Političen list za slovenski narod. Po poStl prcjeman Teljil: Za celo leto predplaJa 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta G gl. 50 kr.. za žetrt leta 3 gl. 30 kr., za en meseo 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska cesta št. 32. >'aziiau!la (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša. Ilokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo jo na Poljanski cesti h. št. 32. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ^/,6. uri popoludne. v LjulDljani, v soboto 26. januvarija 1884. Letnik XII. Eodil se je ranjki kiiezoškof 22. januvarija 1. 1811 v Vrbi, vasi duhovnije Brezniške na Gorenjskem. Hodil je v šolo v Gradu, potem v Ljubljani, kjer je bil v gimnaziji, lioeji in bogoslovji vedno med prvimi ali izvrstniki. Dne 27. julija 1834 posvečen mašnik, poslan v Avgustinej na Dunaj, postane dne 5. avgusta 1837 doktor bogoslovja; služi nato kaplan pri sv. Petru, a vže 18. februvarija 1838 imenovan za profesorja dogmatike uei v ljubljanski bogoslovnici verstvo do 1. 1852. L. 1838 do 1843 je učil na liceji tudi znanstveno odgojo, 1. 1842 in 1843 namestoval ondi veronauk in službo božjo, 1. 1844 in 1845 pa razlagal hebrejščino in stari zakon v bogoslovji. Kedar je knezoškof Anton Alojzij vstanovil deško semenišče po velevi Trienškega cerkvenega zbora, pošlje dr. Pogačarja po svetu na Nemško, da si ogleda enake vstave, ter mu izroči 1. 1846 v Al oj zij evišču vodstvo, ktero je v rokah imel do 1. 1858. Od nekdaj prijatelj šolski mladini se je za-njo ves žrtvoval, podučevaljo v šolskih in prostih naukih sam, po pristavu ali prefektu, in po drugih učiteljih. Hotel je napraviti v Alojznici lastno gimnazijo, toda ni bilo mu prave pomoči. L. 1848 ga nova cerkvena svoboda tako navduši, da s 1. julijem prične dajati na svetlo ,,S1 o venski cerkveni časopis" na celi poU vsako soboto, naslednje leto da mu naslov „Zgodnja Danica", ktero vsaki četrtek vreduje in zalaga do 1. 1852, kedar prevzameta nje vredništvo L. Jeran in začasno A. Zamejic. L. 1849 razun slovenskega izdaja h krati dva nemška lista: ,,Theologisohe Zeit-schrift" na celi poh, in „Zoit und Bwigkeit" — „Ein religioses Blatt" o sobotah, ki pa prejenjata s koncem istega leta oba. V bogoslovji podučuje dogmatiko, in 1. 1851 pa 1852 tudi motaliziko, kedar postane 1. 1851 kanonik stolne cerkve, pridigujo v njej večkrat nemško in slovensko; 1. 1854 školijski komisar v c. kr. viši gimnaziji in realki, kjer so jo marljivo vdeleževal, vzlasti zrelotnih preskušenj, in o duhovnih vajah, posebej o sv. Alojziju šolski mladini pridigoval, prvo sveto obhajilo delil in drugo službo božjo mnogokrat slovesno obhajal. Po konkordatu postane najprej ])ri zakonski sodniji sovetnik, potom prvosednikov namestnik in 1. 1859 prvo-mestnik. To leto je o pogrebu prevzvišenega kneza in škofa Antona Alojzija imel mrtvaški govor v stolnici sv. Nikolaja. L. 1860 je bil izvoljen Canonicus theologus, 1. 1859 do 1801 pooblaščenec kranjskih stanov v deželnem odboru, in 1. 1804 stolni dekan. Takrat da na svetlobo „Pridige", govoril Janez Zlatoust Pogačar, o raznih prilikah, vzlasti o novih mašah in cerkveniii posvečevanjih, natisnjene pri l\niiou 18()4. 8^'. str. 424. Konec leta pošlje ga tedanji knez in škof Jernej v svojem imenu v Rim, da izroči sv. Očetu })oročilo o škofijskem stanji in mnogotere milodare vernih Slovencev. Prav iskreno je opisa! v „Zg. Danici" (1. 1—24) to ])0slaustv0 pod naslovom: „Spomini s jiotovanja v Ji i m". L. 1865 izroči mu knezoškof Jernej skrb za sostavo drugega dela slovensko - nemškega slovarja vsled oporoko prevzvišenega kneza in škofa Antona Alojzija, o kteri stvari je po mnogih prizadevah spregovoril sam v daljšem sestavku v „Slovoncu" (II., 85, 86) 1. 1874: „0 slovensko - nemškem delu Wolfovega slovnika" s svojim podpisom dr. J. Kriz. Pogačar, in je lansko leto s pripomočjo šolske in deželske vlade dosegel, da se je vsa tvarina v obdelavo izročila prof. M. Pleteršniku. L. 1867 postal je vodja bogoslovskih naukov, 1. 1868 predsednik v zboru za duhovske farne preskušnje in prvo-mestnik na novo vi-edjenega cerkvenega sodišča in knezo-škofljske konzistorije. L. 1869 vdeleževal se je v škofovem namestovanji obravnave o ljudskih in privatnih šolah, postal je ud deželnega šolskega soveta, in 1. 1870 stolni prošt. Dokaj prikupil se je bil 1. 1869 s sostavo posebne spomenice do ministerskega predsednika zoper očitanje mestnega zbora o kranjski duhovščini. Tedaj je priobčil tudi poseben spisek ,,Ueber Kirchenmusik". Proti koncu omenjenega leta podal se je po želji kardinala Schwarzenberga s knezoško-fom Jernejem v Eim k vesoljnemu cerkvenemu zboru Vatikanskemu. V odbor „S1 o venske Matice" izvoljen je ostal v njem do 1. 1872, do glasovitih razprav o društveni tiskarni. Kedar je knezoškof Jernej se dostojnosti svoji odrekel in jo odpoved bila potrjena na Dunaju in v Rimu, bil je stolni prošt dr. Janez K r i z o s t o m Pogačar od cesarja 1. 