnega prvaka, na katerega res niso več računali. V drugi skupini je Italija morala položiti orožje tudi v zadnji tekmi. Tako je končala na petnajstem, t.j. predzadnjem mestu, kar je vsekakor manj, kot moštvo zasluži po svoji dejanski vrednosti. Jugoslavija se je tudi poslovila od prvenstva s porazom. Premagala jo je Brazilija in tako so »plavi* osvojili na končni lestvici deseto mesto, kar je glede na trenutno stanje jugoslovanske odbojke pravzaprav dober dosežek. Pri ženskah je Sovjetska zveza premagala tudi Severno Korejo in tako zaključila svoje osvajanje zlate Japonska — Bolgarija SZ — Koreja B skupina Nizozemska — Mongolija Poljska — Peru ZDA — Mehika V. Nem c'j a — Brazilija 3:0 3:0 3:1 3:0 3:2 3:0 NOGOMET POKAL PACCO Primorje - Breg 1:1 Na turnirju za Pokal Pacco sta se včeraj v Padričah enajsterici Nanos 16 13 3 1173:1060 26 Primorja in Brega razšli pri neod- Sav. naselje 15 11 4 1031:918 22 ločenem izidu 1:1 (0:0). Stadion 16 10 6 1053:968 20 Ekipi sta nastopili z naslednjima Fructal 16 9 7 1053:959 18 postavama: Medvode 15 9 6 892:883 13 PRIMORJE: Ferfolja, Milič, Što- Sežana 15 8 7 1137:1106 16 ka A., Kapun, Šegina, Štoka D., Salonit 14 6 8 884:956 12 Lo Casto, Husu S., Husu G., Vergi- Kranj 15 5 10 930:1045 10 nella, Černjava. TIK 16 3 13 1010:1136 6 BREG: Sancin, Ota, Slavec, Žer- Šempeter 16 3 13 968:1106 6 jal, Samec, Glavina, Štrajn, Kocjančič, Predonzani, Sovič, Strnad. V začetniškem nogometnem prvenstvu se je Breg včeraj pomeril z enajsterico Tergesteja. Tekmo so morali zaradi dežja prekiniti v začetku 2. polčasa pri stanju 2:0 v korist Brega. Strelca za Brežane sta bila Mičič in Kraljič. KOŠARKA ■ kolajne brez poraza. Zadnji rezultati: MOŠKI A skupina V. Nemčija — Bolgarija 3:2 (15:11, 13:15, 15:7, 9:15, 15:13) Japonska — Belgiia 3:0 ČSSR - SZ 3:0 Poljska — Romunija 3:2 B skupina Brazilija — Jugoslavija 3:1 S. Koreja — Kuba 3:0 Madžarska — Mongolija 3:2 Nizozemska — Italija 3:2 (15:7, 11:15, 7:15, 15:11, 15:6) C skuprna ZDA — Iran 3:2 Finska — Tunizija 3:0 Izrael — Tunizija 3:9 Francija — Gvineja 3:0 ŽENSKE A skupina • Madžarska — Kuba 3:0 ČSSR — Romunija 3:1 DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 4. oktobra 1970 ODBOJKA Turnir Poleta (moški in ženske) 09.30 na Opčinah Sodelujejo slovenske zamejske ekipe * • • Moški mednarodni turnir za Kraški pokal 14.00 v Zgoniku Sodelujejo štiri moštva NAMIZNI TENIS Mednarodni turnir Krasa 09.00 v Zgoniku Nastopajo štiri ekipe mladink KOŠARKA Mednarodni turnir ŠZ Bor - finale 09.30 v Trstu, Ulica della Vatle Nastopajo štiri moštva NOGOMET 1. amaterska liga 15.00 v Križu Vesna — Audax Prijateljsko srečanje 15.00 na Proseku Primorje — Breg 15.00 v Padričah Primorec — Campanelle Turnir Podgore • finale 15.00 v Podgori Sovodnjc — Ločnik Prijateljska tekma naraščajnikov 10.00 v Sovodnjah Sovodnjc — Pro Gorizia Mladinsko prvenstvo 10.30 v Padričah Gaja — Triestina V 2. SLOVENSKI LIGI Bo Nanos zmagal? Tekmovanje v 2. republiški košarkarski