# Osrednji problem kršèanskega jezika (go- vorice, naèina izra`anja) je, da je preveè do- maè nekaterim in preveè oddaljen veèini dru- gih. Èe nekaj uporabljaš pogosto, se temu vrednost zakrije, in èe na nekaj naletiš red- kokdaj, èe sploh kdaj, to sestoji iz delcev, iz- loèenih iz konteksta in slovnice, nepovezanih preprièanj, in mora biti po sodbi zdrave pa- meti in predsodkov preizkušeno kot verodo- stojno. Dvakrat so me med obiskom študen- tov na Rockfellerjevem centru v Bellagiu v Italiji leta 2000 prosili, naj razlo`im, kaj so bile binkošti. “Kultivirani prezirljivci” religije ne vidijo posebnih razlogov, zakaj bi brali re- sne raziskave kršèanskega diskurza in se raje gostijo s karikaturami njegove smešnosti. Tako kot dnevno èasopisje se norèujejo z obi- èajnim roganjem, posebej glede kršèanstva, kajti te`ko je braniti nekaj, kar izgleda kot preostanek prejšnje nadoblasti. V “duhovnih” oddelkih knjigarn najdemo kratke, a nena- vadne novinarske razlage, ki se razlikujejo gle- de na uèenjaška pospeševanja gnosticizma ali mistièni “šund”. Na policah ni veliko del, ki resno in poljudno predstavljajo kršèanstvo, èe izvzamemo evangeljska dela v specializi- ranih prodajalnah. Eden od koristnih rezultatov te kombina- cije nevednosti in prezira je ta, da kršèanstvo ponovno dobiva prednost preseneèenja in osupnjenja, ki jo je moralo imeti, ko je pre- kri`alo pot Rimljanom v prvih stoletjih. Se- veda, tudi oni so bili zanièljivi, kakor ka`e grafit deèka iz tretjega stoletja v Muzeju Pa- latin v Rimu, ki prikazuje opico na kri`u. Ko so rimski senatorji slišali o novi veri od svojih spreobrnjenih `ena, jih je to moralo zelo moèno prizadeti, pa tudi neprijetno vznemi- $ !  8   6  - riti.2 Razglasitev èloveškega videza Boga v po- dobi Juda, usmrèenega na mejah imperija, je bila te`ko najbolj privlaèna od vseh razpo- lo`ljivih vzhodnih kultov. Mitraizem bi mno- go bolj ustrezal dru`bi in njeni vojski. V bis- tvu bi v primerjavi s kršèanstvom skoraj vsak bog bolj pristajal moèi imperija ali republi- kanskim vrlinam, kar sta kasneje ugotovila Machiavelli in Rousseau. Dovolj slabo je bilo `e, da naj bi pravi moški ponos nadomestili s poni`nostjo, toda prepoved, da bi kogar koli klicali oèe ali gospod, bi verjetno razbila dru`bo in “postavila svet na glavo”. V letu 2000 je londonska Narodna gale- rija postavila slikarsko razstavo o Kristusu z naslovom “Videnje odrešenja”.3 Rad bi upo- rabil to razstavo, kulturni dogodek sam na sebi, da bi izzval nekaj vprašanj, preden prei- dem naravnost h kršèanskemu jeziku. Raz- stava je pritegnila velike mno`ice in njena predstavitev kršèanstva je povzroèila vzdušje resne radovednosti. Izobra`eni ljudje jemljejo umetnost in njene ikone zelo resno, toda predstavitev teh del na naèin skladne ikono- grafije, postavljene v teološki kontekst, je zah- tevala spremembo gledišèa. Tu so bile stvari, ki so imele zgodovinsko doloèen pomen, kot recimo dvojna Kristusova narava, oèitno od- visne od vnoviènega o`ivljanja pozabljenega kršèanskega jezika. Neil MacGregor, direktor galerije, se je strateško odloèil, da gre preko obièajnih umetnostno-zgodovinskih vprašanj stila in izvora in tvega umetnostno-teološko inter- pretacijo. Njegova razlaga je na primer in- terpretirala snemanje Kristusa s kri`a, ko mrtvo telo `e postane Evharistija4 (in je tako (do)konèno polo`eno v roke njegovih prija-              teljev). Toda ne glede na tako ustvarjalno interpretacijo je bilo veliko širše vprašanje zastavljeno ob sugestiji, da lahko damo temu rojstvu in tej smrti, tej prisotnosti in odsotnosti, tej nedol`ni èloveènosti na sod- nem procesu univerzalen pomen, popolno- ma neodvisen od posamezne vere. Vendarle — èe bi lahko resnièno spoznali univerzalne globlje pomene — zakaj je domet razstave sedemnajsto stoletje? S tem proble- mom so se be`no spoprijeli v zadnji sobi, ki je vsebovala nekatera moderna dela in je bila naslovljena “Stalna navzoènost”, a oèitno je Kristusovo telo preprosto prenehalo zaposlo- vati evropsko slikarstvo. To spremembo lah- ko zasledimo v vsaki umetnostni galeriji, naj- prej s poèloveèenjem stiliziranih ikon in za- èetkom poganskih subjektov, ki jim je sledila vedno širša vrsta tém, kot so portret, dru`in- sko `ivljenje, objekti, mesto in pokrajina. Zdru`evalno znamenje se je razdrobilo. Zadnji premik proè od Kristusovega telesa je neizbe`no povezan s posebno vrsto