1875 dne 30. maja imenovan za knez o škofa Ljubljanskega, od papeža 10. avg. potrjen, v Ljubljani v stolnici sv. Nikolaja 5. septembra slovesno posvečen in vmeščen od nadškofa Goriškega, metropolita dr. Andreja Gollrnajra, vpričo knezoškofov Krškega in Labodskega pa škofa Tržaškega. Iz teh kratkih životopisnih črtic je razvidno, da je novoizvoljeni knezoškof Krizostom izveden v raznih strokah vzvišenega svojega poklica; da dobro pozna deželo in narod slovenski, ^ čegar dušni in telesni blagor mu je bil vedno pri srcu. če tudi že v letih, ima vendar še tisto dušno in telesno gibčnost ter krepost, ki nam jo porok vspešnega delovanja v novem poklicu, brati je bilo 1. 1875 v ..Slovencu" (HT. 79). Delovanje škofovsko je škofiji in drugim naznanovano bilo v novo vstanovljenem „L a i b a c h e r D i o e c e s a n-blatt", kteremu je vredovatelj bil najpi-ej L. Klinar, potem M. Pogačar, naposled A. Ko))lar, iu se je tiskal v „Narodni tiskarni", razpošiljal po pošti vsem farnim vradom na stroške cerkveno, v bolj dostojni obliki in se shranjuje v farnem arhivu. Donašal je redoma pastirske listo v nemški in slovenski besedi. Prvi nemški bil je samo do duhovščine svetovne in redovne. Drugi se je držal bolj nedeljskega evangelija, tretji govoril o ljubezni, četrti o umrlem in novo izvoljenem cerkvenem poglavarju, peti o pravi modrosti, šesti o pokorščini in o milodarili za Bosno in Hercegovino, sedmi o dobrem in slabem govorjenji, osmi o nedeljskem praznovanji, in deveti o prvem svetem obhajilu. Slovenski so se nekoliko približevali Slomšekovim pastirskim listom. Priobčeval je „Dioecesan-Blatt" papeževa pisma in določbe, škofijske naredbe, duhovske premembe itd. Koj v prvem letniku se nahaja vredba duhovskih pastirskih konferencij, red za kanonično vi zi taci j o in za birmovanje, izpraševanjske pole za ženine in neveste, izpraševanjska komisija za katehete v ljudskih, pripravniških in srednjih šolah, vprašanja za prvo konferencijo dekanijsko, ter mnogo določil o šolstvu. V 1. 1877 vstanovi se Ceeilijansko društvo, obhaja slovesno oOletni škofovski jubi-lej papeža Pija IX., pri kteri priliki je kne-zoškof Krizostom zadnjikrat po nemški pridigoval v stolnici sv. Nikolaja o. jun. Proti koncu leta dobi komanderski križ sv. Leopolda, ter mu duhovščina k temu poslavljenju o novem letu čestita. L. 1878 je slovesno blagoslovil sirotišnico baronice Lichtenthurnove ter jo izročil usmi-Ijennn sestram; sprejel v škofijo tudi njih duhovne vodnike Lazariste in rad jih pošiljal sem ter tje v sv. misijone; dal o postu in o svetih mašah nektera polajšanja; 1. 1879 ukazal vsakoletno dvojno pobiranje milo dar o v za papeža po škofiji, poslal iih v Eim s poročilom o cerkvenem stanji in v obetanji, da hoče sam, kedar po vsej škofiji dovrši kanonično vizitacijo, romati ,,ad limina Apo-stolorum". Pri srcu so bile višemu pastiiju duhovne vaje in razun 1.1879, kedar seje obhajalo sveto leto, poskrbel jih je duhovščini vsako leto; k poslednjim vže sam priti ni mogel. Kakor je po druzih škofijah vže davno v navadi, sprejel je tudi v Ljubljanski dostojnost duhovskih svetovalcev, ter jo nekterim starejšim in mlajšim gospodom podelil. — Vprašanja pastirskim konferencam in njihove obravnave so reševale se nekoliko skupaj, nektere pa so v posamnih zgledih priobčevale se po škofijskem listu. Vrav-nane so bile vi zi taci je po dekanih, ktere imajo podpirati in pripravljati škofovske. V teh je s prva z vso gorečnostjo sam pridigoval, mladino izpraševal, vernike obhajal, s ključarji in srenjskinii možmi občeval, celo na dveh raznih krajih na dan, kar je silno nmčno in težavno. Sploh se mora reči, da je v visoki svoji službi trudil se le preveč sam, ali le z nekterimi, kedar bi si bil smel polajševati opravila po prvih svojih pomočnikih, kanonikih in konzistornih sovetnikih. Pripustil je, da se je poleg stolnice odpravil stari hlev, preolikal škofovsko poslopje v Ljubljani, pozidal marsikaj na Goričanih, kjer je po letu navadno bival. Skrljel je zato, da se je cerkveno računstvo spravilo v boljši red skoj-aj sploh. Priporočal je nektere Ijratovščine in društva n. pr. ))ratovščino za duše v vicah, družbo sv. Detinstva Jezusovega, mdečega križa, vzlasti zidanje cerkve Jezusovega Srca, podporo zrušene cerkve Bistriške v Bohinju itd. Posebno je pazil ranjki knezoškof na slavnosti cesarske na pr. o jubileju srebernem, o poroki cesarjevičevi, o GOOletnici kranjski, je v tak spominj vložil prej vogeljni kamen, ter je z največo težavo posvetil cerkev Srca Jezusovega pred cesarjevim prihodom. Po njem je, poslavljen z velikim križem Franc-Jožefovega reda, še na cesarjev god 4. okt. slovesno maševal — zadnjikrat. V namerah njegovih je bilo, naj se po listu škofijskem popiše zgodovina vse škofije Ljubljanske. Toga sicer ni doživel; dosegel je pa to, da so vsaj nektere duhovnije se opisale, in da se je priobčila latinska popisba stolno cerkve sv. Nikolaja. Za pravo petje cerkveno se je vnemal, priporočal družbo sv. Cecilije, ukazal faram „ Cork veni (jlas-benik", ali želel tudi, naj se narodno slovensko petje ne zanemarja. Kaj povzdigovali so ga o novih mašah ali drugih slovesnostih domači napevi Eihai-jevi. V bogoslovji je na- ukazal posebno nauke o cerkveni umetnosti, in boljše vaje v duhovni zgovornosti. Za šolstvo je ves gorel, in rad se jo hitro vnemal za nove nazore ; toda kakor nekdaj v modroslovji, tudi pri teh obično ni bil srečen, na zadnje z novimi postavami šolskimi ni bil kaj zadovoljen. — Taka je bila tudi v njegovih narodskih težnjah v državopravnem ali političnem delovanji; prikazal se je malokrat v deželnem in državnem zboru, a nikdar ni spregovoril v njih. V Rim se je napravljal, češ, kedar dovršim po vsej škofiji kanonično vizitacijo, pojdem do sv. Očeta, ah — telesne moči so slabele, da namena tega ni mogel zvršiti. Najhujše zlo bile so mu bolne oči; dal se je 1. 