ligi - zahod se bliža k zaključku, saj nas do konca ločijo še samo tri kola, ki pa bodo odločala o zmagovalcu, ki bo v naslednji sezoni igral v višjem tekmovanju, v 1. slovenski ligi. Za nas je tekmovanje zanimivo predvsem zato, ker v ligi nastopa kar šest moštev iz Primorske, in sicer: Šempeter, TIK-Kobarid, Salonit Anhovo, Sežana, Fructal in Nanos iz Postojne. Velike možnosti za osvojitev pr- vega mesta ima ekipa Nanos iz Postojne, ki se trenutno nahaja na vrhu lestvice. Edina ekipa, ki lahko ogrozi borbene Postojnčane je moštvo Savsko naselje iz Ljubljane. Fructal iz Ajdovščine je dober 4., dočim so ostala moštva precej slabša, saj je Sežana šesta, Salonit sedmi, TIK in Šempeter pa sta na zadnjih dveh mestih, kar na žalost skoraj gotovo pomeni obenem slovo iz lige, v kateri sta z določenimi uspehi tekmovala dve sezoni. Lestvica po 16. ODBOJKA Na turnirju Poleta na Opčinah Borovkc vodijo z dvema zmagama ( Na Opčinah se je začel sinoči žen ski in moški odbojkarski turnir, ki terega organizira ŠD Polet. V pl vem večeru so si stale nasproj . ženske ekipe dokaj različne vred nosti, zato so se vse tekme končl i le z 2:0, pa tudi razlike v točka! so bile velike. Sinočnji izidi: Sokol - Primorec 2:0 (15:9, 15:6 Zarja - Polet 2:0 (15:3, 15:2) [ Bor - Gaja 2:0 (15:2, 15:7) Bor - Sokol 2:0 (15:8, 15:6) Rajmund Kolenc fliiiMaiiiiiMiiMiaiiiiiiMiitaiaaaiiiittaiiiaiiiiiiiaiAiiiuiiaaitiviiiiiiiaiiiiiiaiaiiaiMiiMiiiiiiitiiBiiiaiiMiiiAiuaiiilil DANAŠNJI SPORED v igrišče A k 09.30 OLYMPIA-PRIMOREC (M) 0 P 11.00 BREG - DOM GORICA (M) (f " 15.00 BOR - ZARJA (Ž) ” 16.30 zmagovalec tekme št. 7 — P zmagovalec tekme št. 6 18.00 zmagovalec tekme št. 7 — zmagovalec tekme št. 5 19.30 zmagovalec tekme št. 5 — zmagovalec tekme št. 6 igrišče B 9.30 POLET - GAJA (M) (5) 11.00 BREG-DOM GORICA (Ž) (I j, 15.00 Sokol - zmagovalec tekme št1 k 16.30 Bor - zmagovalec tekme št.1 d 18.00 ZARJA - SOKOL b 19.30 Zarja - zmagovalec tekme št! n « NA KOŠARKARSKEM TURNIRJU BORA s Dobra igra P. Starca omogočila zmago Bora V prvem dnevu mednarodnega košarkarskega turnirja za Pokal Bora je prišlo do presenečenja. Cianoco-lori je namreč premagal poljske madince, ki pa so s svojo igro povsem zadovoljili. Bor in Ciamocolori se bosta danes pomerila v finalnem srečanju. Pred to tekmo in sicer ob 9.30 bo finale za tretje mesto med poljsko mladinsko reprezentanco in Italsi-drom. V prvem srečanju dneva je Bor s težavo premagal mlado postavo Italsidra. »Plavi* so igrali nezbrano v obrambi in tudi v napadu so bili dokaj netočni). Na srečo pa je aiiiiiiiimmiiiiiniiiiiiiiiiniimiiHiiimmimniimiiiiiiiiuiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Prireditev v celoti navdušila udeležence Briško med posamezniki, Klanjščkova v ženski konkurenci Objavljamo končni vrstni red ude-1 je bil podeljen pokal »VI. VI. EX» ležencev nedeljskega avtomobilske I iz Gorice. ga tekmovanja »Po Goriškem in Tr žaškem*, ki so jo organizirali člani prosvetnega društva Sovodnje. Med