seku- larizacije, ki se je pojavila (recimo) med 1680 in 1720 in je zaèela razsvetljenstvo ter jo je Paul Hazard poistovetil s krizo evropske za- vesti.5 Marcel Gauchet v svojem znamenitem delu Streznitev sveta (Disenchantment of the World) celo dokazuje, da se je z osemnajstim stoletjem konèalo veliko delo kršèanstva — ne- mara je to zelo francosko gledanje, toda po- stavi odloèilno vprašanje, ali je univerzalni je- zik kršèanstva popolnoma in v resnici mrtev.6 Ker veèina slik na “Videnju odrešenja” izvira iz poznega srednjeveškega in renesanè- nega obdobja, je bil njihov poudarek odloè- no katoliški, toda za to je mo`en še dodaten razlog, ki se nahaja v naravi protestantizma. Ne da bi predpostavili, da je bila vera pro- testantov v slišano Besedo od nekdaj sovra`- na vidnim podobam, se je v reformaciji ned- vomno zmanjšal kršèanski repertoar zna- menj. V Angliji se sredi šestnajstega stoletja na primer vidi sprememba v naèinu in pred- metu liturgije in umetnosti, kakor je pred- met prouèevanja Holbeina.7 Bolje je, da smo previdni pri presojanju “religioznega” premika, kot sta reformacija in predhodna sekularizacija, posebej ko se spomnimo ne- nehnega religioznega odnosa (še danes) an- gleške poezije ali Rembrandta ali tradicije glasbe pasijonov, ki se je zbrala v J. S. Bac- hu, toda nekaj je mogoèe v tej ideji, ko jo prenesemo na prikaz Kristusovega telesa.8 Morda je Bog ostal utelešen v besedah pri- digarjev in pesnikov — in glasbenikov, toda ne v vidnem mesu in otipljivem kruhu. Vse to je zelo zapleteno, toda lahko sta najmanj dve stopnji med nami v tem, kar Leo Stein- berg imenuje naša “moderna pozaba”, in po- novnim o`ivljanjem kršèanskega jezika.9 To razstavljanje odrešenja, kot ga gledamo zgodovinsko z oèmi vere, je vzbudilo tudi vprašanje toèke na zaèetku in tiste na koncu. Seveda ni pristne verodostojne originalne Kri- stusove podobe in predstavljene podobe so izhajale od èetrtega stoletja po Kristusu dalje, ko je kršèanstvo doseglo ortodoksijo in razvilo ikonografijo kot Dobri pastir, Jagnje in Sidro. Podobe se zbirajo okrog rojstva, smrti in vstajenja in tako okoli vozlišènih toèk ima- nence, transcendence, èloveènosti in razlik, prisotnosti in odsotnosti. To je Kristus vere, utelešeni, kri`ani, vsta- li, v vnebohodu, vendar je za post-protestan- te kršèanstvo, kakor ga ohranjajo v spominu, osredotoèeno popolnoma drugaèe. Za nekate- re je to Zlato pravilo in zapoved, da si prija- zen in prijateljski do trpeèih, bolnih ali si- romašnih, za druge ideja o boljši dru`bi miru, sprave in odpušèanja, za tretje spet duh univerzalne dobrote, svobode in resnice in za nobenega od teh kršèansko obèestvo s svojim razvitim naèinom izra`anja kot táko ni pomembno, razen kot uporabna dobrodel- na organizacija, ki vodi dobra dela v tem za- pravljivem potrošniškem svetu “mumbo-jam- bo” in prilo`nostno tola`i uboge na duhu.         # Morda lahko razmišljajoè post-protestant pride najbli`je pomenu, da lahko bistvo krš- èanske umetnosti najdemo v ideji delitve daru in skupnega obeda. To je nedvomno razlaga, ki je zelo blizu kršèanski govorici, toda ne zahteva ne Boga in ne vernega obèes- tva. Je povzeto bistvo v obèih èloveških izra- zih, ki ga lahko gojiš brez kakršnega koli pre- hoda skozi vode krsta od teme k luèi in od smrti k `ivljenju, ali brez kakršnega koli poi- stovetenja s Kristusom v njegovem lastnem prehodu skozi krst trpljenja, zapušèenosti in smrti v veèno `ivljenje. Kaj lahko reèemo o tej posebno pazljivi razlagi dobrohotnega gledalca? Morda to: da je kršèanstvo postalo bolj stvar prostega ob- toka in zato izginjajoèih idej kot tranzicija in uzakonitev, prevzeta in do`iveta v dru`bi, in sprejemanje v svoje roke “milost za milostjo”. Dogajanje v Bo`ji hiši, kjer se prihaja skupaj, da bi delili obed pod bogato zagrinjajoèo tan- èico znamenj ljubezni in lastnega `rtvovanja, se najbolj dobrohotno razume brez udele`be. Vsakdo bi lahko prišel na idejo ljubeèega daru in daru ljubezni z darovanjem svojega telesa in bi lahko naredil celo veliko veè brez kakršnega koli navodila religioznih institucij. Ni dvoma, da je to globoko idejo skozi sto- letja prenašalo institucionalno kršèanstvo, toda niè ni neizogibno potrebno pri posamez- ni zunanji obliki, ki nosi to notranje in obèe bistvo. Resnièno je, kakor bi poudaril Har- nack, veliko neugodnega v tem institucional- nem dogmatizmu in