1881 na Dunaju umetnim zdravnikom v roke, trpel veliko, toda vsa umetnija ni kaj pomagala. Kakor o vizitacijah po dežeh, tako se je preveč natezal o slavnostnih dneh o cesarjevem dohodu, in potem so moči hitro pešale, pritiskovale razne bolezni; z velikim trudom je maševal 6. decembra deleč tonzuro bogoslovcem, in naslednjo nedeljo v svoji kapeli zadnjikrat. V praznike obhajan iz domače kapele dal se je v soboto 5. januvarija prevideti slovesno, v nedeljo 20. januvarija bil je še obhajan, prejel papežev blagoslov, in sv. poslednje olje, a v hudih bolečinah s krepkim duhom upiral se do srede na večer, in potem brez jasne zavednosti boril se do petka zjutraj, kedar se je ob šestih v stolnici njemu za srečno smrt izpostavilo presv. Eešnje Telo, in je koj nato — četrt na sedem — izdihnil svojo dušo. Tako so v teku enega leta v Gospodu zaspah trije sloveči Kranjci, Gorenjci, ško0e, in to: Goriški nadškof Andrej iz Radolice u. 17. marca, prejšnji Ljubljanski knezoškof Jernej iz Kranja u. 17. maja 1883, in sedaj knezoškof Krizostom z Breznice u. 25. januvarija 1884. Enako so v teku istega meseca umrli trije znani součenci — Pajk, Derbič pa P o g a č a r. Bil je ranjki knez — mož hitrega čutstva — jako duhovit v mnogih nazorih in namerah; tiiidil in natezal se je v dosego svojih namenov časih čez svoje moči; veselega m i r u in pokoja tukaj vzlasti v vzvišenem svojem stanu ni kaj mnogo vžival, Bog mu ga daj tamkaj stanovitnega v raju nebeškem! Držami zbor. z Dunaja, 25. januvarija. Wurmbrandov predlog. Zadnji govornik bil je včeraj načelnik poljskega kluba, dr. Grohoski, ki pa pri poslancih ni našel tiste pozornosti in pazljivosti kakor poprej grof Ho-henwart. Tudi Groholski je povdarjal, da se državni jezik ne dii natačneje določiti, da je zahteva Nemcev glede državnega jezika nepolitična in da je najboljše, vso skrb za državni jezik prepustiti varstvu vladarjevemu. Konečno je stavil naslednji posredovalni predlog: Glede na to, da državni zbor po § 11 državno-zbornega reda nima oblasti sklepati izvrševalne postave o § 19 državne temeljne postavo o splošnjih pravicati državljanov; dalje glede na to, da se v ne-mar pustivši vprašanje o kompetenci ali oblasti državnega zbora, kakor izvrstno pojasnuje odsekovo poročilo, veljavi nemškega jezika, kolikor zadeva splošnie koristi, javno življenje in državno upravo, od nobene strani ne oporeka, in da ima po državno-pravnem združenji kraljestev in dežel, vsled skupnih korist vseh narodov, in vsled prostovoljnega priznanja in rabljenja nemški jezik zadostno varstvo; zbornica prestopiti na dnevni red." Ob treh popoludne bila je .seja sklenjena. Danes je prvi govoril levičarski poslanec dr. Beer. Omenjal je raznih ukazov prejšnjih stoletij, s kterimi se je zaukazovala raba nemškega jezika, ob enem pa brco dajal češkemu in slovenskemu jeziku, češ, da tedaj nista bila za uradovanje zmožna, in da slovenski jezik ni imel nobene književnosti. Govoreč o razburjenosti nemškega naroda trdil je Beer, da on in njegova stranka te razdraženosti ne kurijo, ampak ljudstvo še pomirujejo. Z veliko pozornostjo poslušali so poslanci obeh strank dr. Eiegerja, ki je za Beerom prišel na vrsto. Izvrstno je pobijal Tomaščuka, ki je trdil, da ima državni zbor pravico sklepati izvrševalne postave. Učeni g. profesor bi prav imel, ko bi imeli enotno postavodajalstvo; pa delegacija, državni zbor in deželni zbor imajo to pravico, torej ne more biti, da bi smel državni zbor storiti, kar koli bi hotel. Dobro je zavračal tudi Lienbacherja, ki je rekel, da državni jezik je jezik, ki ga govori država, in da jo tak jezik zarad enotnosti. Država obstoji iz dveh delov, pa en del nima uradnega nemškega jezika, in vendar država obstoji, in je obstala tudi prej, ne da bi bila imela en državni jezik; najvažnejša pisma so bila spisana v latinskem, madjarskem, češkem in drugih jezikih, in z vnanjimi državami se obravnava v francoskem jeziku. V Avstriji je več jezikov in so državni jeziki, nemški pa je imel že od nekdaj svoje prednosti, ki mu jih nihče neče kratiti. Lien-bacher je trdil, da Nemec je nekako ponosen na to, da ima njegov jezik posebno prednost, in bi nikdar ne mogel trpeti, da bi se mu iz uradov pošiljali t drugih jezikih pisani pozivi, ne pa nemški. Vprašam Tas pa, ali hoče nemški narod v tem iskati svoj ponos, da se pa drugim narodom to zmerom godi še dandanes? (Greuter: Ne!) "\Vurmbrandov predlog je toraj nekak Gesslerjev klobuk, pod kte-rega hočete tlačiti slovanske narode. (Ugovor na levici.) Ko jo govornik zavračajo Beera, ki se je vedno skliceval na Marijo Terezijo, rekel, da Marija Terezija jo bila dobra gospa, nastal je na levici strašen ropot pa sikanje in klicanje, cesarica, cesarica ! Eiegor je zagotovljal zbornico, da ima veliko spoštovanje do cesarske rodbine, da bodo pa s takim ravnanjem v nevarnost spravili parlamentarizem. Konečno je povdarjal, da hočejo slovanski narodi nemškemu v vseh rečeh pritrditi, ki so za edinost države potrebne, tega