številka 50 četrtek, 18. decembra 1997 160 tolarjev Drage bralke in bralci, Zaradi praznikov bomo naslednjo številko Našega časa izdali že v torek, 23. decembra; to bo tudi zadnja v letu 1997. Oglase, zahvale in druge objave zanjo bomo sprejemali le do jutri ( petek) do 14. ure. ■ Uredništvo FIMEX Canon iTfil PACKAH D Fufrrsu EPSON Microsoft RAČUNALNIŠKI SISTEMI IN PROGRAMSKA OPREMA FIMEX d.o.o.. Trg mladosti 6, Velenje, Tel.: 063/862-480, Fax: 063/862-490 SALON RAČUNALNIŠKE OPREME (podhod PUS - nasproti LB Velenje) Rudarska 6a, tel.: 063/862- 720. Fax: 0 6 3/8 62 - 7 7 0 Jutri in v soboto bo pretežno oblačno s padavinami, v nedeljo rahlo izboljšanje. Svetniki za ietos končali delo VELENJE - V torek so se še zadnjič v tem letu sestali velejnski svetniki. Opravili so veliko dela, saj so dokončali prekinjeno 30. sejo in skoraj v celoti 31. sejo sveta. Tako je MO Velenje občina dobila rebalans proračuna in vsrto pomembnih odlokov, še vedno pa traja moratorij na delovanje Stanovanjskega sklada, saj bodo o tem ponovno govorili na januarski seji. ■ bš Več na strani 3. Pravo decembrsko razpoloženje V torek dopoldne je mnoge presenetila bogata snežna oddeja, celodnevno naletavanje snežink pa je potrdilo, da je zima res tu. Tako lepo okrašeno mesto dobiva vse bolj praznično podobo, snežne idile pa se seveda niso razveselili prav vsi. Vozniki so bili najmanj zadovoljni, najbolj pa, kot vedno, najmlajši. ■ foto:vos ISSN 0350-5561 Galerija Mozirje C Ema sama jje Mrnmz« j Konec minulega tedna so v galeriji mozirskega kulturnega doma predstavili obsežno in bogato opremljeno monografijo z naslovom Risbe, ki stajo izdala znani slikar Goran Horvat in Zavod za kulturo Mozirje. V njej je zbranih 361 risb, ki jih je umetnik ustvaril med leti 1963 in 1996. Obenem so v galeriji odprli razstavo risb, slik in objektov, ki jih je Goran Horvat izdelal v letošnjem letu in bo odprta do 9. januarja, številnim uglednim gostom pa sta knjigo in slikarjevo ustvar- jalnost predstavila direktor Zavoda za kulturo Mozirje Peter Širko in akademik, prof. dr. Emilijan Cevc. Daljši zapis o Goranu Horvatu bomo objavili v novoletni številki Našega časa. ■ foto.jp teri so jih kupili. Pravijo, da se cena na trgu giblje med 300 in 330 tolarji za kilogram žive teže, do cenejših je že bolj težko priti. Koline so vedno tudi domač praznik in, če je zraven še Naš čas, zna biti na njih še posebej veselo. ■ mkp, foto: Stane Vovk Čas kolin _ 18.00 Obisk' dedka Mraza Prazni'cno>sfovo od starega leta '/v z g las bo za* ples - -/'/j \ ^ *, 23,00 Odštevtanje s kroniko j,i - . iztekajočega leta r ■'. ' J 123.40 Razglasitev Naj občana leta 1997 f-j , j p* UfeSru b 23.55 Praznična čestitka župana / ' ' j 24.00 Velik^ognjemet rn zabava V' j Z ansamblom Francija Zemeta, j 9770350556014 2 NAN ČAS OD ČETRTKA DO ČETRTKA 18. decembra 1997 NOVICE Veseli december v polnem zamahu Jutri pride dedek Mraz VELENJE - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje vas jutri ob 17. uri vabi na velenjski Titov trg, kjer se bo dogajal veliki otroški žur. Pod božično-novoletnim drevescem bo z otroki prvič zarajal dedek Mraz, na odru pa se bo zvrstilo kar nekaj nastopajočih. Tako plesne skupine pod vodstvom Nine Mavec, OS Šalek bo uprizorila lutkovno igrico, trgovina Direndaj pa bo zastavljala nagradna vprašanja in nagrajevala. To bo hkrati prvi dan v letošnjem Veselem decembru, ki bo trajal ves prihodnji teden. Naj še enkrat povemo, da se bo zvrstilo kar 25 prireditev po posameznih krajevnih skupnostih v vseh treh občinah v Šaleški dolini, na njih pa bodo obdarili 1840 otrok...V Šoštanju, pred domom kulture, pripravlja tamkajšnje Društvo prijateljev mladine otroški živ-žav, ki se bo pričel v soboto ob 17. uri. Vabijo vse velike in male otroke, saj jih bo obiskal tudi dedek Mraz. Dijake in študente 26. decembra vabijo v Mladinski center Velenje, kjer pripravljajo Kavarno, ki se bo pričela ob 21.uri. Na njej bo nastopil Kvartet KANTA, gotovo pa bo to dobra generalka za silvestrovo. ■ bš Stara vas bo tudi praznična Obisk Božička in dedka Mraza V Domu krajanov Stara vas bodo pripravili ob koncu tedna dve že tradicionalni prireditvi. Najprej v petek. 19. decembra, se bodo zbrali krajanke in krajani Stare vasi stari 70 let in več. Zbranim se bo predstavila pevka Vita Zorko, starejše krajanke in krajane pa bodo pogostili in obdarili. Dan zatem, v soboto, 20. decembra, pa bodo prišli v Dom krajanov Stara vas najmlajši Starovaščanke in Starovaščani. Zbrali se bodo ob 15. uri in začeli z delom v delavnici "Ustvarjajmo skupaj". S pomočjo Marine Es in njenih pomočnic bodo udeleženci delavnice delali praznične čestitke in okraske, naučili pa se bodo pripravljati še praznične čestitke. Po končani delavnici bosta udeležence obiskala Božiček - dedek Mraz in jih obdarila. U(an) Banka Celje Nova ponudba stanovanjskih posojil Banka Celje je v decembru ponudila občanom dopolnjeno ponudbo stanovanjskih posojil. Pri stanovanjskih posojilih nudi banka za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja možnost delnega koriščenja posojila v gotovini. Koriščenje posojila v gotovini je možno samo v primeru, če je to posebej dogovorjeno ob sklenitvi posojilne pogodbe, ker je vezano tudi na obliko zavarovanja. Koriščenje v gotovini, največ v višini 20 % od odobrenega posojila, je možno šele potem, ko posojilojemalec del posojila izkoristi dokumentarno. Banka gotovino nakaže na tekoči račun ali hranilno knjigo posojilojemalca. Nadaljevanje prenove Kidričeva prihodnje leto VELENJE - Prenovo Kidričeve ulice bodo v Velenju nadaljevali prihodnje leto, ko bo prišel na vrsto predel med Erino Namo in osnovno šolo Miha Pintarja - Toleda. Istočasno bodo uredili pokrito avtobusno postajališče nasproti Erine Tržnice. V mestni občini Velenje so potem, ko so ugotovili, da so se načrti prenove nekoliko zavlekli, razmišljali, da bi postavili začasno postajališče. Zaradi precejšnjih stroškov (spomladi bi morali tako gradnjo odstraniti), pa so se odločili, da z gradnjo počakajo do spomladi. ■ mkp Pomembna pridobitev -mamograf VELENJE - V Zdravstvenem domu Velenje bodo v ponedeljek, 22. decembra, predali namenu nov mamografski aparat. Poleg mnogih drugih ugledih gostov pričakujejo, da se bosta slovesnosti udeležila tudi državna sekretarka in podsekretar v Ministrstvu za zdravstvo, prim.dr. Dunja Piškur - Kosmač in prim.dr. Tone Košir. ■ mkp Gasilsko društvo Lokovica Zavzeti pri razširitvi gasilskega doma Zavzeto delo članov gasilskega društva Lokovica je narekovalo pridobitev novih površin. Odločili so se za razširitev obstoječega doma, imenovali gradbeni odbor, ki se je predvidenih del lotil meseca septembra. O zavzetem delu lokoviških gasilcev pri tem priča več kot 1500 prostovoljnih ur, ki so jih opravili v septembru in oktobru ter s tem uresničili letošnje načrte gradbenega odbora. Dela bodo nadaljevali v toplejših dnevih prihodnje leto. Šolski center Velenje Praktično izobraževanje in diplomske naloge Sredi prejšnjega tedna so na Šolskem centru Velenje pripravili posvet o praktičnem izobraževanju študentov njihove višje strokovne šole v Velenju in izdelavi diplomskih nalog. Nanj so povabili predvsem predstavnike tistih podjetij, v katerih velenjski študentje programa Elektronike (v šolskem letu 1997/98 so jih na omenjenem Centru vpisali 128) pridobivajo praktična znanja. To so predvsem pod- jetja Savinjsko-šaleške in koroške regije. 34 udeležencev posveta je ugotavljalo, daje izobraževalni program dobro zastavljen, in da dobijo študenti med izobraževanjem uporabna strokovno-tehnična in praktična znanja. Menili so še, da se bodo diplomanti lahko hitro vključili v delovni proces gospodarstva. Zato bodo še naprej podpirali sodelovanje med gopodarstvom in Višjo Rebalans po hitrem postopku? Mislinja - Danes popoldne se bodo na predvidoma zadnji letošnji seji sestali mislinjski svetniki. Poglevitna točka bo tokrat obravnava rebalansa občinskega proračuna za letos, ki naj bi ga sprejeli po hitrem postopku. Vlada republike Slovenije je namreč v novembru sprejela in oblikovana in finančno ovrednotena merila za zagotovljeno porabo občin in izračun finančne izravnave za leto 1997. Na njihovi podlagi v občini računajo, da bo prihodkov za zagotovljeno porabo skoraj 181 milijonov, kar je 5% več od prvotno planiranih. Skupnih prihodkov naj bi bilo letos nekaj več kot 389 milijonov SIT... Svetniki naj bi danes dogovorili tudi način začasnega financiranja javne porabe v prihodnjem letu in obravnavali Odlok o varstvu virov pitne vode. ■ bš Na OS Gustava Siliha telefonska govorilnica Vse za boljšo komu- Velenje - Na osnovni šoli Gustava Šiliha so se učenci, zagotovo pa tudi delavci šole, v četrtek razveselili pridobitve, s katero se ponašajo le redke šole v državi. Telecom je namreč takoj ob vhodu v šolo postavil telefonsko govorilnico. Učenci tako lahko med odmori s pomočjo telefonske kartice pokličejo starše ali prijatelje, če jim imajo kaj pomemebnega povedati. Ravnatelj šole Alojz Toplak nam je povedal, da so ponudbo Telecoma z veseljem sprejeli, saj so zagotovili le prostor, vse ostalo pa je bil strošek Telecoma. Prepričan je, da so s tem naredili korak več k boljši