goreènosti, ki se vraèa v intervalih, da niti ne omenjamo njegove vlo- ge v podvojitvi dru`bene moèi, ki v ta namen poudarja reprodukcijo za vsako ceno, privzeto v “pravi” obliki dru`ine. Komuniciranje na naèin ljubeznivega daru, ki je prijazno sprejet in ne zahteva nièesar, razen dovzetnosti, je popolnoma mogoèe brez posredujoèih obre- dov in obhajil. “Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte,” pravi Sveto pismo. Toda vse to je na voljo brez posredovanja ali slabih strani du- hovšèine ali Cerkve, èeprav se je dejansko ne- mogoèe izloèiti iz kršèanskega konteksta, da bi odkrili, kako pristno in jasno je v resnici. Zamislili smo si, nadalje, marljivega pre- vajalca kršèanstva v izraze obèeèloveškega bis- tva. On ali ona se je lahko celo sprehodil sko- zi “Videnje odrešenja” kot po neke vrste iz- ven-liturgiènem romanju, in je dopustil zna- menjem govoriti o vsem, kar je najbolj po- membno. V predstavitvi Matere in Otroka in v resnicoljubnem samodarovanju moškega v sodnem postopku, celo do smrti na kri`u, bi lahko razglasil svetost daru `ivljenja. Mor- da bi lahko tej osebi prišlo na misel, da raz- laga skrbno osvetljuje obèe, medtem ko ostaja zvesta posebnim pomenom.10 Èe ne bi nare- dili tega, bi seveda teptali njihovo prièevanje, kot v èasu razsvetljenstva, pa tudi kljub naši izmišljeni relativnosti imamo mi vsi boljši do- stop kot oni k temu, kar so ti veliki umetniki v resnici imeli v mislih. Zdaj lahko v veliki meri opustimo naèrtno oporo, ki jo je preskrbelo “Videnje odrešenja” in razišèemo eno ali dve pomembni vprašanji: prvo zadeva izvirno in prvotno toèko kršèans- tva in njegovo preprosto notranje bistvo, in drugo, kaj bi lahko bil njegov konèni cilj. Èe zaènemo na zaèetku, takoj postane oèitno, da vprašanje prvotnega ali izvirnega ni isto kot vprašanje notranjega bistva in da nobeno od njiju ni preprosto. Kar imam tu v mislih, so nekatere površno povezane dom- neve, verjetno samoumevne v splošno razšir- jeni in pol-protestantski kulturi. So v tem, da je posebna avtentiènost pripisana najbolj prvobitni plasti, od katere je odvisno vse os- talo — da je izvirni Jezusov evangelij moral biti preprost in da se to lahko ugotovi kot notra- nje bistvo ter da je univerzalnost tega bistva mogoèa zaradi njegove preprostosti. Razum- ljivo je, da se ne morem ukvarjati s temi “va- bami”, èetudi lahko verjetno damo na stran idejo, da je Jezusovo uèenje sploh preprosto, pa èeprav “so ga navadni ljudje poslušali z ve-              seljem”. Èe pomislimo samo na razpon po- menov, ki jih natanèno poznavanje pripisuje oèišèenju templja, je jasno, da Jezusovo “uèe- nje” ni preprosta zadeva. Kakorkoli, povezava med univerzalnostjo odrešenja in njegovo preprostostjo je pove- zana s tem, da udari nekoga kot èloveškega in mogoèega, zato zaènimo s tem, preden iz- postavimo idejo preprostosti, kajti zadeve so redkokdaj tako preproste kot izgledajo. Èe zaènemo s tem — kaj naj razumemo pod biti “odrešen” onstran prepoznavanja in od- govora na dar velike vrednosti, ki nam je bil brezplaèno polo`en v roke? Èloveštvo ima opravka z naklonjenostjo, podeljeno v Kruhu in Vinu in vsi èutimo sorodnost drugega z drugim v tem, kar izmenjujemo, in v spoz- nanju darovanja. “Kruh in Vino” in “prvina” le`ijo v srcu evharistiènega slovarja v povezavi z darovanjem in zahvaljevanjem. To je prvot- ni, najgloblji in obèi pomen. Povezava med dati in odpustiti je torej prvotna, kakor v mo- litvi Oèenaš “daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušèamo svojim dol`nikom”. Evhari- stija ostvarja to najbolj osnovno dejanje zaup- ne in dovzetne vere z deljenjem osnovnih pr- vin kruha in vina in njunim darovanjem “kvišku” v kontekstu medsebojne odveze in Bo`jega milostnega odpušèanja vseh naših prestopkov drug proti drugem in proti duhu milosti in resnice. Seveda, ta osnovna naèela zahtevajo posredovanje izraznih sredstev, kot so darovi ljudi, ki so obenem darovi Boga, in razporeditev slu`b pri mizi, kar se v praksi lahko ne izka`e tako preprosto. Tako da smo lahko popolnoma na poti k temu, kar sodob- na pozaba etiketira kot “mumbo-jambo”. Seveda, zgodovinsko je celo mogoèe, èe- tudi neverjetno, dvomiti, ali je Jezus v teku zadnje veèerje s svojimi uèenci sploh kdaj preoblikoval osnovno molitev za vsakdanji kruh in odpušèanje v osnovno daritev svojega telesa kot našega vsakdanjega kruha in stal- nega odpušèanja, a