pa naj od njih nikar ne pričakujejo, da bi nekaj storili, kar bi bilo poniževalno za nje. Jako izvrsten je bil tudi oni del, o kterem je govornik levičarje spominjal, da Bismark bolje ve, kaj je koristno Nemcem, kakor oni, da so pa njegovi listi našim liberalcem večkrat priporočali, naj se nikakor tako ne prevzemejo, ampak naj bodo zadovoljni z ravnopravnostjo. Na koncu donela je Eiegerju jako burna pohvala, levičarji in liberalni časnikarji na galerijah pa so sikali, eni pa menda tudi ploskali, ker se je g. predsedniku potrebno zdelo galerijo opomniti, da mora biti tiha in mirna, ker bi morali sicer poslušalci oditi iz zbornice. Dr. Eieger ni kmalo tako izvrstno govoril kakor ravno danes; zato sta bila burno pripoznanje in živahna pohvala čisto opravičena. Za njim govoril je grof "VVurmbrand, ki je predlog sprožil. To je bil menda tudi najglavnejši vzrok, da so ga v začetku pazljivo poslušali, ker njegove razprave niso bile ne nove in tudi ne mikavne. Sklenil je s pozivom do svojih rojakov na desnici, da naj nikar ne glasujejo za opravičeni red, ako že nečejo glasovati za njegov predlog. Enkrat bode pa gotovo prišel čas, ko bo morala vlada predložiti tako postavo, boji se pa, da bi se tudi takTat ne reklo: Prepozno ! Wurmbrand je končal svoj govor ob polu treh, vendar pa je za njim govoril še grof Henrik Clam-Martinic. Za njim bode današnja seja sklenjena. Ni še gotovo, bode li jutri konec razprave in glasovanje, ali se ne bode marveč reč zavlekla še za pondeljek. Politični pregled. v Ljubljani, 26. januvarija. ]?fotranje dežele. Ohrtnijshe niulzornilie, ki jih je kupčij-ski minister imenoval v sporazumljenji z notranjim ministrom, razglaša uradna „Wiener Zeitung" 25. t. m. Za Stajarsko, Koroško, Kranjsko, Primorsko s Trstom in za Dalmacijo izvoljen je neki dr. Pogatschnik, uradni svetnik pri občinskem zboru v Wien;er-Neustadtu, kte-remu je graška „Tagespost" nedavno hvalo pela, da je iskren privrženec nemško-liberalne stranke. Nam mož ni natančneje znan, zato pa tudi ne moremo o njem za zdaj izrekati nobeno sodbe. Morda ga kdo naših prijateljev bolje pozna in nam bo vedel o njem kaj več in zanesljivega povedati. Izmed drugih omenjamo, da je za Dunaj imenovan kot obrtnijski nadzornik civilni inženir Kulka, ki je judovsko vere, in je toraj po naznanilu dunajskih listih včeraj uradno prisegal na judovsko toro. LevUarji so polni veselja in nad, da pridejo spet na krmilo. Sanja se jim, da se bodo v Avstriji važne dogodbe vršile, ki se bodo tedaj pričele, kadar se bo debata v državnem jeziku skončala. Ako propade skrajna levica s svojim predlogom, izstopi iz državnega zbora in državni zbor jo razrušen; ako pa 'VVurmbrandov predlog zmaga, razsul se bo železni obroč na desnici in grof Taaffe pojde po poti vsega ministerjalnega, in tedaj levica vsled svoje večine dobi nalogo za drugo ministerstvo skrbeti. Tako kvasijo nemško-liberalci po veliko-nem-ških listih onostran črno-rumenih kolov in mnogo jih je, ki jim verjamejo. Ali lahko se zgodi, da bode račun brez krčmarja in se nadjamo, da se bo nevarnost prav lahko prebila, in da znabiti še za-njo ne bomo vedeli. Dvorni sovetnik Lienhacher znan po ^svojem pokroviteljstvu nemškega uradnega jezika na češkem, dobilje iz Cehov in Morave več pisem, v kterih mu Cehi ne priznavajo ravno zlatega križca za zasluge za tp, ker je rekel, da bi se nemškim uradnikom v Cehah velika krivica godila, če bi se jim stavila pogoja, ali naj se uče češkega jezika ali pa naj bodo zadovoljni, ako ne morejo po čeških okrajih nastavljeni biti, kjer mora vsak uradnik po dva jezika znati. Eno teh pisem je Lienbacher v državnem zboru prečital, da bi z njim dokazal, da je v severo-slovanskih pokrajinah ljudstvo silno razburjeno. Pisanje se glasi: „Kot ' človek niste priznali enake človeške vrednosti Cehom, kot sodnik ste sodili, ne da bi se bili temeljito posvedočili in podučili, kot državnik razkrili ste se do strankarstva in kot demoljub bili bi morali opustiti svoje nemško-narodne druge narodne hujskajoče in škodljive napore". Tako sodijo Cehi Lienbacherja po njegovih delih. Zakaj se je hrva^lci deželni sihor preložil? Nekaj zarad nezložnosti, nekaj zarad starčevičanske neotesanosti, največ pa zarad sklepa kluba narodne stranke. Klub narodne stranke je namreč sklenil, da sprejme Ivičev predlog, ki se glasi, da naj ban deželnemu zboru v pregled predloži vse akte, ki so se mod vlado in ministerstvom menjevali za časa gi-bnih prepirov po Hrvaškem. Ban se je na prepoved ministra Tisze temu upiral, pač pa je bil pri volji na slučajno dotično interpelacijo odgovarjati. Klub se je pa zopet od svoje strani na to opiral, da ban jim tega ne more lahko odreči, ker ima vsak deželni poslanec pravico akte pregledati. Sedaj je ban brzojavil v Budapešto in nasledek je znan. O Tissiinein popotovmijl na Dunaj misli „Nerazet", da za njegov kabinet ni nobene nevarnosti. Tisza bo vladal kakor prej in Hrvate pestil po stari navadi. Za enkrat poskusilo se bo na Hrvaškem nekaj časa brez deželnega zbora po administrativnem potu vladati in Tisza misli, da ima za ta posel ondi sposobnega moža v banu, grofu Khuenu. Odjenjal bo pa vendar le, kar se tiče predloga o mešanem zakonu. Tega menda ne bode več silil v gosposko zbornico, od koder so ga že dvakrat