komunikaciji med šolo in domom, zato so o pridobitvi obvestili tudi vse starše. ■ bš strokovno šolo in tako s skupnimi močmi izobraževali za gospodarstvočim bolj uporabne kadre. Med drugim so se dotaknili stroškov, ki jih imajo podjetja glede v zvezi s tem. Podprli so prizadevanja vodstva Šolskega centra Velenje in same Višje strokovne šole, da bi čim več študentov opravljalo to izobraževanje v podjetjih v okolju, od koder prihajajo in kjer se bodo po končanem študiju tudi zaposlili. Z zadovoljstvom so prisluhnili še informaciji o začetku aktivnosti za spremembo zakonodaje, ki naj bi omogočila olajšave tistim podjetjem in obrtnikom, ki se aktivno vključujejo v izobraževalni proces. Pri študiju inženirjev elektronike kar 40% izobraževalnega programa predstavlja praktično izobraževanje. V vsakem letniku študenti delajo deset tednov pod vodstvom mentorjev na konkretnih aplikacijah v podjetjih. Diplomska naloga, s katero zaključijo študij, naj bi bila praktični izdelek v podjetju, zato so na posvetu spregovorili tudi o izdelavi diplomske naloge. ■ tp Iz Občine Šmartno ob Paki Kdo namesto Petrola? V Občini Šmartno ob Paki so že pred letom dni občani izrazili potrebo po izgradnji bencinskega servisa na njihovem območju. Vse lokacije, ki so jih za te namene v občini predvideli, so bile sporne iz takšnih in drugačnih razlogov. Pri pripravi sprememb dolgoročnih prostorskih dokumentov so predvideno zemljišče za izgradnjo bencinskega servisa v Rečici ob Paki izločili iz prvega kmetijskega območja in čakajo na soglasje republike. Na nedavnih pogovorih s predstavniki Petrola pa so izvedeli, da za slednjega naložba v Občini Šmartno ob Paki ni zanimiva, ampak se lahko pogovaijajo o sovlaganju. Ob obravnavi tega vprašanja na zadnji seji so šmarški svetniki menili, da bodo iskali drugega črpalkama. Možnosti so, izkoristiti jih ne znamo Po mnenju nekaterih imajo v občini kar nekaj možnosti za organiziranje dejavnosti, s katerimi bi lahko zadovoljili določene potrebe občanov, le izkoristiti jih ne znajo. Med drugim so omenili računalniško učilnico na osnovni šoli, ki bi jo lahko s pridom uporabili tudi za računalniško opismenjevanje tistih, ki bi to želeli. Vse premalo je izkoriščeno tudi otroško igrišče pri šmarškem vrtcu, kjer so konec lanskega leta na novo uredili ograjo, letos pa igrala. Seveda pod nadzorom bi jih lahko s pridom izkoristili najmlajši tudi v popoldanskem času. O pobudah naj bi se izrekli v bližnji prihodnosti. Utp Vsak opozarja na svoje težave Ko ni šlo z resolucijo in tudi ne z zakonom, nekateri pri nas že predlagajo sprejem "očiščevalne" deklaracije. Ime naj sploh ne bi bilo pomembno, pomembna je vsebina. A kaj, ko se kopja v glavnem lomijo prav zaradi vsebine, ne zaradi imena dokumenta, ki naj bi ga ta vsebina imela. Mnenja so tako nasprotna, da je težko verjeti, da bodo kaj kmalu prišli skupaj. Eni in drugi, čeprav je včasih težko reči, kdo so "eni" in kdo "drugi". Pravijo, da tu ne moremo narediti le enostavne delitve na Miklavže in vrage. Kot je običajno pri stvareh, je resnica gotovo nekje vmes. Le da tistega "vmes" nekateri ne znajo določiti. Ali pa nočejo. In tako per-emo umazano perilo, ki zamaže tako tiste, ki perejo, kot tudi tiste, ki naj bi tako perilo nosili. Saj iehta noče in noče uspeti, ker v vodo mečejo preveč različne umazanije. In se tako dober namen sprevrže v delo brez haska. Čeprav so nekateri trdili, da nas neočiščenje odvrača od Evrope, smo menda nov pridružitveni kamen kar dobro preskočili. Morda bi kdo rekel, da nam gre na zahodu bolje kot na vzhodu. Z velikim pompom smo s sosednjo vzhodno državo sicer podpisali nekaj pomembnih dokumentov, toda motorji vozil, s katerimi se je naša množična delegacija vrnila domov, se še niso prav ohladili, že nas je zadel nož v hrbet. Hrvatom smo očitno Slovenci hud trn v peti, pa nas doma niti za manjšino nočejo imeti. Očitno pri njih ne velja, da so manjšine pomemben most. Pa čeprav mostove zelo potrebujejo. In občasno celo priznavajo, da je zanje Slovenija pomemben most za Evropsko zvezo in Nato. A na to včasih, ko gre za njihovo politiko, očitno pozabljajo. V času, ko še vedno pravijo, da so za tesno sodelovanje z zahodno sosedo, s tem pa še vedno mislijo na nas, hočejo zbrisati našo manjšino. Tudi pri nas ne gre kot bi moralo. Predlagani varčevalni ukrepi so dodobra razgibali naše življenje. Bi kdo pomislil, da smo zategovanja pasov že vajeni in bomo tiho, čeprav bomo še bolj tanko piskali, pa ni tako. Varčevanje je povzročilo polno negodovanja, tudi grožnje s stavkami, posredno naj bi bil s tem v zvezi tudi štrajk kontrolorjev letenja. Vlada sije nakopala na glavo tudi jezo mnogih pomembnih ljudi. Vsaj po debelini plačilnih kuvert pomembnih. Letošnji božiček naj bi prizadel celo nekatere direktorje. Tiste, ki jim država reže kruh. Malo tanjši kos bodo smeli imeti, pa tudi manj namazan. Saj bo vlada dala pod drobnogled tudi vse dodatke in dmge ugodnosti, kijih uživajo. In ob tem, ko mnogi negodujejo nad varčevalnimi ukrepi, takim direktorjem kar nekako privoščijo. Se posebno, ko so slišali, kakšne plače prejemajo mesečno. Nekateri navadni delavci morajo za eno njihovo plačo delati celo po dve leti. Na naše ožje območje je vezano veselje v Trbovljah. Tam so namreč z veseljem sprejeli vest, da je njihovo podjetje (v skupini z nemško dražbo) dobila pomemben posel ureditve razžvepljevalnih naprav na petem bloku šoštanjske termoelektrarne. Zavedajo se namreč, da gre za velik in tudi denarno obsežen posel, za katerega bi si obliznila prste še kakšna (tuja) firma. Seveda lahko ob tem (državi) kdo očita, da je zaradi takega izbora potopila Litostroj, ampak to je že druga zgodba. Po naši okolici so se tudi hitro razširile vesti o povezovanju Pivovarne Laško in ljubljanskega Uniona. Seveda ne gre za nikakršno združevanje teh dveh uspešnih pivovarskih podjetij, le Laščani so se odločili, da bodo malo pokupili Ljubljančane. In so začeli kupovati Unionove delnice. Seveda so takoj našli pojasnilo, da jim ne bi kdo očital čudnega konkurenčnega boja na domačem trgu. Rekli so, da je bolje, da delnice kupijo oni, kot da bi jih kakšen tujec. Tako vsaj vse skupaj ostaja v domačih rokah. V domače, svoje roke so vzeli tovarno tudi rogaški Steklarji. Državi so se dolgo cedile sline in je želela postati solastnik pa so se delavci raje odpovedali premalo izplačanim plačam in drugim upravičenim prejemkom, pa so vsaj zadržali podjetje. Nekaterim pač očitno še ni vseeno, kdo je lastnik in kdo jim reže kruh. m (k) Samo še 13 dni! Nova kreditna ponudba za upokojence po najnižji ceni doslej: Plodna zadnja seja sveta MO^Velenje vzletu ^1997 »Buhanja« o stanovanjskem skladu še ni konec V torek so velenjski svetniki na sejo »prigazili« po novo zapadlem snegu, tako pa je bilo tudi pred tremi leti, ko so se v tem sestavu v veliki občinski dvorani srečali prvič. Ker je bilo tokrat njihovo delovno srečanje zadnje v iztekajočem se letu 1997, so se dela lotili resno in z vso vnemo, ponovno pa se je seja začela precej burno. »Kriv« je bil spet predlog odloka o ustanovitvi občinskega Stanovanjskega sklada. Naj spomnimo, da je nestrankarski Franc Sever, ki že nekaj časa stresa pripombe na račun Stanovanjskega sklada, posredoval v občinsko proceduro svoj predlog odloka, četudi ima občina veljaven odlok, ki določa delovanje sklada. Tudi danes je poudaril, da »buhanje« o njem še ni končano. Svetniki so tokrat končali prekinjeno 30. sejo, se po njej ob zakuski poslovili od leta, ki se izteka, potem pa nadaljevali in skoraj v celoti tudi končali novo, 31. sejo, saj sta jim ob 15. uri, ko so jo prekinili, na dnevnem redu ostali le še dve točki. Moratorij je že moreč Na dnevnem redu nadaljevanja 30. seje sveta je bilo pod prvo točko predlagano le glasovanje o ustanovitvi stanovanjskega sklada MO Velenje, saj so svetniki razpravo zaključili prejšnjič. Poznavalci razmer so po nedavnem sestanku Statutarne komisije pričakovali, da bodo to točko danes takoj umaknili z dnevnega reda, a je trajalo debelo uro, da so svetniki sprejeli tak sklep, in to soglasno. Nestrankarski Franc Sever je namreč na podlagi seje Statutarne komisije in v skladu s svojimi stališči, od katerih ni hotel odstopiti, dan pred sejo vložil 14 amandmajev. Ker naj bi se na seji komisije dogovorili, da bodo to točko obravnavali na januarski seji, občinske strokovne službe niso pripravile novega predloga odloka, pa tudi svetniki se do predlaganih amandmajev niso mogli tako hitro opredeliti. Razprava je potekala v stilu ping-ponga, kot temu pravi Franc Sever, za govorniškim odrom pa sta se menjavala on in župan Srečko Meh, ki je poudaril, da že 4 mesece trajajoč moratorij na delovanje Stanovanjskega sklada občini prinaša veliko težav in tudi škode. Stanovanjska izgradnja je popolnoma obstala, ker nihče ne more sklepati pogodb z izvajalci del, prazni so občinski poslovni prostori, ki bi jih lahko sicer dali v najem... Na žiro računu sklada pa »leži« okoli 50 milijonov tolarjev. Zupan je celo predlagal, da se agonija prekine tako, da svet Stanovanjski sklad preprosto ukine, poblastila pa prenese na občinsko upravo. Po na trenutke precej žaljivi razpravi je predsednik sveta