povezava je oèitna. Prav tako je oèitno res, da bi morala biti vzorèna molitev postavljena poleg vzorènega dejanja, kot je to v angleški liturgiji, kjer trenutku raz- lomitve in razdelitve sledi: “In zdaj, ko nas je naš Odrešenik Kristus nauèil, da si lahko upamo trditi Oèe naš, ki si v nebesih”. Ta stavek nam pove, da so bili vsi nešteti prelomi obèestva, ki izvirajo iz greha in vodijo k zlo- namernemu prelomu Kristusovega telesa na kri`u, izbrisani in je èloveška dru`ina v osnovi ponovno zbrana okoli mize in spravljena v miru. Najhujše, ki je vodilo roko brata, da se je dvignila proti bratu v prvotnem sovraš- tvu, je bilo preoblikovano v najboljše na na- èin, v katerem je Sin Èlovekov in Sin Boga prevzel to nasilje, da bi skupaj pripeljal vse sinove in hèere v enem Bogu in Oèetu vseh. To je temeljno teološko, onstran kakršne koli nadaljnje obdelave znamenj. Vendarle se lahko z vsakim dodatnim pre- mišljevanjem pravzaprav vprašamo, kako eno- stavno to ostane; in — kakor je jasno pokazala razvijajoèa se ikonografija, ki jo je izpostavila razstava — enostavno in preprosto na noben naèin ne opiše izrednih potencialov govorice kršèanskih znamenj. Še vedno lahko reèemo, da je “vse, kar moraš vedeti” naslednje: Bog te ljubi. A razumeti moramo tudi dodatno raziskovanje rastoèega jedra, repertoar preo- brazb, izhajajoèih iz edinstvenega tematskega kazala. Drugaèe lahko ostanemo samó pri sprevraèanju besed, nazadovanju, oblaganju ali obdelovanju judovske mesijanske vsebine skozi grška razumska oèala in rimsko pravno obliko, kot tudi seveda izbiri z moèjo.V vsa- kem primeru sociološka metoda te`i za raz- vojnim naèinom obdelave, ki lahko izgleda precej katoliški, ker nam primanjkuje meril za širitev posebnih pravic sploh do prvotnega. Kršèanski jezik je to, kar govorijo kristjani, in ga vodijo samo neke vrste usmerjevalni na- potki k temeljnim dokumentom, sicer ta je- zik postane nekaj drugega. (Èe so res zaple-         # tene zveze, ki rastejo iz prvotnega zaklada vere, potem je kršèanstvo, ki diskutira z argumenti, prva “religija” te vrste).11 Kaj pa prav tako vznemirjajoèe vprašanje mo`nega cilja? Je kršèanski jezik prav tako mrtev, ne veè najboljši, edino potrebni po- srednik za to, kar je najbolj potrebno sporo- èiti? Morda sveto zemljo naše sodobne “po- bo`nosti” lahko najdemo pred neizmerno raznolikostjo podob v umetniški galeriji, ka- dar se ta ne uporablja za “Videnje odrešenja”, ali po mo`nosti v koncertni dvorani ali gle- dališèu. Med kljuènimi mo`nostmi sta tukaj bo- disi ideja, da so spoznavajoèe vede kršèanski jezik prikazale kot nepotreben, ali ideja, da obstaja alternativna logika za to, kar lahko imenujemo nenaravno ali bolje — spremenje- no razumevanje. Glede na drugo mo`nost je kršèanski diskurz povezana slovnica o spreo- brnitvi in spremembi: prehajanje, zamaknje- nost, transcendenca in spremenjenje v smislu napolnitve zemeljskega s sve`im pomenom, ki si je v duhu sposoben predstavljati svet, kot naj bi bil, pa ni. Tako je kršèanski jezik odloèna poezija, ki “vse dela novo” in “vraèa stvari k popolnosti”, vidik in pogled nazaj, ki prenaša nepokoršèino danega. Je leèa za zbiranje posameznih vidikov gledanja, pre- se`nost, ki v svetu in dru`bi aktivno išèe uè- loveèenja v “snovi”, ne nirvane. Kaj pa glede prve mo`nosti, za katero je kršèanski jezik nemoèen napaèen opis, neja- sen privid dejanskega (spo)znanja in mrtev jezik, ki ga le postransko uporabljajo ljudje, ki jih kot “verujoèe” ni treba upoštevati in so napóti razlagam, zaznavnim s èutili?12 Tukaj so nenavadne stvari. Ena je sekularna razlièica kršèanske ideje, da resnica osvobaja, medtem ko praznoverje ve`e. Druga ponovno razvrsti pojem zgodovinske epifanije, ko razmeji èas spoznanja od “èasov, ko je Bog pogledal skozi prste”, razen da zdaj to vrsto spoznanja de- finira kot takšno, ki se jo da preizkusiti in do- kazati kot neresnièno. Na tej toèki trèimo na zadnji okop teorije zarote, sicer splošno di- skreditirane: zainteresirane osebe so se skupaj zarotile, da bi okovale ljudi s svojimi škodlji- vimi religijskimi la`mi. Na `alost so se škodljive posledice, s ka- terimi so vèasih obto`evali religijo kot njihov edini izvir, zopet pojavile v dvajsetem stoletju pod sekularnimi okrilji v Hitlerjevem rajhu, sovjetski Rusiji, Kitajski, Etiopiji, Kambod`i. Vsa ta so imela svoja obvezna pravila in me- hanizme za izobèenje, vodene