pod kap postavili. Mesto njega se bo pa skr-pal zakon za civilni zakon, kteri bo stopil na mesto cerkvenega, t. j. vpeljal se bode za vse kot državna dolžnost. Ali zgornja zbornica? No, tedaj bo skušnjo prestala. Vnaiije države. CrnofforcA in Albanci se med saboj po stari navadi pridno bijejo, kjer ravno po naključji skupaj zadenejo in to vsi stanovi brez razločka. Ako zadenejo oboroženci na pastirje, pobero jim črede in to jo prvi povod boja, kteri se potem tedne in tedne nadaljuje med oboroženimi samimi. Pravi vzrok temu večnemu bojevanju med narodoma je pa v gusinj-skem okraji albanske zemljo skrit, kteri se je na berolinskem shodu evropejskih državnikov leta 1878 Črnogorcem odločil, ker so ga po krvavih bojih iz rusko-turške vojske, v ktero je bila tudi Črnogora zapletena, priborili.^ Da bi se tisti kos zemlje postavno in veljavno Črnogorcem izročil, odposlala je Turčija Assim pašo v Albanijo, naj on to reč v red spravi. Assim paša jo pa mečkal in mečkal in iz vsega mečkanja Črnogorci še danes nimajo nič. Tako postopanje se ve, da jih je jezilo. Zastonj so opominjali Turčijo, naj ona Assim pašo nekoliko v roke vzame, da se bo bolj podvizal; zastonj je šel knez Nikita sam lansko leto v Carigrad; zastonj so dre-gale tudi druge velevlasti: Turčija je vse obetala, nikoli pa nič storila. Črnogorci vidoč, da je vse zastonj, skušali si bodo z nožem v roci s silo prisvojiti, kar so si pribojevali in jim po pravici gre. Zato so odposlali pretekli teden može h krščanskemu|rodu Miriditov, če li bi ne hoteli poslednji proti moha-medanskiin Albancem z njimi v zvezo stopiti. Ako je vest resnična, jo knez Nikita tudi že 4000 črnogorskih sokolov sklical pod orožje, in bo z njimi gusinjsko okolico obkolil. Boj bo neizogibljiv, ako se v poslednjem času morda vmes ne oglasi kaka velesila. Najbrž se bo oglasila Kusija, velika pokroviteljica male junaške Črnegore. Eusija je morala do pičice vse izpolniti, kar so ji diplomatični zdravniki na berolinskem kongresu naložili in bo toraj prav po pravici z vso odločnostj« tirjala, da so tudi Turčiji palci privijo, ako bi ne hotela dobrovoljno spol-niti, kar se ji je določilo. Ako so bo pa Eusija vmes vtikala, bo najbrž tudi Turčijo kaj doletelo. lx Italije dohaja preko Berolina vest, da je ob novem letu „Irredenta" na Laškem za jetiko umrla. Izdajala je dva časopisa „Pro patria" (za domovino) in „L'Italia degl'Italiani« (Laška za Lahe) m glavno gnjezdo bilo ji je v Neapolji. Ob novem letu razposlala je tiskano okrožnico, da časopisa ne bota več izhajala in so bo predplačana naročnina povrnila. — Nabirali so tudi denar, da bi bili napravili kompanijo strelcev, ktera bi bila nosila častno ime „Oberdankova kompanija", in bi bila morala ob svojem času Trst za Laško priboriti. (Dobra misel, ko bi se le izvršiti dala! Ali sitni Avstrijci!) _ Iz Petrogi>ada dobil je poljski grof Kazimir Lubienski ukaz, naj odmah proda svoje na Ruskem ležeče posestvo in Eusijo zapusti. Vzrok je menda javna agitacija za katoliško cerkev, ktere še je grof proti Eusiji udeležil. Francoski poslanci v Parizu hočejo ■vse predelati in vse novo imeti. Te dni so se lotili celo smeti ter zapovedali, da zanaprej jih ne smejo več na gotove kraje nositi, tudi ne razbrskati, ampak kje v vežnem kotiču naj čakajo, dokler jih javni smetilničar ne bode vzel. S tem pa je bilo 40.000 cunjarjev ob svoj zadnji zaslužek, kterega so iskali, kadar boljšega ni bilo in tedaj so godrnjali, pa tako na glas, da so poslanci morali smeti pri miru pustiti. Tu tedaj je bila smola. — Skovali so potem novo preskrbniško postavo za redarje, ki je neki tako slaba za redarje in njih družine, zlasti kar se tiče pokojnine, da jih je 5000 žugalo takoj odstopiti, če se postava ne spremeni. Poslanci so se spet vstrašili ter vse pri starem pustili. In tako se jim še marsikterokrat zgodi ter s tem oblast čedalje bolj slabe. Novemu konservativnemu ministerstvu na ^panjskem gre pričeto delo jako srečno in vspešno spod rok. — Delovanje je s tem pričelo, da je uradnike, posebno kar je višjih služb, po svojem okusu nastavilo. Po deželah je nastavilo 40 svojih mož za prefekte. In sedaj se še z drugimi višjimi uradniki peča. Tako je prav! Vsako ministerstvo, ako hoče vspešno delovati, mora načelniška mesta s svojimi ljudmi nastaviti, če hoče, da ga bodo po njegovih načelih nadomestovali. Ko bi se bilo pri nas to pred 4 leti zgodilo, ko je Taaffe nasto-jil, bi bili mi že gotovo bllžej sprave med narodi, cakor smo zdaj. Sudan in Cliartum. Angleži so opustili misel, da bi se Sudanom vred tudi Chartum popustili. Chartum se tako rekoč poslednja trdnjava v Afriki lahko imenuje, doklej še omika seže. In ruski diplomat Giers sam pravi, da bi bilo jako težavno za Egipt, ako bi se moral Chartumu odpovedati. Vsi trgovinski in kulturni interesi Egipčanov se ondi strinjajo. Neprecenljivega pomena je pa Chartum v verskem oziru, in kdo Slovencev se ne spominja našega rojaka, misijonarja Ignacija Knob-leharja ali kakor se je on v Afriki imenoval „Abuna Soliman", ki jo v Čhartumu vstanovil sv. misijon za črne neverne zamorce. Egipt Chartuma toraj po nobeni ceni ne sme Mahdiju prepustiti. Če ga pre-puste, kdo bode porok, da Mahdi ne bo naprej dri ? Tudi Giers je neki rekel, da je zadnji čas Mahdiju mejo