posamezniki je zasedel prvo mesto Briško Devan iz Štandreža z "268 točkami ki je poleg pokala občine Sovodnje prejel tudi bt.i za 120 litrov goriva. Na drugo mesto se je uvrstil Franjo Cotič iz Sovodenj z 269 točkami. Kot drugo uvrščeni, je slednji prejel pokal »Grafice Go riziane* in 70 litrov goriva. Tretje mesto je z 277 točkami pripadlo Darku Ferfolji iz Rupe, kateremu je bil podeljen pokal delavske posojilnice iz Sovodenj in 40 litrov goriva. Pokal Primorskega dnevnika si je s četrtim mestom priboril Prinčič Zdenko iz Sovodenj s 315 točkami. Peto mesto na skutini lestvici je zasedel Lutman Milovan iz Štandreža, ki je s 319 točkami pre jel pokal SPZ. Vrstni red: LESTVICA Voznik Start. št. Točke 1. Briško - Nanut 63 263 2. Cotič Franjo 68 269 3. Ferfolja Darko 56 277 4. Prinčič Zdenko 44 315 5. Lutman Milovan 59 319 6. Tomšič Marjan 67 320 7. Buzin Rado 45 388 8. Klanjšček Adrijana 70 406 9. Kuzmin Branko 58 425 10. Malič Branko 65 436 11. Devetak Jožko 73 438 12. Kogoj Lado 71 523 13. Tomšič Vojko 57 523 14. Pelicon Rado 72 560 15 Waltritsch Danilo 74 578 16 češčut Renzo 61 592 17. češčut Metoda 76 660 18 Ambroži Branko 41 694 19. Ožbot Zdenko 55 783 20. Cotič Danilo 53 788 21. Glešič Sergio 75 824 22. Pisk Dragotin 47 893 23 češčut Ladi 50 908 24. Fajt Mara 49 985 25. Krašček Jožko 64 1006 26. Vižintin Rudi 66 1022 27. Gulin Ivo 40 1128 28. Gruden Bruno 48 1230 29. Kerševan Žarko 60 1292 30. Nanut Cvetko 77 1426 31. Jerman Renzo 54 1677 32. Tosič Ivan 62 1827 33. Petarin Slavko 52 1849 34. Černič Rado 46 1890 35. Feri Franko 42 2827 V ekipni konkurenci je bila naj boljša trojica Prinčič, češčut in Tomšič s skupno 1227 točkami. Tej Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Ambrosi, Ferfolja, Kogoj in prejela pokal prosvetnega društva Sovodnje. Tretji ekipi, ki so jo sestavljali Ožbot, Malič in Devetak je pripadel pokal avto prevoznika Kodermaca iz Gorice. Tri ženske posadke, ki so sodeln vale na tekmovanju, so se takole uvrstile: Adrijana Klanjšček, Metoda češčut in Mara Fajt. Prireditev je v celoti navdušila udeležence, ki so izrazili zadovoljstvo in so izrekli pohvalo organizatorjem. Žal pa je med tekmovalci bila tudi posadka, katero je slaba uvrstitev na skupni lestvici verjet no tako prizadela, da je povsem ne objektivno skušala razvrednotiti spo sobnost in prizadevnost organizatorjev. Kljub tej nevšečnosti, moramo priznati, da so prireditelji tekmovanja «Po Goriškem in Tržaškem* dosegli cilj, katerega so si zastavili. Starc zaigral zelo učinkovito v n» padu (sam je namreč dosegel k* 26 točk) in tako je v večji me* pripomogel, da so Borovci zmag® in si tako priborili pravico do n* stopa v današnjem finalnem sreč* nju. Italsider je s svojo mlado p? stavo igral dobro, Paiombita pa bi! najnevarnejši mož v vrstah rovih nasprotnikov. Izid: BOR - ITALSIDER 70:65 (30:21 Postavi: BOR: A. Zavadlal, Sancin (4) Fabjan (4), Rudes (2), Lakov)! (8), Starc (26), Sirk (12), D. Zav* dlal, Ambrožič (14), Kralj. ITALSIDER: S. Hrovatin (2), Žiri , mermann, Visintin (5), DTnsecc&Cj Paiombita (22), Furlan (6), Mad“ (4), Tombacco (18), E. Hrovati« (8), Pellizzaro. SODNIKA: Fabbri in Cian iz Tr« sta. !