od brezobzir- nih te`enj novih ureditev, ki so vodile v uni- èenje. Nove razlièice otrok luèi so predale po- veljstvo otrokom teme za sekularno pogubo na smetišèu zgodovine.13 Seveda se lahko se- kularna vera èiste rase ali prave stranke oznaèi kot preprosta religioznost pod novim vods- tvom, toda bolj verjetna razlaga je v mnenju, da so ti grozni zloèini potenciali, ki so zapi- sani v èloveško dru`bo kot takšno.14    6          % Moja zakljuèna razmišljanja se ukvarjajo z izbiro alternativne logike naravoslovnim znanostim, in raziskujejo, kakšna posebna lo- gika ponazarja kršèanski jezik, vkljuèno z nje- govimi spremembami. Ker se tega ni mogoèe lotiti z zgodovinskim pregledom, bom kratko pregledal tri vrste kršèanstva, ki v grobem ponazarjajo zgodovinsko zaporedje. Èeprav se zgodovinsko razumejo kot nadomestitev tega, kar je bilo prej, ponazarjajo in razširjajo besedoslovje iste veje, izhajajoèe iz popolno- ma iste korenine. Zaèasno jih lahko identi- ficiramo kot katoliško, liberalno protestantsko in binkoštno. Èe povemo drugaèe — uèlove- èenje slovesno ustolièi Kraljestvo in Kraljestvo je uresnièeno v univerzalni binkoštni govorici. Uèloveèenje poistoveti Boga v èloveškem videzu, ob tem pa zakriva ali razkriva Bo`je poistovetenje z nami. Po besedah Svetega pi- sma je on “Emanuel”, kar pomeni Bog z              nami. To spremeni predstavo o Bogu kot ne- kom, ki nagovarja in celo graja ustvarjene lju- di iz varnih nebes, v nekoga, ki se ga dotikata bete`nost, krhkost in nevarnost naših èloveš- kih razmer. Seveda kršèanska ikonografija za- dr`uje tako podobo nemoènega kralja kot ve- soljnega Pantokratorja, Sodnika in “Kralja ve- soljstva”, toda v kupolah prevladuje èloveški videz. “Vogelni kamen” je narejen iz “kamna, ki so ga zidarji zavrgli”. Popolni preobrat sta- tusa Bo`jega kraljestva je jasen `e v kralju, ki je bil sojen, obsojen, poni`an, zanièevan in        E. Dolinar: Nimam podobe ne lepote, da bi me gledali, glina.  # zavr`en; in je bil “povzdignjen visoko”. On, ki je bil sojen, postane konèni sodnik posled- njega dne. Sestop in vzpon, vtisnjena v spo- min veroizpovedi, nosita tudi popolni preo- brat Kraljestva. Bo`ji tetragram, ki ne more biti razloèno izgovorjen, je dobil ime, tako da v kršèanstvu mistièna razlaga znamenj (ali v islamu geo- metrièni vzorci) meji na èloveški videz. V tej povezanosti izraz judovsko-kršèanski zapelju- je, kajti navkljub oèitni zvezi z judovskim Sve- tim pismom, resnièno oèitni odvisnosti, je kršèansko razumevanje radikalno drugaèno. Von Harnack se je spraševal celo o tem, ali bi bilo judovsko Sveto pismo lahko kanoniè- no za kršèanstvo, dajajoè kršèanskim preroš- kim pripovedim, ki se ukvarjajo z biti “na Poti”, in via, samo rezervne moèi upanja, zaupanja in molitve. Podvojene pripovedi o rojstvu in trpljenju so osrednje zato, ker osredotoèajo pozornost na Bo`jo pojavo, bedo in umiranje, in zato, ker kljubujejo univerzalnim in abstraktnim kategorijam s tukaj in zdaj, “s škandalom po- sebnega”. Èe je bo`anstvo razkrito, dobesed- no izpostavljeno tukaj in zdaj, potem milost in resnica ne moreta napraviti vtisa z vzvišeno moèjo razuma. Noben silogizem te ne bo pripeljal do Besede iz mesa. Vprašanje raz- pade izkljuèno v èloveški klic: “Ali ti ni niè nemogoèe?”. Prvi kristjani so bili poznani kot tisti “na Poti”, en route.15 Jezik poziva je tako jezik spreobrnitve, utelešene v prehodu (tranzi- ciji). Najbolj vsenavzoèa metafora dramatiè- nega premika zornega kota je sprememba iz teme v svetlobo, s temo, ki ne razume svet- lobe in jo skuša nenehno unièiti. Pastirji in kralji pridejo ven iz lastne teme, vodeni od svojih razlièno sijoèih luèi in se znajdejo v “èudoviti svetlobi” naklonjenosti Otroka in njegove Matere. Odrešenje, ki ga je videl Si- meon, je luè, ki razsvetljuje pogane. Ko se je Jezus spremenil na gori, je njegov obraz zasijal kot sonce, dokler ni na koncu ob za- kljuèku Nove zaveze Jagnje, ki daje luè Sve- tovnemu mestu. Nasprotno sence prihaja- joèega pasijona zatemnijo Juda, da gre v noè, uèence, da zdrsnejo v temno noè Olj- ske gore in sonce poide, ko Jezus izdihne svo- jega Duha. Je zelo zgodaj zjutraj, preden je še dan, ko se `ene pribli`ajo grobu in odkri- jejo, da je Sonce praviènosti `e vzšlo. “Ni ga tukaj, ampak je vstal.” Vsa ta sijoèa spremenjenja so povezana z mnogokratnimi prehodi, tako da Kristusov vstop v vode krsta