pokazati: do tii in ne dalje. Izvirni dopisi. Iz Dolenjskega, 24. jan. Kakor znano, bode prihodnjo sredo 30. t. m. občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani, ki ima razun drugih posvetovanj izvoliti družbenega tajnika. Potegujeta se za to mesto gosp. E. Kramar, vladni potovalni učitelj, in gosp. G. Pire, poprejšnji pristav deželne šole na Slapu, zdaj v Kranji bivajoč. Oba kandidata imata za tajnikovo mesto vse potrebne lastnosti. Tako nam je rekel poročevalec pri zadnjem občnem zboru, in res je temu tako. Gosp. Kramar bo zarad dveletnega potovanja po deželi znabiti deželo in ljudi bolj poznal. G. Pire ima pa sicer več praktičnega znanja, kar ga gotovo tudi priporoča. Poročevalec je dalje rekel, da nam je za to skrbeti, da vednostne moči ostanejo v deželi, da jih imamo, ko bi jih kdaj za kmetijsko šolo potrebovali, kar se vendar mora prej ali potlej zvrSiti. Tudi udje kmetijske družbe smo vsi tega mnenja, zato je treba tudi g. Pirca izvoliti, da ga deželi ohranimo, g. Kramar ima že tako svojo službo. Ne zamerite, če jaz tudi druge vzroke navedem. Tajnik kmetijske družbe ni peto kolo, zato nam je tudi skrbeti, da bo prihodnji tajnik zanesljiv narodnjak. G. Pire je sin stanovitno narodnih staršev in bil je dozdaj vedno naroden, česar so se utegnili vsi lahko prepričati, ki so imeli priložnost opazovati njegovo delovanje in obnašanje. O drugem kandidatu pa gre govorica, da njegovo kandidaturo podpira Schrej-Deschmann, in da se zanj zanima tudi konštitucijonalno društvo v Ljubljani. On je neki tudi pri zadnjem občnem zboru kmetijske družbo ponujal in delil listke s kandidati nemške stranke za družben centralni odbor, kar poštenim Slovencem gotovo ne more biti všeč. Smemo li takega kandidata z dobro vestjo podpirati in voliti? Potem še nekaj. Lansko leto (zdaj že predlanskem) je bil izvoljen g. Kramar za tajnika; ali odpovedal se je, preden je začel delovati. Bil si je pa tega popolno sam kriv. Lansko jesen smo imeli zato v drugič sitnost in prihodnji teden jo bomo imeli tretjič. Kdo nam je porok, če bode g. Kramar izvoljen, da ne bomo je imeli še četrtič? Toraj se družabnikom gotovo priporoča, da se še enkrat potrudijo ter pridejo obilno in volijo narodnjaka, ki je pripravljen delati pošteno in vstrajno, dokler ga vikši ne pokličejo kam drugam. Ud hnetijslce drtišhe, ki posnd deželo in ljudi. Iz Reke, 24. januvarija. Eedkokrat se je menda primerilo, da bi predsednik kakega zbora pobegnil s predsedniškega stola, a mi smo imeli čast in sr"čo, kaj tacega doživeti. Dne 22. t. m. je namreč naš župan odgovarjal na interpelacije enega mestnih očetov, ki ga je pred več dnevi prašal, ako mu je znano, da se pri zidanji novega gledišča — ki ga, mimo grede omenjam, zida kranjsko stavbeno društvo — rabi in upotrebuje kamenje od podrtega gledališča. Tedaj je župan precej odgovoril, da ni res, in interpelant je rekel, da je z odgovorom zadovoljen. Ko se je pa ta zopet prepričal, da se pri imenovanem zidanji res rabi kamenje od podrtega gledališča, je to neki privatno sporočil županu. V seji dne 22. t. m. je župan zopet odgovoril na ono interpelacijo, da se je res upotrebovalo kamenje od podrtega gledališča, a on da je bil o tem napačno podučen, sicer pa da je kamenje podrtega gledališča dobro, torej da ne bode zidanju nič škodilo. To odgovarja interpelantu, kakor je obljubil odgovoriti. Toda interpelant je rekel, da on je že dobil odgovor na svoje vprašanje, in je prašal, kako je prišla v zapisnik opazka, da bode namreč župan odgovoril na njegovo interpelacijo, ker tega niti obljubil ni, zato je zahteval, da naj se zapisnik popravi in ona opazka izbriše; nadalje je županu očital, kako da se more v zapisnik kaj zapisati, kar nikdo govoril ni. To je gosp. župana tako razburilo, da je naglo vstal, vzel klobuk, rekel še prvemu podpredsedniku, da naj zasede predsedniški stol, ter je hotel iti iz dvorane. Zadrževali so ga nekteri prijatelji, da naj ostane v dvorani in naj sede med odbornike, ako že noče prevzeti zopet predsedništva. Ostal je sicer še gospod župan, toda mestni očetje in galerija se niso mogli več umiriti, gospod župan govoril je dosti vmes, a ker se mir le ni hotel povrniti, je predsednik sejo sklenil. Kakor vidite, mi smo odškodovani za poročila iz hrvaškega sabora, ki nam vsled preloženja taistega manjkajo. Domače novice. (O smrti premilostnega Tcncsošhofa Krisostoma) poroča „Laib. Ztg.", da je poleg postelje vpričo bil in molil njihov kaplan g. A. Koblar, kedar je tajnik g. S. Bohinec v domači kapeli maševal in da so sredi njegove sv. maše ugasnili. Zdravnik jim je v zadnji bolezni bil dr. Mader. V petek so jih doktorji mazlili; osrčje se je pokopalo pri sv. Krištofu, truplo se bode v stolni cervki sv. Nikolaja. Gosp. Doberlet del jih je na pare v veliki dvorani proti velikemu trgu. Gg. bogoslovci molijo po trije pred parami, in ljudstva hodi danes kropit vse polno. Stolni kapitel razpošilja mrtvaški list v nemškem in slovenskem jeziku. Z Alojznice veje velika črna zastava. Deželni predsednik je v iskrenih besedah pismeno izrazil sočutje visoke vlade stolnemu korar-stvu. Mrtvaški govor o slovesnem pogrebu v ponedeljek bode imel kanonik gosp. dr. J. Gogala. Sprevod vodil bode premilostni goriški metropolit g. dr. A. Zorn; prideta