Drago Martinšek oblikoval sklep, da o tem razpravljajo na januarski seji, ko naj bi bilo oblikovano tudi usklajeno besedilo odloka, na katerega ima pravico podati svoje pripombe tudi župan. Svetniki so sklep izglasovali soglasno. Namesto petih en sam odlok Občinske pravne službe so pripravile pet osnutkov odlokov za podeljevanje koncesij s področja komunalnih zadev v občini. Že pri obravnavi prvega, o ravnanju s komunalnimi odpadki, pa so »opravili« z vsemi petimi. Po obrazložitvi predlaganega besedila, ki ga je podala strokovna sodelavka občine Andreja Katič, je na skoraj vsak člen podal svoje pripombe Franc Sever, ki je izrekel kar nekaj gorkih na račun strokovnosti zaposlenih na občinski upravi, pri čemer je uporabljal zelo sočne, tudi žaljive izraze in se »oklical« za priučenega pravnika. Zaradi načina razprave je »profesorja Severja«, kot ga je uvodoma imenoval, protestiral župan Srečko Meh in ga popravil v razlagah, ki so bile po njegovem mnenju potrebne natančne obrazložitve. Še enkrat seje zavzel za pet posameznih aktov, za vsako področje posebej (poleg omenjenega še urejanje in vzdrževanje javnih prometnih površin, javne snage in čiščenje javnih površin, urejanje in vzdrževanje javnih zelenih površin in izobešanje zastav), Sever pa je še naprej trdil, daje dovolj en sam akt, ki bi urejal vsa področja. Na koncu so svetniki sprejeli sklep, da občinske strokovne službe pripravijo nov, enovit odlok za vse kon-cesionirane javne službe in tako združijo predloge vseh petih odlokov. S tem so z zaključili tudi nedokončano 30. sejo, saj obravnava in glasovanje o ostalih odlokih ni bila več potrebna. Marca analiza gradbene cene V prvih treh mesecih leta 1998 bo povprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanja v Velenju ostala ista kot konec letošnjega leta. Tako so sklenili svetniki, ki so ob dejstvu, da imamo v občini eno najvišjih gradbenih cen v državi, želeli izvedeti, kakšne posledice ima to na nove investicije v mestu. Milica Tičič (LDS) je izrazila prepričanje, da višina cene, ki jo pri svojem delu uporabljajo uradni cenilci in bo v novem letu znašala 117.883,30 SIT za m2 stanovanjske površine, »pade« na trgu, saj je previsoka. Tone De Costa (SDS) pa je poudaril, daje treba oblikovati ceno, ki bo privabila tuje investitorje. Zanimivost: Franc Sever je tokrat popolnoma podprl župana Srečka Meha, ki je bil predlagatelj odloka, sklep pa so svetniki podprli soglasno. Rebalans zmanjšuje proračun Leto se izteka, zato so svetniki rebalans proračuna sprejeli po hitrem postopku (in ne prvotno predlaganem skrajšanem, kije predviden za bolj nepomebne točke). Razprava pa vseeno ni bila tako kratka, saj je po uvodni županovi obrazložitvi nekaterih pomembnejših postavk v letošnjem proračunu, ki jih prinaša rebalans, svojo obširno razlago, polno pripomb in predlogov, podal Franc Sever. Z rebalansom se je velenjski občinski proračun zmanjšal. Predvideni skupni prihodki in odhodki znašajo nekaj več kot 2 milijardi 602 milijona SIT, kar je za 11% manj kot je bilo planirano v aprila letos sprejetem občinskem proračunu. Do tega je po županovih besedah prišlo, ker republiško Ministrstvo za finance ni upoštevalo priporočil resornih ministrstev, zato je država namenila občini veliko manj, kot so bile njene želje. Povedal je še, da takšen proračun občini ne zagotavlja razvoja, zato se župani že borijo za povečanje sredstev prihodnje leto. Letos so prioritetno zagotovili osebne dohodke vsem, ki te prejemajo iz proračuna, pokrili materialne stroške, ostalo pa namenili za druge stroške. DA za dolgoročni »vodni« program Po uvodni obrazložitvi strokovne sodelavke občine Marije Tekavec so svetniki sprejeli dva odloka, kijih bodo Šaleški razvojni podjetniški center V tem centru, ki ga vodi Jasna Klepec, koordinira pa Viktor Vaupot, so včeraj opredelili osnovne naloge, ki naj bi jih opravljali in imenovali delovne skupine. Svojo osnovno dejavnost so razdelili na naslednja področja: informacijsko področje (nudili bodo informacijski center za vse vrste informacij v zvezi s podjetništvom, posredovali informacije EURO-INFO in oblikovali lastne informacijske baze), finančno področje danes obravnavali tudi na svetih občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Gre za dolgoročni program naložb v oskrbni sistem vodovoda ter odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, ki naj bi se pričele leta 1999. Soglašali so tudi z osnutkom odloka o prispevku za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe. Pred prekinitvijo seje so svetniki sprejeli še dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu vrtičkarskega naselja Lubela, kjer so spremenili tip najbolj pogosto izbranega vikenda. Strinjali so se tudi z odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za področja gozdov, ki obkrožajo mesto Velenje, strokovno imenovano 04. | Bojana Spegel • kratkoročna in dolgoročna gotovinska posojila z odplačilom do 5 LET, • obrestna mera pri kratkoročnih posojilih do enega leta je T+5,99% letno, • pri dolgoročnih posojilih od 2 do 5 let se giblje od T+6,99 % do T+9,99 % letno, • z gotovino se lahko uveljavljajo popusti pri nakupu blaga ali za plačilo storitev, lahko se tudi uporabi za odplačilo posojil, najetih po manj ugodni obrestni meri, • posojila so na voljo TAKOJ . NE POZABITE, PONUDBA VEUA DO KONCA LETA! 0 /O ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje bančna skupina Nove Ljubljanske banke Informacije: telefon 063 854-251, interna 249 in 303, fax 063 859-106 Mladinski center Šmartno ob Paki Za združevanje in sodelovanje mladih (vodili bodo občinski sklad za razvoj, nudili svetovanja s področja financ...)svetovalno področje, izobraževalno, tehnološko in pravno področje ter program aktivne politike zaposlovanja (izvajali bodo projekte spodbujanja lokalnih iniciativ kot novih oblik aktivne politike zaposlovanja ter izdelali konkretne projekte za ohranitev delovnih mest, razvoj novih delovnih mest, ustanovitev in razvoj enot malega gospodarstva...) Razmišljanj, da bi naredili nekaj za mlade, za njihovo ustvarjalno preživljanje prostega časa, v občini Šmartno ob Paki ni manjkalo. Od besed k dejanjem so najprej pristopili v občinskem odboru LDS-a, kjer seje rodila pobuda o ustanovitvi mladinskega društva, nato tudi mladinskega centra. Ko so jo na seji sveta predstavniki stranke prvič predstavili, so bili za preostale očitno premalo prepričljivi, da bi bila pobuda tudi sprejeta. Pred nedavnim pa so šmarški svetniki "popravljen" predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center, ki ga bodo uredili v objektu Gostilna na pošt, soglasno podprli. Kljub temu se polemika glede tega med občani še ni povsem polegla. Porajajo se razmišljanja, daje takšen zavod nepotreben, da je nevarnost za odklonilno vedenje mladih še večja, da je zavod strankarska zadeva in podobno. Bojan Kladnik, predlagatelj predloga odloka, predsednik občinskega sveta in hkrati predsednik občinskega LDS-a odgovarja: "Odločno zavračam namige o strankarski zadevi, saj je ideja že zdavnaj prerasla te okvirje. Postala je občinska zaradi dejstva, da vsi mladi po končani osnovni šoli na območhju spodnjega toka reke Pake ne najdejo pravega zadovoljst\>a v delovanju obstoječih društev, da si želijo nekaj drugačnega. Menim, da smo v občini po svojih zmožnostih dolžni zagotoviti pogoje za željene aktivnosti, mlade združevati in jih z dejavnostmi, organizirani v zavodski obliki, vsaj delno odvrniti od mladoletnega prestopništva. Na takšen način bomo storili nekaj konkretnega in ne le govoriti. Iluzij o tem, da bo v teh prostorih vedno vse naj, naj, ne moremo graditi in to kljub dobro zastavljenim programom, dobrim nameram, saj je nenazadnje v bližini in v sami občini precej gostinskih lokalov. Poskušali bomo narediti vse, da bodo v center prihajali mladi, ki bodo svoj prosti čas preživljali v kulturnem, umetniškem in športnem izpopolnjevanju in negostilniško-cestnem." Sogovornik je priznal, da tako polemičih razprav o tej zadevi ni pričakoval. Pri starših, posledično pa tudi pri svetnikih, seje porajala bojazen, ali bo center v Šmartno ob Paki "pripeljal" še več droge, alkohola, ali bo resnično delovat tako, kot so si zamislili snovalci ideje. Drugi razlog za polemiko pa so poslitve preko mladinskih servisov in podobno. Poudariti pa moram še, da bo marsikaj odvisno od mladih, njihovega interesa, želja, potreb in naših zmožnosti." Precejšen finančni zalogaj bodo reševali v sodelovanju z Uradom za mladino pri republiškem ministrstvu za šolstvo in šport, kjer so jim obljubili prispevek v višini približno 18 milijonov SIT. Približno 12 milijonov tolarjev naj bi prispevali donatorji in pokrovitelji, 6 milijonov pa bo »težak« zalogaj občine. Gostilna na pošt - kmalu mladinski center, v katerem bodo dejavnosti, namenjene koristnemu preživljanju prostega časa za vse mlade v občini. bila - po besedah sogovornika - precejšnja finančna sredstva, potrebna za ustanovitev in delovanje takšnega centra. In s katerimi dejavnostmi naj bi pomagali mladim pri koristnem preživljanju prostega časa? Predvsem z vzgojno-izobraževalni-mi, kulturno-umetniškimi in informativnimi programi, za objektom