na novo postavi predhod- ne prehode skozi vodo v Obljubljeno de`elo, kot je bilo preèkanje Jordana, in vnaprej predvidi vse ostale krste z oèišèenjem uma- zanije in premikom od teme k svetlobi in skozi “smrt” v veèno `ivljenje.16 Umivanje nog je naslednji implicitni znak prehoda, èeprav se lahko liturgièno uprizori samo enkrat na leto, z oèišèenjem in potrditvijo, ki je še eden od dramatiènih preobratov Kraljestva, kjer je Gospodar tisti, ki stre`e. Dramatièni prehod pride z vnaprejšnjim spremenjenjem Kristusovega telesa v nebeš- ko hrano pri zadnji veèerji. To napolni na- ravne prvine s èloveško navzoènostjo.17 To je predzgodovina skupnega praznika, ko kra- ljestvo miru pride na zemljo tako, kot je v nebesih. To je novi svet Oèetovega kraljes- tva, katerega Sin bo, z vsemi Bo`jimi hèe- rami in sinovi, vse izroèil Oèetu, da bo Bog “lahko vse v vsem”.18 Tako se ponovno vraèamo k èloveškemu telesu kot jasnemu znaku slave bo`anske èlo- veškosti. Ko smo videli Sina, smo videli tudi Oèeta, ker sta eno, in kot eno sta v nas in za nas. Antropomorfizem ne more iti dalje. Sam jeruzalemski tempelj kot šotor in tempelj Naj- višjega je spremenjen v borno telo, in v nje- govo najsvetejše stopi reprezentativni Èlo- vek.19 Potem ni niè èudnega, da Veèno mesto nima templja, kajti zaklano in zmagoslavno Jagnje je postalo njegova glavna svetloba.              Vse to je del okvirja kršèanstva okoli voz- lišè uèloveèenja, trpljenja, vstajenja in vne- bohoda: “ta, ki je sestopil, je ta, ki je šel v ne- besa” in nesel èloveštvo k Bogu. “Videnje odrešenja” odra`a prav to izkljuèno nevtralno stališèe razglasitve Kraljestva, in celo dve vme- sni “uresnièitvi” uèloveèenja v krstu Duha v Jordanu in spremenjenju na gori. Toda kaj torej o tem nevtralnem stališèu, kjer je Kra- ljestvo slovesno ustolièeno? To je lahko veliko manj središèno evropski umetnosti (in glasbi), toda navsezadnje se prika`e v nadaljnji krš- èanski rabi jezika.20 Srce te razglasitve je nepomembnost po- stranskih kvalitet, bodisi bogastva, zdravja, moèi, znanja ali “del postave”, da bi bil nekdo sprejet kot dr`avljan Kraljestva. Kljuèno be- sedilo je 25. poglavje Matejevega evangelija, kjer je Kristus anonimno navzoè v nagem in laènem, in je soèutna skrb osnova za Bo`je priznanje. Vodilna podoba Kraljestva je skrb, s katero dobri pastir skrbi za izgubljene, in slu`enje, kot je gospodar vseh slu`abnik vseh. Dobri pastir hrani èredo, gospodar umiva noge tistim, ki jih imenuje svoje pri- jatelje, pelikan daje svojo kri. Ta “znamenja” izra`ajo radikalni preobrat vsega, kar velja v ureditvi sveta. Staro “je minilo” in zdaj sre- èujemo vztrajno prihajajoè advent, ki je blizu in `e navzoè. Bogati so odpušèeni prazni, moèni so razlašèeni, in ubogim, vkljuèno z ubogimi v duhu, sta podarjena milost in bla- gor. Posledica je primat notranjega nad zu- nanjim, tako da “je telo veè kot obleka”, in primat duha nad èrko, tako da je bila Sobota narejena za èloveka, ne èlovek za Soboto. Taka `ivljenjska pravila so eksplozivi, po- stavljeni pod civilizacijo, ki vkljuèi evangelije kot temeljne listine, ki so spro`eni na namig dru`benih okolišèin in podvr`eni “zunaj-zid- nim” spremembam onstran cerkvenega nad- zora. Kljuè je razglasitev miru: “blagor mi- roljubnim”. Kristus `aluje nad mestom, ki ni spoznalo, kaj “pripada njegovemu miru”, in vstopi vanj na oslu, da bi uzakonil kraljes- tvo miru. Ravno pred trenutkom nasilne are- tacije je tematika miru ponovno sooèena v iro- niènem povabilu uèencem, naj dajo denar v svoje mošnje, in kupijo meèe ter tako posta- vijo na glavo vse predhodno uèenje (Lk 22,36- 38). To je tako kot druga skušnjava v pušèavi — tokrat ne, da bi kamenje spremenili v kruh, ampak da bi dali prostor moèi denarja in na- silja. Ko uèenci ugibajo, ali bi ubogali, Jezus pravi: “Dovolj je”. Nasilje rodi nasilje. Bo`je mesto naj bo osnovano na dajanju `ivljenja, ne kot vsa èloveška mesta na jemanju `ivlje- nja. Vpisano ceno je pretrpel `rtev-Duhovnik in Umorjeni Kralj, ki tako obrne krvavo lo- giko èloveškega `rtvovanja kot temelj za me- sto. Kršèanska procesija v mesto naj bi bila vstop, ki sledi zastavi kri`a, èeprav bo tudi ta zavrnjen, ker dru`beni odpor takšno gledanje postavi na glavo, celo kadar je infiltrirano. (Se- veda, Kraljestvo miru je neizvedljivo stanje, do katerega ne pride nikoli v zgodovini, in direkten politièni prevod tega prezre