® kretu o konjunkturi ln se je po vi Druga tekma med Cianocolorijerf F1 in Poljaki je bila vseskozi živahn« in zainimiva. Poljaki so dobro i ™ grali v napadu, čeprav jdm j* zmanjkal najboljši center, ki se j< r1 poškodoval v tekmi z Snaiderori1 iz Vidma. Bili so iznajdljivi v n*' * padu in so zlasti presenetila zal* di zelo dobre atletske priprave. V J® zadnjih minutah igre pa so bol) z1 izkušeni igralci Cianocolorija ohrfr nili dve točki razlike in so takt tudi zmagali. j81 Izid: « C1ANOCOLORI — POLJSKA (ml* n dinci) 53:51 (27:28) p’ Posavi: CIANOCOLORI: Apostoli (24). * Bianco (8), D’Angeri (13), Prah-colla (2), Giacca (4), Turini (2). N Balti, Crisma, Bertoncelli. POLJSKA: Wanopulos (0), Gač P-linskl (8), Ch.udeusz (4), Kozneotf s< (0), Siess (0), Ohanowicz (0), GrJ’ 81 glel (9), Kus (8), Krzeszowiec (12). Sterenga (4) Tijecld (6). I SODNIKA: Giacomi in Verh » * Trsta. ATLETIKA * RIM, 3. — Zvezni svet FIDAL jf, J( določil, da bodo v prihodnji sezori p opravljali antiidoping teste tudi n* ^ atletskih tekmovanjih. J81 ZA 6. KRAŠKI POKAL Danes namizni tenis in odbojka v Zgoniku rt k rt J( v< a; Jc t< v: d B' d Z letošnjim odbojkarskim turnirjem za 6. kraški pokal organizatorji niso imeli posebne sreče. Turnir jo bil prvotno najavljen za prvo polo vico junija (ob priliki vinske raz stave v Zgoniku) toda nastop domačega moštva na kvalifikacijah za C ligo je onemogočil izvedbo te mednarodne prireditve. Tako se je Kras odločil za današnjo nedeljo in kazalo je, da bodo sodelovala zelo kakovostna moštva. Toda naj prej je odpovedala svoj nastop mla dinska reprezentanca Slovenije, pred nekaj dnevi pa je prišlo tudi iz Kamnika sporočilo, da niti tamkajšnje šesterice ne bo v Zgonik. Krasovo vodstvo je zatem stopilo v stik s tržaško šesterico CRDA ln njen trener je zagotovil urMežbo svoje ekipe; zdaj pa kaže, da ni preveč gotov, če bo lahko to moštvo nastopilo. V primeru, da se tržaška ekipa ne bi mogla predstaviti danes na igrišču, bodo preosta la tri moštva: Libertas, Sava Čmu če in Kras, odigrala turnir po sistemu »vsak z vsakim*. Upajmo, da pri tem ne bo poseglo vmes še sla-bo vreme. m V jutranjih urah se bo v prosto- 0 rih zgoniškega otroškega vrtca od- °' vijal mednarodni namiznoteniški tur- n-nir za mladinke. Nastopile bodo e- f kipe Olimpije h Ljubljane, Trigla- J* va iz Kranja, ARAC iz Trsta in do- * mačega Krasa. Udeležba bo toro) J« zelo kakovostna. Današnji spored: NAMIZNI TENIS 09.00 otvoritev turnirja 09.15 Kras - Triglav in Olimpija ARAC ir k sl n n 11.00 finalni tekmi za 3. oziroma p za L mesto 12.30 nagrajevanje ODBOJKA 14.00 otvoritev turnirja 14.15 Kras - CRDA 15.00 Sava - CRDA 16.00 mali finale za 3. mesto 17.00 finale za 1. mesto 18.30 nagrajevanje 20.00 prosta zabava s plesom ni odprtem. b. s.