pa nameravajo urediti še peščeno igrišče za rekreacijo. V prihodnje naj bi dejavnost centra še razšili in med drugim v njem uredili knjižnico z vsemi novostmi. "Načrtujemo ureditev infonnacijske pisarne, z računalniško povezavo in internet omrežjem se bodo mladi lahko seznanili z možnostmi za- Predvidela naj bi ga v dveh ali celo treh proračunih. Obnova celotnega objekta znaša namreč, po predračunu, 37 milijnov SIT. "Spodnje prostore bomo poskušali urediti v naslednjem letu, za celotno usposodobitev centra pa načrtujemo še 2 ali 3 leta. Poleg tistih, ki sem jih že omenil, moram izpostaviti še lastnika objekta -Gorenje, ki nam bo omogočilo odkup objekta pod ugodnimi pogoji. V sodelovanju z njim bomo poskušali rešiti tudi probleme stanovalcev Gostilne na pošt" je še povedal Bojan Kladnik. Utp Nama Velenje kljub močni konkurenci uspeva ohranjati tržni delež v prostoru Rak rana še vedno pomanjkanje parkirnih mest V Nami Velenje, 21. decembra bodo obeležili 26-letnico, ugotavljajo, da jim je letos kljub konkurenci, ki sojo dobili s sosednjim Nakupnim centrom in več manjšimi trgovinami, uspelo ohraniti lep kos tržnega prostora. Priznavajo pa, da so se sosedov v začetku nekoliko bali. Z negovanjem pristnih stikov s kupci, različnimi nagradnimi in drugimi akcijami, občasnimi prireditvami, ki so jih negovali vsa leta, so pri potrošnikih vzudili občutek, da so v Nami resnično dobrodošli in s tem postali pri njih prepoznavni. Z uvajanem novih blagovnih znamk, takih, ki jih drugje ni, pa uspeli pritegniti še marsikaterega novega kupca. Gabi Hribernik, namestnica direktorja Name Velenje pa dodaja: »Res pa je, da se je treba dobesedno boriti vsak dan in da se nič ne zgodi samo od sebe.« V Nami je zaposlenih 77 ljudi, na novo niso zaposlovali že nekaj let, vendar upajo, da bo v prihodnje kdo od mladih, zlasti zdaj, ko je v Velenju tudi Trgovska šola, lahko dobil delo tudi pri njih. Sistem Nama Ljubljana, v katerega je vključena tudi veleblagovnica v Velenju bo prihodnje leto doživel nekaj organi- Gabi Hribernik, namestnica direktorja Name Velenje ugotavlja, da kljub naraščajoči konkurenci uspevajo ohranjati tržni delež, (foto: vos) zacijskih in vsebinskih sprememb, ki se bodo odrazile zlasti v urejanju skupnih zadev, kar pa se potrošnikom ne bo poznalo, bo pa zmanjšalo stroške, ki jih imajo zdaj Name po Sloveniji, ko ima vsaka zase postavljene vse službe. Rak rana Name v Velenju in to že leta pa je pomanjkanje parkirnih mest. »Dolgo že v mestu govorijo o uvajanju modrih con, ki bi olajšanje na nek način prinesle tudi nam, nič pa še ne kaže, da bo že kmalu prišlo do tega,« pravi. ■ mkp Gorenje IPC Korak naprej pri zaposlovanju invalidov Pred dnevi so v Gorenju IPC - Invalidsko podjetniškem centru Velenje dobil spodbudno nagrado za njihova prizadevanja pri prilagajanju delovnih mest invalidom. Na mednarodni dan in- Foto: Milan Jelen opazuje delo z novim izdelkom, kije prejel nagrado. validov (3. december) so jim na vladnem uradu za invalide izročili prizanje, ki jih podeljujejo inovatorjem na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov. Najbolj zaslužen za nagrado, ki jo je prejelo Gorenje IPC, je bil skupaj s sodelavci Milan Jelen. Izdelali so tržno zanimiv in dokaj enostaven izdelek. Gre za vakumsko šablono za sestavljanje in spajkanje signalnih lučk, ki jih v Gorenju Gospodinjski aparati potrebujejo za vgradnjo v vse gospodinjske aparate. Nova šablona s pomočjo vakumske črpalke, za razliko od klasične, fiksira elemente za sestavljanje in spajkanje signalnih lučk, kar omogoča, da delo opravlja tudi invalid z eno roko; ker pa se delo opravlja sede, ga lahko opravlja tudi invalid z okvaro hrbtenice. Sicer je v Gorenju IPC 370 zaposlenih, od tega 49 odstotkov invalidov. Glede na znane težave pri zaposlovanju invalidov v Sloveniji, je to vsekakor razveseljiv podatek, še posebej v luči zelo uspešnega poslovanja tega podjetja v letošnjem letu. ■ vz Turistične zveze Velenje Povezovanje z Zgornjo Pred nedavnim so se na skupščini sešli člani 1\iristične zveze Velenje. Na njej so med drugim izvolili novo vodstvo. Stari in hkrati novi predsednik zveze Jože Kandolf je takole ocenil delo turističnih delavcev v minulem letu v občinah Velenje in Šmartno ob Paki: "Z rezultati na področju turizma ne smemo biti nikoli zadovoljnji. Pri nekaterih dejavnostih turističnih društev sicer beležimo nekatere dobre rezultate, kar nenazadnje potrjuje uvrstitev mesta Velenja v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa urejena in čista. Vendar pa tekmovanja in uvrstitve niso edini namen in cilj, ampak bolj to, da občani živimo v lepem, prijetnem in urejenem okolju. Tu pa bo najbrž treba postoriti še marsikaj." Zakaj samo v omenjenih občinah? V zadnjem letu se je namreč Turistična zveza Velenje razdelila na dva dela. Po okriljem velenjske so ostala društva iz Velenja, Starega Velenja, Vinske Gore, Počitniška zveza kažipot Velenje in društvo iz Šmartnega ob Paki. Turistična društva iz občine Šoštanj pa so ustanovila svojo zvezo. Odločitev je sogovornik komentiral: »Zakon to možnost dopušča. Sam menim, da na tem področju občinskih meja ne smemo poznati, če želimo doseči načrtovan razvoj te gospodarske dejavnosti, kiji pripisujemo tolikšno razvojno možnost in pomen. Ali je bila delitev dobra ali slaba poteza, bo pokazal čas. Glede na določila predvidenega novega zakona v turizmu se bomo morali povezovati. V prihodnje naj bi namreč tu delovala turistična organizacija, katere dejavnost bo segalo na širše področje. Mi ocenjujemo, da bi jo morali razširiti ne le na površini bivše občine Velenje, ampak seči še na območje Zgornje Savinjske doline." Urejenost in čistoča sta po- Jože Kandolf: "Marsikatere ideje, zamisli bi lahko uresničili še v tem stoletju." dročji, kjer je pomanjkljivosti še vedno veliko. Sogovornik je prepričan, da so za odpravo teh turistični delavci sami prekratki, in da bo tu potrebna večja osveščenost vseh. Zato bodo poskušali korak dlje najprej narediti na šolah. Turistični podmladek deluje sedaj le na treh šolah. Z obnovo hotela se v Velenje vračajo nočitvene zmogljivosti, ki bodo zahtevale svoje ne le od vlagateljev oziroma lastnika hotela, ampak tudi od turističnih delavcev. Po Kandolfovih besedah se bodo ti morali tako organizirati, pripraviti takšne programe, ki bodo dovolj zanimivi za širši krog turis- tov, ki bodo zapolnili hotelske zmogljivosti. Razmišljajo o »akciji« med izbranimi ciljnimi skupinami, saj je v Šaleški dolini kar precej možnosti za razne, sploh športne aktivnosti in prireditve. "Teh je bilo v zadnjem času kar veliko, vse so bile pripravljene na zavidljivi ravni in tudi dokaj dobro obiskane. Kazalo bi v kakšnem okolju spodbuditi še koga, na primer v mestni vasici Salek Kot smo slišali iz ust župana Mestne občine Velenje Srečka Meha obstajajo v Velenju še možnosti za hotel oziroma prostorske zmogljivosti za mladinski turizem. " Omenjene aktivnosti tvorijo program prednostih nalog članov Turistične zveze Velenje za prihodnje leto, v katerem nameravajo med drugim še zavzeteje uresničevati začrtane smernice idejnega plana marke-tinškega razvoja turizma na območju Mestne občine Velenje. Sogovornik pravi, da je v njem veliko idej, ki bi jih lahko uresničili še v tem desetletju. Boljše čase naj bi turizmu prineslo tudi tesnejše sodelovanje z gostinskimi delavci, s turističnimi agencijami (po podatkih naj bi jih bilo na območju mesta Velenje sedem) in z vsemi ostalimi društvi, kjer je veliko vzvodov in idej. Kandolf meni, da je v letu dni delovanja Turistično informacijski center Velenje upravičil zaupano mu dolžnost in s povezavo preko Interneta dostojno predstavil Velenje, njegove turistične in siceršnje zanimivosti, dokaj dobro. Mtp Reforma pokojninskega sistema Poslovne novice Podjetja, ki iščejo nove poslovne vezi obveščamo, da smo prejeli Poslovne ponudbe domačih in tujih podjetij iz BORZE GZS in ponudbe BORZE IZ BRUSLA. Podjetje Sejem Split vabi na sejemske prireditve GAST (5.- 8.2.1998), INTERNAUTIKE (15.-19.4.1998), LEPOTE IN ELEGANCE (6.-10.5.1998) in SASO (stroji in oprema v času 4.