poga- jalski znaèaj “politiènega” in ga z lahkoto izro- di v gesto in sentiment — kot sem poskušal do- kazati v svoji Does Christianity Cause War?.)21 Toda obstaja tretje raziskovanje poten- ciala kršèanskega jezika, ki izhaja iz binkošt- nega “priti skupaj”. Predvideva univerzalen jezik duha, ki ga govorijo v Novem Jeruza- lemu. V tej zvezi se kršèanski pritisk na èas stopnjuje. Binkoštna znamenja se skladajo z vsemi drugimi znamenji ozdravljenja, ki napovedujejo vdor Kraljestva in Bo`jega “do- brega èasa”. Èe je umivanje nog prilo`nostno znamenje, je ravno tak prihod zamaknjene sposobnosti jezikov, ki postavi na glavo raz- diralno nerazumevanje v Babilonu, tako kot odrešitev postavi na glavo padec. Na veèini renesanènih slik igra Duh vljudno vlogo v urejenosti Trojice: golob, ki se spušèa z mi- roljubno uvidevnostjo in se dviga v nepopisni zamaknjenosti. A vendarle lahko izbruhne v nadaljnje pripovedovanje, tako kot to dela         # danes na ogromni dru`beni lestvici de`el v razvoju, in ponuja preroške moèi tistim, ka- terih glasovi prej niso bili slišani. Tudi oni so povabljeni, da se pridru`ijo Novi pesmi, Canticum Novum, Vesoljnega mesta. Èeprav binkošti v nekaterih skupinah zelo podce- njujejo, so postale hrupna zamaknjenost ubogih, posebej `ensk. Zaradi skrajnih meja njihovih izkušenj vedo bolje kot mi, kaj po- meni klicati in peti “Blagoslov in èast, slava in moè”. Tako ortodoksni zastoj postane du- namis in omogoèanje, z vsemi nevarnostmi, ki jih ima za posledico pristop k resnièni mo- èi. Ponovno je o`ivljena otipljivost vere: nje- na sposobnost, da se dotakne. Èeprav so vse te teme jasno vtkane v krš- èanski repertoar, se lahko tudi samostojno razvijajo in — kot navedeno — mutirajo k do- bremu ali slabemu na naèin, ki ga njihov pr- votni izvor ne kontrolira. Ideja `rtve in “Out- siderja” se lahko uveljavi v vsakem, ki se upi- ra obèemu dobremu ali ni razumljen ali uve- ljavi pasivnost in nezmo`nost; središèno me- sto otroka lahko postane pretirana èustvenost o nedol`nosti ali nespameti; moè duha lahko postane duh moèi in kri` postane meè. V po- sameznostih lahko nenehno poglabljanje no- tranjega na raèun zunanjega in povelièevanje vsebine in pristnosti na raèun oblike, insti- tucionalnega posrednika in neprekinjene li- turgije, spodkoplje pravo zmo`nost Cerkve, kjer ljudje prihajajo skupaj, da prosijo odveze in odpušèanja, kjer se lomi in deli kruh in kjer je spoštovanje v duhu in resnici. Cerkev je še vedno stvaritev dostopne slovnice trans- cendence preko in onstran imanentnih insti- tucionalnih potreb dru`ine, sosešèine in ro- dov. Pripada dialektiki potrebnih institucij za biti v svetu, a ne od sveta. Èe Cerkev ne bi obstajala, da bi dajala obliko duhovnemu ob- zorju prostovoljnega daru in iskanju odpuš- èanja, bi jo nujno morali izumiti. Edinstvenosti “Cerkve” ali dejstva, kako izrazito je oslabljen njen jezik, ne uspemo uvideti zaradi sekularizacije transcendence, ki izginja v narodu ali naravi. V èašèenju na- roda odrešujoèi Rešitelj postane kolektivni narodni junak (ali muèenec), v èašèenju na- rave izgubljamo odrešenje, ki je mo`no v pripovedovanju, ki se veseli v èasu in zgo- dovini. V èašèenju narave in naroda raje spreminjamo sveto v nastanek in reproduk- cijo, vitalizem in nagon, kot pa v prerojenje in obèestvo duha onstran “vseh narodov, ro- dov in jezikov”. Koliko, èe sploh kaj, lahko izberemo, da bi si lahko prisvojili kršèanski jezik in temat- ski repertoar, je druga zadeva. Mo`no si je (neodvisno od omejenosti, mej in struktur av- toritet, ki omogoèajo identiteto in stalnost Cerkve) zamisliti temeljno bistvo, ki je osre- dotoèeno na vse, kar je bilo vsebovano v daru in odpušèanju, utelešenem v “èloveški obliki Bo`jega”. Poroèilo o uèloveèenju in odrešenju se lahko razume samo v tem kontekstu in Bo`ja transcendenca, ki se zopet identificira brez ostanka, spremeni naše obzorje, ki nas vleèe naprej, da bi kraljestvo lahko prišlo. Na taki osnovi so si lahko dobrohotni gledalci na razstavi “Videnje odrešenja”, o kateri sem go- voril predhodno, predstavljali, da so izvlekli bistvo kršèanskega jezika, oskubljenega po- sredovanja in metafiziène projekcije, èetudi se ta “trenutno” opira na nekaj, kar je nekoè imelo posebne zaèetke. Nekateri marljivi opa- zovalci so bili lahko celo udele`eni v tem, da so v zaporedju zunanjih obredov našli najbolj popoln izraz èloveške vzajemnosti in obèutek “dajanja”, vsaj za nas, ki se sluèajno nahajamo v nekdaj kršèanski civilizaciji. Za takšne bi bilo “veèno `ivljenje” v “spoznanju Kristusa” kot utelešenega duha ljubezni in resnice in razlika med razodeto religijo in tem, kar je razkrito v delih vere, bi bila dejansko zabri- sana. Ni dvoma, da se Nova zaveza v nekate- rih pogledih ne bi dala asimilirati, posebno ne v dejstvu, da je vseskozi prepojena z upa- njem na vstajenje.              