tudi prevzvišeni knezoškof iz Maribora in premilostni škof iz Trsta. \ ponedeljek bo najprej iz škofove palačo pogrebni sprevod po mestu, špitalskih ulicah, mimo Frančiškanov, po kongresnem trgu, novem trgu, čez Hradetzkijev most, po velikem trgu v stolnico, potem ogovor in sv. maša ter druge mrtvaške molitve. Do prečastite duhovščino po školiji je šlo dostojno naročilo in povabilo po „Laib. Diiicesanblatt-u". Sprevodni red se bode še posebej izdal. (F Ljubljani) je danes po ulicah gibanje zelo živahno, nekaj zato, ker je zadnji smajni dan, še TeS pa zato, ker so ljudje zvedeli o smrti mil. knezo-škofa, kterega hodijo ljudje kropit kar v dolgih ia gostih vrstah. (Vodnikova svečanost.) Kot vsako leto, priredi tudi letos čitalnica v svojih zgornjih prostorih Vodniku na čast 2. februvarija sijajni ples. Že skoz celo vrsto let pripadala je Vodnikova slovesnost naj-priljubnejšim in najmnogobrojnejse obiskovanim, in bi bilo želeti, da se tudi letos jednako obnese. Vsled tega si usoja čitalnični odbor razun po vabilih, koja se te dni razpošiljajo, tudi po časnikih slavno občinstvo na to opozorjati. K temu plesu nimajo pristopa izključljivo le udje čitalnični, marveč tudi po njih vpeljani gostje proti 1 gold. vstopnine. Samo ob sebi razumljivo je, da pričakuje odbor od strani udov kolikor mogoče mnogobrojne vdeležbe, nadja se pa za trdno in zelo bi ga veselilo, če počasti čitalnico omenjenega dne se svojo navzočnostjo obilo gostov ljubljanskih in iz dežele. Začetek ob 8. uri zvečer. Čitalnični odhor. (Društvo „So?:ol^) je ravnokar izdalo svoje letno poročilo od 31. decembra 1883 do 31. decembra 1883. Eazen poročila o društvenem delovanji v tej dobi obsega društveni račun in proračun, potem pa imenik društvenikov, kterih je s častnimi in podpornimi udi vseh skupaj 210. („Brenccljna'' 2. letošnja števillca) izide danes. (SliJca ropaisJccga morilca Šetika) razpostavljena je že več dni na velikem trgu pri Giontiniju T dveh oknih. Prodaja se po 60 kr. No, tako zver naj kupuje, kdor hoče! Eazne reči. — Vožno pošto med Štanjelom in Sežano dovolilo je kupčijsko ministerstvo vsled posebnega prizadevanja državnega poslanca dr. Tonklija, kteremu so zato iz Štanjela 22. t. m. poslali zahvalno pismo. — Velik vihar divjal je 24. t. m. po Pragi in okolici in jo veliko škode napravil. Oken je menda toliko utrtih, da jih do sedaj še pošteti ni bilo mogoče. Starejše osobe metal je po tleh, in veliko se jih je poškodovalo po s streh leteči opeki in cehh kosovih, ktere je vihar od odpasja raz liiše trgal in na tla metal. Največ moči imel je okolo narodnega gledišča. Ondi je vrgel ob treh popo-ludne že bolj starikavo ženico ob tla, ji je odtrgal klobuk in plajšč in oboje v Veltavo vrgel. Enaka nezgoda doletela jo ravno tam cunjarico, ki je s polno košaro domov kretila. Hud sunek podere jo s košem na tla in cunje hudomušno na vse strani raznese. Žena je jokala, kajti skoraj celo premoženje svoje imela je v cunjah. Nekteri gospodje, ki so ravno mimo šli, od.škodovali so jo za izgubo v gotovini. Nekoliko pozneje peljal se je mimo vojak s samcem. Blizo mostu preobrne viliar voz, splaši konja in posadi vojaka na tlak. Konj razbije za njim drdrajoč voz do čistega, preden so ga vjeli. Tudi cesarske grbe je razmetaval raz cesarska poslopja na sredo ceste. Napisi nad prodajalnicami so pa kar leteli raz hiše. Zapaže pri vrteh in okoli drvnih skladišč je viliar vse podrl in deske po daleč na okolo razmetal. Opeke raz streh je pa po nekterih ulicah toliko vsipal, da si noben človek več skozi ni upal. — O umoru generala Benediktincev de Montevergine, don Viljema de Cezare. došle so natančneje novice iz Eima. Omenjeni general-opat imel je večkrat v Eimu opraviti, in si je zarad tega najel ondi privatno stanovanje. Nedavno imenovali so ga za patrocinatorja pri poblaževanji (beatitikaciji) Marije Kristine Savojske. Poblaževanje imelo bi se bilo vršiti pretekli teden in se je don Cezare iz tega vzroka s svojim oOletnim služabnikom Ferdinandom v Kini podal, kjer sta se v najetem stanovanji naselila. 18. t. m. zvečer slišali so sosedje za trenutek nekak krik in vrišč iz hiše, kjer je Cezar stanoval, ali nihče ga ni porajtal. Pol ure na to hotela si je hišna dekla pri P^erdinandu nekoliko očeta (je-siha) izposoditi in je šla na njegove duri trkat, ktere ji je Ferdinand še le čez dolgo časa odprl. Imel jo zavezano roko in krvav jo bil po obleki in po obrazu. „Za božjo voljo, Madonna santissima, vsklikue prestrašena dekla, kaj se je tu zgodilo?" /riho bodi, vse ti bom povedal", pravi služabnik. ..Neka gospa prišla je nocoj raonsignorja obiskat; knialo ji je bil pa njen mož za petami, ki je s silo k mousignorju vlomil. Z nožem v roci ])lanil jo nad ženo in zaklal bi jo bil, da nisem jaz noža z roko prestrigel. (Se zna, da bilo je vse zlagano.) Pozneje sta prišla še dva druga moža in jedna gospa in sedaj se vsi skupaj notri prepirajo.