-8.11.1998). CZT Radenci vabi na predavanja g. Andreja Širclja o Davku na dodano vrednost v januarju (Radenci), v februarju (Portorož) in v marcu (Celje) leta 1998. Manjša podjetja in s.p. člane GZS vabimo, da koristijo brezplačno pravno svetovanje (tel.: 852-790, g. Andjelko Tičič) in brezplačno finančno svetovanje (tel.: 497-6660 ELSTAR d.o.o. ga. Ivanka Tajnik) V eni od prejšnjih številk našega tednika smo pisali o reformi pokojninskega sistema v Sloveniji. Takrat smo vas tudi povabili k sodelovanju, seveda če vas glede napovedanih sprememb kaj zanima. V naše uredništvo smo že sprejeli nekaj vprašanj na to temo. Nanje odgovarja Zdenka Jakopanec, vodja izpostave Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Velenju. Odgovori na vprašanja Bralec B. S. iz Velenja sprašuje, kaj pomeni, da bi čas študija in vojaškega roka upoštevali pri priznanju pogojev za upokojitev, ne pa zta odmero pokojnine. Navedeno pomeni, da se bo obdobje študija oziroma vojaškega roka prištelo k drugi pokojninski dobi zavarovanca, ko se bodo ugotavljali pogoji za upokojitev (npr. leta 2005 za ženske 35 let dobe ter minimalna in polna starost 56,5 let). Če bo ženska izpolnjevala pogoje, se bo lahko upokojila. Ko pa ji bo odmerjena pokojnina od pokojninske osnove, pa se ji odstotki za dobo študija ne bodo upoštevali (imela bo po predlogu bele knjige za vsako leto 1,5 % manj pokojnine od osnove). Potem je postavljeno vprašanje ali bi se lahko upokojil moški s 60 leti starosti in 40 leti dobe leta 2012. Leta 2012 je za moške predvidena minimalna starost 58 let in polna starost 65 let za 40 let pokojninske dobe. Odgovor je da. Vendar, ko bo 60 letnemu moškemu manjkalo do polne starosti 5 let, bo pri odmeri pokojnine upošteval odbitek 0,3 % za vsak mesec, ki mu manjka do polne starosti, to pa je za 5 let celih 18 %. Glede vprašanja, kako je z dokupom let za čas študija oziroma vojaščine s finančnega stališča, še ne vemo. To področje ureja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki še ni spremenjen, tako da stane v decembru 1997 eno leto dokupa 241.858,32 SIT. Predlog je, da bi dokupu postavili ceno po aktuarskem izračunu (ekonomska cena), kar bi verjetno znašalo petkrat več ali pa bi dokup ukinili in bi veljali pogoji, ki smo jih omenili v prvem vprašanju. Na vprašanje, če bodo v reformi upoštevani boljši pogoji za veterane vojne za Slovenijo, naj navedemo, da so to posebna področja, ki jih urejajo posebni zakoni. Gre pa za podrobnost, ki bo s stališča reforme urejena pozneje, saj so sedaj znana le prva izhodišča. Bralec sprašuje, kje v Velenju lahko dobi odgovore na takšna in podobna vprašanja. V Velenju na Prešernovi 7 je sedež Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Izpostave Velenje. Uradne ure imajo ob ponedeljekih, sredah in petkih. Vendar tukaj lahko dobijo nasvete le glede veljavne zakonodaje, glede predvidenih sprememb pa je pravi naslov na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v Ljubljani. Menimo, da je potrebno spremljati sredstva javnega obveščanja, saj kar dovolj podrobno in dobro poročajo o dogajanjih na tem področju. Ministrstvo je že večkrat in še bo sporočalo javnosti vse pomembne odločitve. 18 decembra 1997 GOSPODARSTVO KAS iAS 5 Odžeplalno napravo petega bloka TEŠ bosta gradila Rudis in Bakkuk Sredi leta 2000 konec onesnaževanja Iz petega bloka prihaja ob polnem obratovanju, vsako uro milijon 800 tisoč kubičnih metrov dimnih plinov poroštvene kredite), so dobili pet ponudb. Vse te je omenjena vladna komisija temeljito pregledala, ovrednotila in izbrala najugodnejšega ponudnika. Direktor Termoelektrarne Šoštanj Jaro Vrtačnik ocenjuje, da so kljub temu, da so pred pričetkom del porabili več časa, kot so načrtovali, še vedno možnosti, da začne odžveplalna naprava na petem bloku poskusno obratovati sredi leta 2000. Predvidevajo, da bodo takoj po novoletnih praznikih z izbranim izvajalcem del podpisali pismo o nameri. Z datumom podpisa začne teči tudi rok dobave opreme. Sredi leta naj bi podpisali pogodbe o izvedbi celotne naložbe. Do takrat morajo biti usklajene in podpisane tudi vse kreditne pogodbe. To seveda pomeni, da je treba doseči vrsto soglasij med dobaviteljem opreme, bankami in ministrstvom za finance. Če bo torej vse to zaključeno v sredini prihodnjega leta, bodo gradbena dela začeli v začetku leta 1999 in šest mesecev zatem začeli tudi montirati opremo. Ta montaža bo trajala eno leto, tako da bi lahko odžveplalna naprava petega bloka začela poskusno obratovati sredi leta 2000. Ta naprava je podobna tisti, ki že obratuje in tudi dosega pričakovane rezultate na četrtem bloku. Gre za mokri kalcitni postopek, pri katerem dodajajo dimnim plinom apnenec oziroma kaciljev karbonat. Vse skupaj je seveda mnogo obsežnejše, saj je potrebno vsako uro očistiti okoli milijon in 800 tisoč kubičnih metrov dimnih plinov. Zahteve po očiščenju dimnih plinov so enake kot pri četrtem boku, dimne pline je treba očistiti 95-odstotno. To pomeni, daje vstopnih 6500 miligramov žveplovega dioksida treba so ga pričeli že sredi leta 1994. Predhodno so namreč ugotavljali primernost ponudnikov, kar so sklenili aprila leta 1995 in tafepj za tem pripravili javni mednarodni razpis. Takrat so priznali sposobnost izgradnje, ki je tehnično in tehnološko zelo zahtevna, šestim ponudnikom. Na javni razpis, opravljen je bil v dveh fazah (najprej za tehnološki in nato za finančno komercialni del - to je bilo nujno tudi zaradi zakona o poroštvu, ki je določil skupno višino za zmanjšati vsaj na 400 miligramov. Za tolikšno očiščenje bodo potrebovali samo za potrebe petega bloka pri polnem obratovanju kar petnajst ton apnenca. Ta obsežna naložba, s pomočjo katere bo delovala Termoelektrarna Šoštanj po letu 2000 ekološko neobremenjujoče, bo veljala okoli 146 milijonov nemških mark. ■ Mira Zakošek Vladna komisija je na podlagi sprejetega zakona o poroštvu izgradnje odžveplalne naprave petega bloka šoštanjske termoelektrarne sklenila svoje delo - na osnovi sprejete medologije so predlagali nazornemu svetu Termoelektrarne Šoštanj, da za najugodnejšega izvajalca potrdi konzorcij slovenskega podjetja Rudis in nemške firme Babcock. S tem so sklenili postopek javnega razpisa za izbor dobavitelja za paket tehnološki sistemi, ki Direktor Termoelektrarne Šoštanj Jaro Vrtačnik: "Upam, da bo šlo vse po načrtih in da naša elektrika ne bo več ekološko obremenjujoča za okolje. Nove občine so dobile precejšnje pristojnosti tudi na področju urejanja prostora. Gre za obsežno strokovno in organizacijsko delo, česar se verjetno vsaj v začetku niso zavedale. Po občinah se s prostorom danes ukvarjajo ekipe, ki se s tem prej niso veliko, zato ponekod prihaja tudi do zapletov. O prostoru in urejanju prostora smo se pogovarjali z vodjem oddelka za okolje in prostor v Upravni enoti Velenje Edijem Vučino. Pogovor z vodjem oddelka za okolje in prostor UE Velenje Edijem Vučino Kaj s prostorom? Poleg znanja in strokovnosti je najbrž pri tem izjemno pomemben pristop. Edi Vučana:« To se kaže na primeru občine Šmartno ob Paki, kjer so zelo hitro ugotovili, da problemu sami ne bodo kos. Takoj na začetku jim je postalo jasno, da zadev ne bodo mogli sami obvladovati, zato so najeli firmo, ki opravlja delo namesto njih.« Pa vseeno, kot je videti, nekaterim te pristojnosti, ki so jih dobili, še niso dovolj. Radi bi še več. Edi Vučina: »Nekateri bi res radi še več, zlasti zanimivo se jim zdi izdajanje dovoljenj, pa še tega, kar naj bi delili, ponekod ne obvladujejo.« ^ Je pa tudi pri tem marsikaj odvisno od tega, kakšni ljudje vodijo občine in kako gledajo na prostor. Edi Vučina: »Nekatere občine imajo srečo, ker poznajo ljudi z ministrstva in vedo, da so pri njih na voljo sredstva, ki jih je z malo spretnosti lahko pridobiti. Nekatere občine za te možnosti sploh ne vedo. Šoštanj je denimo med tistimi, ki je prišel do teh sredstev. Ko jih dodelijo, pa v ministrstvu seveda želijo imeti nadzor nad njimi in to tako, da vključujejo v projekte tudi stroko od zunaj. To se mi zdi dobro.« Najbrž tudi zato, ker danes Zavodov za urbanizem v taki obliki kot smo jih poznali nekdaj, praktično ni več. Se sploh v tej državi kdo z urbanizmom še ukvarja? Edi Vučina: »Mislim, da ne bom rekel preveč, ampak tudi sam imam občutek, da ne. In to ni dobro. Morda si le še ministrstvo malo prizadeva, da ta stroka v Sloveniji ne bi izumrla.« * Če se vrneva na Šoštanj, ki ste ga omenili malo prej. Rekli ste, da so uspeli dobiti sredstva. Kaj so z njimi? Edi Vučina: »Usmerili so jih v javni natečaj za izdelavo vizije razvoja občine Šoštanj. Uspelo jim je pritegniti kar pet ekip strokovnjakov, ki so predstavili svoje poglede na razvoj tega prostora. Vizije bodo javnosti kmalu predstavili, na to temo Edi Vučina: »Stroka je včasih z akti tudi pretiravala.« % pa pripravili tudi razstave. Tak pristop se mi zdi izjemno pozitiven.« Nove občine so pristopile tiuli k spremembam planskih dokumentov. Edi Vučina: »So, a se med njimi pojavljajo razlike. Šmartno ob Paki, ki sem ga že ome- nil, je gotovo v prednosti. Tam so najprej doumeli, kako se stvari streže. Ugotovili so, če ponovim, da sami zadeve ne bodo obvladali in zaupali sojo strokovni instituciji. Tudi Šoštanj je na dobi poti, odločili so se za Zavod za Urbanizem. Zdi pa se mi, da Velenje, ki je bilo pred obema občinama v znatni prednosti, imelo je najboljši položaj, ni izkoristilo tega, kar je imelo. Zadnji se lotevajo sprememb planov.« Bolj krpanja ... Edi Vučina: »Tako nekako. Dokler se ne bo vedelo, kaj lokalna skupnost s prostorom sploh hoče, dokler ne bo vizije in dokler ne bo za to vizijo tudi prostorske politike, drugače niti biti ne more. Osnovno je vprašanje - kaj bi radi? Če znajo v lokalni skupnosti odgovoriti nanj, potem bo šlo.« V zvezi z urejanjem prostora smo imeli pred leti na desetine aktov, ki so govorili o tem in onem. So ti zdaj zastareli? Edi Vučina: »So, a se zelo počasi spreminjajo. Stroka je včasih s temi akti tudi pretiravala, saj je z njimi razbijala prostor na majhne enote, ki so zdaj težje obvladljive. Zdaj so se te slabosti zgrnile na nove občine, ki bi morale popravljati vse te akte. V upravni enoti pa imamo zaradi tega težave, ker ne moremo izdajati dovoljenj, ki bi si jih občine želele. Sveti občin imajo možnosti, da sprejmejo akte, ki bi urejali to področje, pa se teh možnosti premalo poslužujejo. Do konca tega mandata je samo še eno leto, pa preštejte, koliko sprememb prostorskih aktov je bilo sprejetih v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Zelo hitro boste končali.