V tem, kar sem predlagal zgoraj, je veliko takega, tako mislim, kar bi sprejel Harnack, stoletnico katerega Bistva kršèanstva (Das Wesen des Christentums) smo praznovali v letu 2000. Podroèja razlikovanja bi po moji domnevi le`ala v zadevi institucionalnih no- silcev upravljanja idej kršèanstva. Lahko bi simpatizirali z njim glede mo`nosti, da se te ideje lahko zakrijejo s hierarhièno in obredno ureditvijo, medtem ko še vedno razmišljamo, kako daleè lahko ogrodje dog- me in obreda dejansko varuje bistvo milosti z avtoritativno in doloèeno uzakonitvijo os- novnih poroèil, da bi jih tako obvarovala pred porazgubitvijo in prosto kro`eèimi ide- jami. Navsezadnje ideje protestantizma niso tiste, ki dandanes navdajajo najbolj vitalna gibanja v kršèanstvu, ampak je to otipljiva vera katoliške in binkoštne vere. Semper re- formanda je lahko raziskovanje nadaljnjih pomenov, preizkušenih ob evangeliju, toda lahko je tudi postopno krèenje, ki konèno v bistvu ne pusti nièesar, niti ne osnovnega dejanja zaupanja, ki ga razglaša sola fidea. To je vprašanje, ki ga sociologija dodaja k zgodovinskemu vprašanju, ki ga je zastavil Harnack, in ki je lahko zaèetek kritike nje- gove kritike.22 ! "$8#%9& 2 1. Prebrano na Univerzi v Helsinkih, 17. maja 2000 ob prilo`nosti prejema èastnega doktorata iz teologije. Hvale`en sem Rockfellerjevi fundaciji za tedne, ki sem jih pre`ivel v Villi Serbelloni, Bellagio, kjer sem lahko napisal prièujoè prispevek med velikonoènimi prazniki leta 2000. The Language of Christianity je prvo poglavje iz knjige David Martin, Christian Language and Its Mutations, Essays in Sociological Understanding, Lancaster University, London School of Economics, Ashgate (op. prev.).        2. Brown, Peter, The Rise of Western Christendom, Oxford, Blackwell, 1996. 3. MacGregor, Neil, Seeing Salvation, London, National Gallery, Yale University Press, 2000. 4. MacGregor, n. d., 78. 5. Hazard, Paul, The European Mind 1680-1715, London, Penguin, 1953. 6. Gauchet, Marcel, Disenchantment of the World, Princeton, Princeton University Press, 1997. 7. Duffy, Eamon, The Stripping of the Altars, New Haven and London, Yale University Press, 1992. 8. Èe upoštevamo šibek prebitek v C. P. E. Bachu, je prekinitev vse do dvajsetega stoletja. 9. Steinberg, Leo, The Sexuality of Christ in Renaissance Art and Modern Oblivion, Chicago, Chicago University Press, 1983. 10. Mac Gregor, n. d., 193-195. 11. Prim. Williams, Rowan, On Christian Theology, Oxford, Blackwell, 2000, poglavje 7. 12. Gellner, Ernest, Postmodernism, Reason and Religion, London, Routledge, 1992. 13. Niebuhr, Reinhold, The Children of Light and the Children of Darkness, London, Nisbet, 1945. 14. Za razpravo o tej temi prim. Eisenstadt, S. N., Fundamentalism, Sectarianism and Revolution, Cambridge, Cambridge University Press, 1999. 15. “Pot” uporabljajo latinskoameriški binkoštniki in tisti, ki padejo ob robu poti “desviada”. 16. Drury, John, “Mark” poglavje 8 v: Robert Alter in Frank Kermode, The Literary Guide to the Bible, London, Collins, 1987. 17. Prim. Pickstock, Catherine, After Writing, Oxford, Blackwell, 1998, poglavji 4 in 5. 18. 1 Kor, 15,28. 19. Heb, 9. 20. Mitchell, Donald, Cradles of the New. Writings on Music 1951-1991, London in Boston, Faber & Faber, 1995. Glej str. 251-255 o relativnem neuspehu “apostolov” in “Kraljestva”. 21. Martin, David, Does Christianity Cause War?, Oxford, Oxford University Press, 1997. 22. Poglavja 7 in 8 in dela 4 in 5 v delu Rowan Williamsa On Christian Theology (Oxford, Blackwell, 2000) se mi zdijo posebno koristna in simpatièna. Prav tako sem hvale`en Klausu Tannerju za pogovor in da me je napotil na delo Wilhelma Paucka, Harnack and Troeltsch. Two Historical Theologians, New York, Oxford University Press, 1968. Glede vprašanj o zgodovinskih izvirih je name naredil posebni vtis Larry Hurtado, One God, One Lord, Philadelphia, Fortress Press, 1988.