-' Dekla je hotela steči po redarje, Ferdinand jo je pa rotil, naj tega ne stori, ker bi s tem le njegovega gospoda sramotila. — Drugo jutro gre dekla zopet v' Cezarjevo stanovanje, ktero je na stežaj odprto dobila. Trkala je na Ferdinandove duri, kteri se je navidezno še le zdaj zbudil. Na vprašanje, zakaj da vse od])rto stoji, se Ferdinand začudi in pravi, morda da je monsignor ponoči kam. oditi moral in o hitrici pozabil zapreti. Takoj so napravi in gre v gospodovo sobo, kjer na ves glas zavpije: „Sigaore Benedetto! monsignore je mrtev!" Dekla prebledi in po redarje steče, kteri takoj hišo obstopijo in stvar preiskavati začnejo. V nekem kotu naš i so opata s prerezanim vratom, na kterem je široka rana zevala. Oči so mu izstopile in obraz kazal je na srdit boj, v kterega se je moral nesrečnik še pred svojo smrtjo zaplesti. Postelja je vsa krvava; luže krvi pa po sobi stoje. V so-sedni sobi so našli vse omaro in skrinje odprte, ključavnice pa s silo odtrgane. Vso je na grozovit ropni umor kazalo in redarji so Ferdinanda takoj prijeli, ker se jim je najbolj sumljiv zdel. On je sicer rekel, da jo nedolžen in je poskušal redarstvu ravno tisto basen natveziti, kakor si jo je sinoči izmislil za deklo. Eedarji mu pa niso hoteli verjeti in so jeli pridno po hiši preiskavati. V stranišči so našh britev in pa vehk kuhinjski nož, ki se je v rano na vratu tako podal, kakor ključ v ključavnico. Tudi deklo so prijeli, ker se jim zaradi tega sumljiva zdi, da ni že sinoči tega redarstvu javila in pa ker ji je Ferdinand nekaj naropanih dragocenosti shraniti dal. Zavratni sluga odločno taji, da bi bil on morilec; vse pa tako kaže, da je bil on glavna oseba pri umoru. — Ponavljal se jo Majlathov pri-merljej v Budapešti. Umrli so: 23. jan. Urša Gerčar, gostija, 54 let, na sv. Petra nasipu iz Ljubljanice izvlekli mrtvo truplo. — Jožef Bezlaj, delavcev sin, 2 leti, Poljanska cesta št. 18, sušiea. V bolnišnici: 22. jan. Primož Slavina, dninar, 77 let, Marasmus senilis, — Prane Stue, gostač, 64 let, oslabljenje moči. ]>uuajska borza. 25. januvarija. Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 90 Sreberna „ „ „ „ . . . . 80 „ 40 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 100 „ 35 Papirna renta, davka prosta . . . 94 „ 95 Ogerska zlata renta 6% . . . . 121 „ 70 ... . 89 „ 60 ., papirna renta 5% . . . 87 „ 55 Kreditne akcije . . . .160 gld. 306 „ 75 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 gld. 116 „ 20 ,, avstr.-oger.ske banke . . . 848 „ — Liinderbanke.....116 „ 10 „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 620 „ — „ državne železnice .... 317 „ 75 „ Tramvvajr-društva velj. 170 gl. . . 227 „ 25 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 123 „ — 49Ž. ., ., „ „ 1860 . 500 „ 138 „ 25 Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 170 „ 25 „ „ „ 1864 . . 50 „ 169 „ 25 Kreditne srečke . . . . 100 „ 170 „ 25 Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ — Rudolfove srečke . . . . 10 „ 20 „ 25 Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 105 „ 75 ., ., Ferdinandove sev. ., . . 105 „ — 5^ štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ — London.......121 „ 30 Srebro.......— „ — Ces. cekini.......5 „ 71 Francoski napoleond......9 „ 62'/, Nemške marke......59 „ 40 Tujci. 24. januvarija. Pri MallH: Friderik dr. Etjens. z Dunaja. — Handl. Markes, Wolf, Eekstein, Polak, Eeimann, Jlosehel in Fisclier, kupci, z Dunaja. — Josip Dittricli, kupec. — M. Seliumaeher, tovarnar, iz Gradca, Pri Slonu: Grof Egger, grajščak, iz Celovca. — Kari Legart, s soprogo, z Dunaja. — Weiss, Bettelheim, Steiner in Suhanek, kupoi, z Dunaja. — Kari Molnar, kup. potovalec, iz Biidapešte, — Ziscrl, kupec, iz Trsta. — Pavel Lengyeh, kupeo, z Ogerskega. — Girolamo dr. Marossovicli, iz Šibenika. — Franc Romano, iz Kopra. — Anton Treven, kupec, z Jesenic. — Stare, zasebnica, s sinom, iz Kamnika. Pri Tavčarji: Josip pl. Fabris, c. k. okr. komisar, s Krka. — Slartiu liorštar, iz Kamnika. Pri Juiuem kolodvoru: Anton Kolilert, ravnatelj. — Alojzij Scheigar, zasebnik. — Adolf Pirker, rudar, z soprogo, iz Pliberka. Pri Fti-a/tfff; Josipina Weliovc, zasebnica, iz Žužemberka. — Kari Zavodich, zasebnik, iz Žužemberka. Imamo jo!!! Po vstrajnih študijah posrečilo se je dr. pl. Bedenu izumiti o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da je na svojem mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi pi-iraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Izumnik je i)orok za brezpogojen vspeli. (4) Steklenica velja fi gld. a, v. Edina prava se dobi pri izumniku dr. )1. Beden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, camor je treba denar predposlati. vzajeiiiiio-zaviirovaliia banka za življoisje iia lliiiiaji. Vodstvo: I., Nibelungengasse 7, v lastni hiši. Priobčujemo s tem, da smo izročili gospodu Josipu Prosenc-u v Ljubljani, za Kraiijsko, Koroi^ko, Južno-^itajarNko isi PriiiiorNko ter prosimo p. n. občinstvo omenjenih pokrajin, da se blagovoli v vseh „l?siti-io" zadevajočili slučajih odslej obračati do g. Jo»si]>ii i'i-oHeu<'!-j». Na Dunaj i, v 24. dan oktobra 1883. "Voclstvo Oziraje se na predstoječe naznanilo, usojam .si (i. n. občinstvo opozarjati, da vzprejema zavarovalna banka ,,r»jit,i-i!i" vsakeršna zavarovanja Icitpitiili j in i-<»iit, zadevajoča <-lov<^^ življoii.j«', kakor tudi oMiiovo in iij>i-ti-vo i)i*«iži>'otnili l)lfij{'!ijiii2. z odličnim spoštovanjem I fcam Ta-ržaa^ I odprl je i aMUo mM ' v lijnMjaiii, I Gosposke ulice štev. 12/ I tik Knežjega dvora. (4) Priznano nepokvarjene, izvrstne izdelujeta (24) r. K. Seeinanii v Ljubljani.