« Kaj pa država, ali ta dogajanja v prostoru sploh še kje kontrolira? Edi Vučina: »Preko državnega plana kontrolira izhodišča, recimo na področju kmetijskih zemljišč, vodotokov in podobnega. Vse drugo je v rokah občin.« ■ Milena Krstič - Planine Namig za ugoden nakup Gorenjeva bela tehnika kot davčna olajšava Leto se hitro izteka in spet bo treba pobrskati za računi, primernimi za davčno olajšavo. Če takšnih računov ali nakupov, ki nam jih država priznava kot ugodnost, ni na voljo ali pa smo pozabili na to možnost, je v decembru še pravi čas, da nekaj ukrenemo. Predvsem imamo v nakupu ustreznih tipov. V Gorenju so namreč zamenjali modelne oznake; največ sprememb je prav pri hladilno-zam-rzovalnih aparatih, za katere praviloma velja, da so vsi ekološko primerni in jih bo davčna uprava štela kot olajšavo pri dohodnini. V družini pralnih stro- mislih kakšen večji nakup za gospodinjstva; v bogati ponudbi Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov, ki imajo ustrezne certifikate in veljajo kot olajšava pri odmeri dohodnine, boste zlahka našli kaj primernega tudi zase. Zatorej naš namig pred koncem leta: kupujte le aparate, ki jih boste lahko uveljavili kot davčno olajšavo. Pri tem je treba biti posebej pozoren pri jev je letošnji seznam prccej daljši; to so predvsem aparati v super silent izvedbi in stroji nove generacije Simple & Logical. Trem dosedanjim modelom sušilnikom perila sta dodana dva nova. Seznam izdelkov, ki jih lahko uporabite kot davčno olajšavo, boste dobili pri vseh prodajalcih in če ste dober matematik, lahko do vrhunskega Gorenjevega aparata pridete skoraj brezplačno. 6 NAS VAS PRAZNIČNE ČESTITKE 18. decembra 1997 m d.o.o. proizvodnja lesnih polproizvodov Partizanska 78, Velenje Nudimo vam veliko izbiro žaganega lesa, opravljamo žaganje po naročilu, prodajo decimiranih elementov in parketnih friz, lesnih sekancev, drv in žagovine ter brušenje žaginih listov in drugih rezil. ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! _.____ ______ _ KAMNOLOM PAKA d.o.o. PAKA b.š. 3320 Velenje tel.: 063/855-457 Ob zaključku sezone se cenjenim kupcem zahvaljujemo za zaupanje. ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1998! ESO Ujbn d.o.o. kleparstvo, izolacije, krovstvo Kajuhova 17,3325 Šoštanj, tel.: 063 / 881-026, fax: 063 / 882-267 50 let tradicije wxmm mprm 23»®?///® immmm ŠPORTNO REKREACIJSKI ZAVOD rdeča dvorana Vljudno vas vabimo na rekreacijo v času božično novoletnih praznikov. Informacije po telefonu : 855 741. Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO 1998 Predsedstvo SPESS in Izvršilni odbor sindikata Premogovnika Velenje PEČOVNIK d.o.o. KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV Koroška 31/A, VELENJE Tel: 063/856-352, Fax: 063/854-461 Poslovnim partnerjem in bralcem želimo prijetne božično-novoletne praznike in srečno novo leto 1998! TEHNOLOŠKE TEHNIČNE REŠITVE ZA VAŠO VELIK0SERIJSK0 PROIZVODNJO! BRANKAIRMAN v Savinjska 2, Žalec Telefon: 063/715-303 PE OPTIKA VELENJE - ZDRAVSTVENI DOM Vodnikova 1, Velenje telefon: 063/851-956 2ahvaljiyemo se Vam za zauparye. Želimo Vam prijetne božične praznike, v letu 1992 pa veliko zdravja in osebne sreče. KULTURA, PORTRET _ NAS CAS 7 Sklad RS za ljubiteljsko kulturo Naj bi šlo za vsebinske spremembe V začetku leta 1996 je začel veljati zakon o Skladu Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturo (njegov direktorje Vojko Stopar), člane najvišjega organa Sklada - upravnega odbora - pa so imenovali letos poleti. Imenovali so jih na treh ravneh: nekaj članov je zanj predlagala slovenska vlada, druge močnejše izvajalske kulturne skupine, tretji pa so zastopniki lokalnih interesov. Te so predlagale bivše Zveze kulturnih organizacij. Velenjska je zanj predlagala magistra Ivana Marina. O novi organiziranosti ljubiteljske kulture, o predvidevanjih je takole odgovoril na naša vprašanja: Ocenjujete, da gre pri novi organiziranost ljubiteljske kulture v Sloveniji za vsebinske ali zgolj formalne spremembe? Ivan Marin: "Naj bi šlo za vsebinske spremembe. Se pa velikokrat pokaže, da je potrebno prej zadostiti formalnim. Vsaj na papirju je predvidenih kar nekaj tehtnih sprememb, a se bojim, da bomo kasneje v praksi ugotavljali manj vsebinskih, kot jih pričakujemo danes. Ljudje, ki o tem odločajo, so namreč ostali isti." Je nova organiziranost, po vašem mnenju, za ljubiteljsko kulturo boljša ali slabša? Ivan Marin: "Ko sem na samem začetku prebiral gradivo ža upravni odbor Sklada, sem ocenil, da bo boljša. Predvideva namreč možnost povezovanja manjših občin na tem področju. Ko pa vidim, kateri ljudje so to (v veliki večini so to sedanji poklicni delavci Zvez kulturnih društev) o jgm nisem več tako prepričan. Nenazadnje je tudi vodstvo os- Magister Ivan Marin: "Predvidene spremembe ob istih ljudeh bo težko izpeljati." talo isto. Če bi rekel grdo: lahko bi zamenjali samo ime, ker ljudje tako in tako ostajajo isti in tudi interesi znotraj tega so isti. Ocenjujem, da so zavede zapisane dovolj korektno, pošteno, vendar izvajalska praksa tu vedno naredi svoje." Gre pri novi organiziranosti za večji nadzor države? Ivan Marin: "Tega občutka za zdaj nimam. Upam, da bo tako tudi ostalo, da se politika ne bo vmešavala v delo nepolitičnih organizacij, kot so kulturna društva. Ze pri prejšnjih ZKO-jih sem menil, da je dejavnost preveč razpršena, in da je premalo pregleda o dogajanjih. Všeč mi je, ker se je Sklad odločil za javni razpis za posamezne projekte. Tako bodo lahko tudi kulturniki na terenu izvedeli za pogoje, možnosti za pridobitev denarja. Informacija, da lahko kandidiraš za nekaj, utemljuješ svoj program, preprosto si poleg, je napredek. Če si stalno prisoten, stalno dokazuješ svojo veljavo, in to, da boš še nekaj časa to počel, zadevam znal zagotoviti širšo odmevnost, ni vrag, da ne bi čez dve ali še kakšno leto dlje dosegel državnega korita." Katere vsebinske spremembe najbolj izstopajo? Ivan Marin: "Območne izpostave Sklada, kjer naj bi imeli mentorje, svetovalce za posamezne dejavnosti. Tudi ti naj bi dobivali plačo iz državne mavhe, kar pomeni enotna merila za to delo in določeno skrb za delovanje dmštev. Začetek je dobro zamišljen in upam, da se v okviru razpoložljivega denarja in možnosti pri prehodu iz enega v drugi sistem ne bodo zgodile prevelike napake." Kaj lahko porečete kulturnim zanesenjakom na terenu? Ivan Marin:" Ne glede na delovanje Sklada, bo ljubiteljska dejavnost na terenu vedno bolj vezana nase, odvisna od svoje iznajdljivosti in pokroviteljev. Prepričan sem, da ne bo zamrla, kajti tisti, ki menijo, da bodo ljudje prenehali peti, slikati, brati, se moti. Pravimo, da ni denarja za kulturo, naslovo novih knjižnih del pa je ogromno. Torej, nekdo drug daje denar za kulturo, ne toliko država." utP Zgodilo se je... 18. grudna Leta 1954 Na današnji dan pred triinštiridesetimi leti je izšla petnajsta številka Velenjskega rudarja. Med številnimi zanimivimi prispevki smo za danes izbrali članek z naslovom Velenjska Svoboda sije izvolila nov odbor: "Včetrtek, dne 9. 12. t.m. je bila prva redna seja novega upravnega odbora DPD "Svobode", na kateri so odborniki izbolili izvršni in nadzorni odbor. Sejo je otvoril bivši podpredsednik društva tov. Mavsar, na kar so navzoči takoj pristopili k volitvam. Po precej dolgi diskusiji in po več stavljenih predlogih, je bil končno z večino osvojen predlog tov Vrabiča, na podlagi katerega sestavljajo izvršni odbor naslednji odborniki: predsednik tov. Furlan Zdenko; I. podpredsednik za gosp. organizacijska vprašanja tov. Vrečko Karel; II. podpredsednik za kultumoprosvetno in ideološko delo tov. Arlič Franc; tajnik tov. Mavec Maks; blagajnik tov. Borštner Janko. Nato je bil sprejet predlog tovariša Beuermana na podlagi katerega so bili izvoljeni v nadzorni odbor: tov. Žgank Nestl, tov. Hudovernik Edo in tov. Vrabič Jože. V upravni odbor je bil iz vrst članstva kooptiran še tov. Aljaž Jože, kot predstavnik mladine v odboru "Svobode". Ostale funkcije so ostale nespremenjene. Tov Furlan je obdržal vodstvo dra-matske sekcije, glasbeno sekcijo vodi tov. Beuerman, ljudsko univerzo tov. Šmajs, knjižnico in čitalnico tov. Ferjančič in kino tov. Rijavec. Po volitvah je v kratkih obrisih tov. Furlan nakazal smernice za nadaljnje delo. Tov. Vrabič pa je sporočil, da Pesje ostane še nadalje vključeno v velenjsko "Svobodo", da pa prosi za možnost samostojnejšega delovanja na področju dramatike in ljudske un iverze, posebno ker so za to dani pogoji. Prav tako se bo stremelo za tem, da se tam-buraški zbor v Pesjem znova poživi, ker ima dolgoletno tradicijo. V ta namen bo treba nabaviti novo garnituro tamburaških instrumentov. Nato je tov. Furlan predlagal, da se v najbližnji prihodnosti sliče seja, na kateri se bodo dokončno obravnavala vsa ta in slična vprašanja, kot na primer proslava 35 - letnice obstoja moškega pevskega zbora in rudarske godbe itd., nakar je tov. Furlan sejo zaključil." Prva številka časopisa Velenjski rudar, predhodnika Našega časa, je izšla 1. januarja leta 1953, tako da bo naš in vaš časopis kmalu praznoval že svojo petinštirideseto obletnico. Se na mnoga leta! Leta 1962 V Večeru so v članku z naslovom Dora Plestenjak razstavlja v Velenju poročali o razstavi znane in tudi priznane slovenske slikarke: "Vdelavskem klubu v Velenju razstavlja svoje akvarele akademska slikarka Dora Plestenjak iz Škofje Loke. Razstava bo odprta do 15. januarja. To je že tretja likovna razstava v zadnjih treh mesecih v Velenju. Avla delavskega kluba tako res služi namenu." Tudi marsikateri dom v Šaleški dolini krasi kakšen izmed številnih čudovitih kozolcev, ki jih je naslikala Dora Plestenjak. ■ Damijan Kljajič Zaleščanski portreti 31 BOGDAN MENIH Menihov /po domače Kotnikov/ Franc je bil z velike kmetije v Topolšici, ki jo je prevzel polbrat, sam pa je najprej priložnostno delal tu in tam, potem pa se kot šofer zaposlil pri Lukmanu v Šoštanju. Bil je znan veseljak, navdušen harmonikar in amaterski igralec. Jesihovo Ivano, učiteljico, je osvojil kmalu po njenem prihodu v Topolšico, poročila sta se leta 1937, ko se je tudi rodil prvi otrok, a žal preživel le nekaj tednov. Bogdan je privekal na svet natanko tri leta pred partizanskim napadom na Šoštanj /7. oktobra 1938/. Ker mati ni hotela poučevati v nemški šoli, so jih iz šolskega stanovanja nagnali in zatekli so se k očetovemu polbratu na kmetijo, par sto metrov od šole. Tu je Bogdan prišel med kopico bratrancev in sosedov, s katerimi je preživljal svoje otroštvo med vojno, pa tudi še dolgo po njej, ko so se že vrnili stanovat v šolo. Življenje na kmetiji ima poseben čar, kljub temu, da je treba kmalu začeti pasti živino, skrbeti za hlev, pobirati sadje, pomagati pri prešanju... Za otroške igre je bilo časa vedno dovolj. Najraje so se skrivali, si šli ravbarje in žandarje, na paši s palico preskakovali jarke, pekli ukradena jajca, smučali z iz dog narejenimi "smučmi"; si doma izposodili "baranco" ali kad izpod preše, ter si na bližnjem Mlinarjevem jezu šli splavarje; nekaj posebnega so bile dirke s preurejeno kripo po šolskem klancu... Po vojni/spomni se dne, ko je oče Franc s harmoniko odšel s partizani; spomni se, da je mati partizanom odklenila že izpraznjeni sanatorij; spomni se, ko so pri sosedu Nemci prijeli terence.../se je mama vrnila k poučevanju, sinek pa je vstopil v prvi razred. Tovarišici učiteljici slovenščine Justi so olajšali delo s tem, da so v šolo nosili palico, s katero jih je potem po potrebi mlatila - tudi na Bogdanu jo je zlomila. Celo od matere jih je v šoli dobil po prstih in še doma, če se ni takoj lotil naloge. Od vseh predmetov mu je bil najljubši med dvema ognjema. Leta 1948 je dobil brata Darka, ki starševske ljubezni ni odžrl, je pa bil kasneje starejšemu, ki je moral paziti nanj, dostikrat v nadlego... Pri njih je sicer deset let živela Karolina, mlado dekle iz Zavodenj, ki je pomagala pri hiši in tudi za Bogdana skrbela kot mati. V nižji gimnaziji v Šoštanju je spoznal celo vrsto otrok iz Šoštanja, Velenja ter iz okoliških krajev in z marsikom pri-jatelstvo traja še danes. Uspeh je bil odličen, najlepša pa pot iz šole, ko so vedno kakšno ušpičili, če drugega ne, so pozvonili ženski v hiši ob poti / dokler jih nekoč ni pričakal njen prijatelj z lato/, ali pa rabutali jabolka. Mnogo enostavneje kot voziti se navsezgodaj v Celje, je bilo oditi na gimnazijo v Trbovlje. Tam je najprej Bogdan dobro leto stanoval pri sorodnikih, kasneje pav internatu. Ljubil je zgodovino in zemljepis, mrzel pa matematiko in malo manj violino, ki ga ni in ni ubogala in jo je opustil... Fantje so so bili za sošolke presmrkavi, tako da dlje od kakšnega plesa, poljubčka ali komaj nedostojnega otipavanja ni prišlo. Tako kot so fantje skupaj razbili šipo, se zlagali in zato vsi dobili ukor, tako so bili tudi skupaj zaljubljeni v Cvetko - a vsi zaman... Bogdana so v tistem času navdušile križanke in veselje do njih mu je ostalo. Sicer je bil pa čisto soliden dijak, dober, prav dober, pri maturi celo odličen, potem ko je v tretjem letniku opravil tisti nesrečni popravni izpit iz matematike... Dolgo časa ga je vlekel študij zgodovine in zemljepisa, kasneje malce tudi veterine, a tik pred vpisom na univerzo jeseni 1957, sta s prijateljem obiskala znanko, študentko medicine, ki ju je spreobrnila in za kar mu nikoli ni bilo žal. V Ljubljani je najprej stanoval pol leta pri teti, potem pa ves čas v Domu medicincev in redno študiral. Kljub temu si je vzel čas za reševanje križank, obiske v operi, gledališču in kinu, sprehode, predvsem pa za druženje s kolegi. Praznovali so vse, kar se je le dalo..., Bogdan je bil med ustanovitelji Šaleškega študentskega kluba, prirejali so Akademske plese in brucovanja. Domov, razen v počitnicah, ni zahajal prav pogosto, saj je bila vožnja precej draga. Kljub temu, da ga je doma čakala Miša, ki mu je bila zvesta več kot dve leti, preden mu je pomahala v slovo. No, zdaj je bil Bogdan že zrel mladenič in poleti leta 1961 mu v Piranu ni bilo težko osvojiti Angležinje Patricije. Po naključju je nekaj tednov kasneje s študentsko izmenjavo za nekaj tednov odpotoval v Anglijo, in tam, poleg spoznavanja zanimivosti in jezika, preživel lepe trenutke tudi s Ratty. Romanca je potem trajala še kar nekaj časa... 23. aprila 1964 je Menihova družina dobila zdravnika, ki je prvi del pripravniškega staža opravil v Celju, potem pa si je zaželel lepe modre uniforme. In JLA mu jo je tudi dala, v Beogradu je namreč opravil Šolo za aktivne in rezervne oficirje, odslužil pa je kot medicinec v pomožnih enotah aviacije v Somboru in Kraljevu. Za prizadevno delo je bil celo pohvaljen. Ker je bil predaleč, je na obisk domov skočil le enkrat, ga je pa zato večkrat obiskala Majda - višja medicinska sestra, ki si je prišla služit kruh v velenjski zdravstveni dom in se nekoč nepremišljeno z reševalnim avtomobilom pripeljala v Celje ter s tem pripravniku Bogdanu ponudila priložnost, da jo v prav tistem rešilcu na poti v Velenje spozna... Po končanem stažu v Celju doma zanj ni bilo službe in je zato pol leta kot zdravnik odslužil v Vuzenicl, januarja 1967 pa je dobil mesto zdravnika v splošni ambulanti v Šoštanju. In tam je tudi ostal, končal specializacijo iz splošne medicine in bil od leta 1970 do 1995 vodja Zdravstvene postaje Šoštanj. Zdravniški poklic je poznal preko prijateljev in kolegov že pred nastopom prve službe, zato se ni težko vživel. Območje šoštanjskih zdravnikov je veliko, v tridesetih letih je ob obiskih na domovih pacientov z avtomobilom napravil vsaj pol milijona kilometrov, dežural je dolge dneve in noči, doživel mnogo pretresljivega - najhuje je bilo takrat, ko je bil kljub napredku v medicini in znanju nemočen. Skozi leta se je spreminjal tudi njegov odnos do smrti, vedno bolj je spoznaval, kako je smrt boleča za pokojnikove bližnje... In najbolje se je počutil, ko je v bolniku uspel premagati bolečino. V Šoštanju mu je bil zgled in prijatelj pokojni dr. Jerin, ceni pa tudi primarija dr. Fijavža, ki je bil sicer strog direktor /a sam zgled drugim/, brez katerega se zdravstvo v Šaleški dolini ne bi tako visoko razvilo... Zanimivo je, da se dr. Menih s politiko ni nikoli ukvarjal, delal je sicer v sindikatu, v samoupravnih interesnih skupnostih, celo v republiški, bil je član upravnih odborov športnih društev, v politiki pa večjih pričakovanj ni imel... do prvih večstrankarskih volitev, ko je postal delegat v velenjski skupščini. Socialdemokratski stranki se je pridružil zaradi prepričanja v osnovno idejo socialdemokracije: da naj bi namreč vsak človek v izhodišču imel enake možnosti za uspeh v življenju. Za pičla dva glasova je s Panetom Semečnikom izgubil bitko za velenjskega župana. Po ustanovitvi občine Šoštanj pa je na volitvah za župana premagal svojega dolgoletnega prijatelja Matjaža Natka, ki je po njegovem mnenju za Šoštanj po drugi vojni naredil največ. Eno leto je žup-anoval nepoklicno, zdaj pa že drugo leto poklicno... Kot župan se trudi, da s sodelavci vzpostavijo trdno občino, ki bo kos vsem zahtevam in prepričan je, da jim to uspeva. Dobro ve, da je iz uglednega zdravnika s prevzemom županskega mesta postal nekakšen poštni nabiralnik za težave občanov in dežurni krivec za vse, kar se slabega zgodi. Z Majdo Lipovšek sta se poročila 14.12.1968, se dolgo trudila, pa potem na hitro izpolnila dolg do Slovenije -1971 se je rodila Urška /absolventka primerjalne književnosti in francoščine/, komaj trinajst mesecev za njo še Špela /inženirka zootehnike/. Iz mamine hiše so se v svojo preselili za dan republike v letu Špelinega rojstva... Ob naporni službi časa za oddih in konjičke ni bilo na pretek, najraje in veliko pa je Bogdan vedno zahajal v planine. Čez leto dni šoštanjskemu županu poteče mandat in začenja se dilema ali ostati v politiki ali se vrniti v zdravstvo - morda mu jo bo pomagala razrešiti Majda, ki mu vedno stoji ob strani. Še posebej sedaj, ko se ga je lotila resna bolezen. Napovedi kolegov zdravnikov so optimistične, zato lahko Bogdana Meniha čez par mesecev zanesljivo spet pričakujemo na trasi slovenske planinske transver-sale, kjer mu manjka le še nekaj žigov! ■ U. Hrast 8 NAS VAS NASI KRAJI IN UUDJE 18. decembra 1997 mm - mm za proizvodnjo vezanem im, masivnih izdelkov in movm d.o.o. skoknola, 3325 šoštanj H/!ax: 063/881- 278, Mob.: 0609/622 - 446 SEDEŽI IN NASLONI ZA STOLE IZ VEZANE PLOŠČE - LAKIRANI ( HRAST, BUKEV ) - ZATAPECIRANJE IN ZALIVANJE V POLIVRETAN LOPATE ZA SNEG IZ VEZANE PLOŠČE ERCONOMSKI VLOŽKI ZA COKLE IZ VEZANE PLOŠČE GOTOVI STOLI: ŠOLSKI, DELOVNI Poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje! ŽELIMO VAM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČN01998! Pevke Stare vasi izdale video kaseto Sproščeno, prijetno petje ob kitari Dvorana doma krajanov v Stari vasi je bila v petek popoldne polna. Prišli so krajani in tudi okolišani, ki radi prisluhnejo ubranemu petju. Prišli so prijatelji Pevk Stare šla »na teren« in zbrala vse tiste, ki smo še danes skupaj. Ker smo bile s prvim nastopom zadovoljne same s seboj, pa tudi odziv publike je bil lep, smo s prepevanjem nadaljevale. Vse smo V kratkem času svojega delovanja so že veliko nastopale, povsod pa so jih toplo sprejeli. Tako po različnih trgovinah V Velenju, pa v Topolšici na srečanju »Petje na vasi«, v sedaj pa sem že 19 let sama. Ne povsem sama. Imam Andrejko in njeno hči Živo. Veliko veselih in vsaj toliko žalostnih trenutkov je bilo v mojem življenju. Da bi se človek smislil samemu sebi, ne. Z glavo skozi zid tudi ni dobro." Berbarda dolgega časa ne pozna. Če si ne najde kakšnega dela, potem se odpravi v družbo. Kar nekaj prijateljic ima v svoji vasi. Če ni pri Založnikovi Trezki, je pri Krevzetnovi Milici, ali pri Napotnikovem Korlnu, se oglasi pri Kolšekovih, skratka »klepet partija« je skoraj obvezna vsakdanja zadeva. Zelo rada tudi veze in za novoletna darila bo svojim podarila vezene namizne prte. Omeniti moramo še dnevne časopise, ki jih obvezno prebere in obiske otrok, ki jim je bila druga mama. Ti jo še posebej razveseljujejo. "Svojih otrok nisem imela, bila pa sem varuška vsaj 15. Vsi me radi pridejo pogledat, kako se imam." Tetka je nadvse zadovoljna, ker ji zdravje še toliko služi, da zmore poskrbeti zase. Razkošja ni poznala, ga tudi danes ne pozna in ga prav nič ne pogreša. Da bi bilo še vsaj tako, kot je bilo doslej, si želi." Veste, rada bi še bila na svetu nekaj let," se je nasmehnila, nam stisnila roko in se vrnila k vezenju prtov. mtp Srečanje Bernarda Podkrižnik Bernarda Podkrižnik: »Življenje m sprejeti takšno kot je. Stavim na p /o, da je smeh pol zdra Za Berbnardo Podkrižnik iz Smartnega ob Paki pravijo, daje tam, kjer je ona, vedno prijetno, da zna dobro voljo spretno prenesti tudi na ostale v družbi. Med soobčani najbrž ni priljubljena samo zaradi tega, ampak še nekaterih drugih vrlin. Mnogi poznajo tetko, kot ji pravijo, po razdajan-ju kulturi, športu in otrokom. Vsaj 30 let je svoj prosti čas namenjala zborovski pesmi, z veseljem je nastopila na odrskih deskah vse dotlej, dokler niso prišli "Gledališčniki pod kozolcem" in namesto ljudskih igrali umetniške igre. Tudi po tem je še nastopila na deskah, vendar ob posebnih priložnostih (srečanje ljudskih pevcev in godcev) v skeču skupaj s prijateljicami. "A, ja, v odboru kulturnega društva sem še in tudi pomagam, kadar me potrebujejo. Prav tako pri DPM-mu. Pri svojih 83. sem najmlajša članica društva za male in malo večje otroke," je povedala vitalna Bernarda, ki krepko skriva svoja leta. Kako je ohranila vitalnost? Nasmehnila se je, pogledala izpod očal in odgovorola: "Držim se pravila, daje smeh pol zdrav-ja.Tudi v posteljo se spravim pravočasno. Ob devetih zvečer sem pokonci samo še morebiti zaradi res kakšnega dobrega filma na televiziji." Koliko je k zavidanja vredni postavi in gibčnosti pripomoglo to, da je s telo- vadnim društvom Sokoli nastopila v Beogradu, Zagrebu, v Novem Mestu, je težko oceniti. "Svoje telovadne sposobnosti sem po razpadu Sokolov razvijala v šmarškem Partizanu, dokler se je dalo. Ko je vse prevzel nogomet v svoje roke, sem nehala. U, veselje sem pa imela za te konjičke, čeprav sem morala trdo delati. Vseskozi sem bila doma, pomagala staršema na kmetiji, dokler sta lahko, potem sem morala sama. Po končani osnovni šoli so me domači dali v šolo, vendar mi je bilo tako dolgčas, da sem se po nekaj mesecih vrnila. Poročila sem se, vasi, ki so na ta dan pri VTV izdale video kaseto s 40 minutnim lastnim programom, vsem v dvorani pa s svojim sproščenim nastopom pričarale lepo decembrsko popoldne in večer. Pevke Stare vasi so pravzaprav nekaj posebnega. Enajst jih je, tako, da bi lahko rekli, da so majhen zborček. Vodi jih glasbeno izredno nadarjena Zofka Gorogranc, ki vse pesmi spremlja z igranjem na kitaro. Pravi, da note sicer pozna, a ker je samouk-inja, igra po posluhu. »Tako, po svoje,« nam pove, in doda, da doma igra tudi na syntesizer. In kako so sploh začele peti? Združilo jih je naklučje. »Marjan Lipovšek, predsednik sveta KS, me je prosil, da zberem nekaj pevk, da bi nastopile na otvoritvi našega doma krajanov. Res sem Vinska Gora krajanke Stare vasi, zato tudi tako ime, in lahko rečem, da smo v našem petju našle prijeten način preživljanja prostega časa. Pojemo razne pesmi; ljudske, popevke iz mladih dni,_popevke, ki so sedaj popularne. Če se nam pesem dopade, sejo naučimo in potem pojemo. Vse imamo dober posluh, zato se pesmi učimo kar po posluhu. Večji del pevk je že imelo izkušnje, ko smo se zbrale, saj smo pele po različnih zborih. Nekatere pa tudi ne, a se dobro ujememo tako pri petju kot sicer, saj smo prijateljice,« nam je povedala Zofka Gorogranc. Izvedeli smo še, da vadijo enkrat tedensko, ob sredah, pred nastopi pa večkrat, da njihov repertoar obsega že preko 40 pesmi in da jih vedno pogosteje vabijo na nastope. Olimju, na srečanju pevskih zborov v Skalah, na srečanju upokojencev... V živo so zapele tudi za oddajo »Jaz pa nekaj znam« na RTV Slovenija... Brez sponzorjev bi težko delovale. Zato se zahvaljujejo Bojanu Voharju, direktorju podjetja Gama d.o.o, kije prispeval sredstva za nakup lepih oblek, ki jih imajo na nastopih, veliko pa jim pomaga tudi VTV. Naj jih ob koncu še predstavimo: sopran pojejo Zinka Vohar, Seka Tratnik in Mara Djordjevič, mezosopran Jelka Imperl in Zofka Ribič, alt pa Hilda Mastnak, Sonja Krašek, Ljubice Benko, Jožica Čekon, Jožica Strmčnik in Zofka Gorogranc. V Vinski Gori so se srečali šolarji, ki so bili rojeni v letih od 1936 do 1939 in so tu obiskovali osnovno šolo. V tistih časih je pouk potekal dokaj različno, saj so bili zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra včasih v razredu tako učenci, ki bo obiskovali prvi, drugi, tretji ali četrti razred. Nekateri so šolanje nadaljevali v Velenju ali na Dobrni, pa nižjo gimnazijo v Šoštanju in višjo v Celju. Srečanje je bilo prisrčno, saj so bile potrebne razlage, kdo je kdo in kdo je s kom sedel, pa kdo je komu kaj ušpičil. Prvi stiki po tolikih letih so bili zelo ganljivi, utrnila se je prenekatera solza. Največ dela je imela gospa Marija Lesjak iz Lipja v Vinski Gori, ki je kar leto dni zbirala naslove. Težko je bilo predvsem za dekleta, ki so ob porokah spremenila priimke in tudi naslov. Prišli so brez svojih družinskih partnerjev, nekaj jih je že pomrlo, nekaj se jih je opravičilo zaradi bolezni, spet drugi okrevajo po operacijah. Kakorkoli že, led je sedaj prebit in ponovno se bodo srečali morda že v letu 1998, tokrat skupaj z življenjskimi partnerji, čez nekaj let s svojimi sinovi in hčerkami ter vnuki. Tudi tovrstna srečanja bodo prav gotovo prijetna. ■ L. Ojsteršek Kulturno društvo Jurij Mozirje Niso tekmeci, le dopolnjujejo ponudbo V Moziiju so pred tremi leti ustanovili Kulturno društvo Jurij, da bi z njim dopolnili in obogatili kulturno dejavnost v kraju in okolici. Poseben poudarek dajejo obujanju in ohranjanju starih običajev, zlasti tistih, ki so bili v preteklosti odrinjeni. Člani društva Jurij posebej poudarjajo, da njihovo v določeni meri vzporedno kulturno društvo noče in ne želi biti konkurenca že obstoječemu, želijo le dopolnjevati delo na kulturnem področju. Takšen je tudi njihov program od začetka do konca leta. Začenjajo s koledovanjem, pripravljajo svečanosti ob materinskem dnevu in kresovanja ob dnevu samostojnosti, konec leta pa je najbolj odmevno miklavževanje na star način, brez motečih tržnih primesi. Seveda to v nobenem primeru ni vse. Omeniti velja negovanje družinskega petja, na oder postavljajo spevoigre in operete, ki so jih prepevali očetje in dedje, letos so že drugič poskrbeli za lutkovni abonma za otroke iz sosednjih bočin, zadnja tri leta so v Savinjskem gaju izvedli slikarski »ex tempore,« na katerem na temo cvetličnega parka ustvarja od 10 do 15 slovenskih likovnikov, torej negujejo kulturo v najširšem pomenu. Ime Jurij ni naključno, saj je Jurij zavetnik mozirske fare, izhodišče delovanja društva pa temelji na krščanskih vrednotah, česar doslej ni bilo. Posebej so veseli, da je za oživljanje starih običajev vse več zanimanja med ljudmi, kar je vodilo njihovega dela. Veliko zanimanje se najprej kaže v obisku različnih prireditev, saj je denimo opereta Miklavž prihaja dvakrat povsem napolnila dvorano mozirskega kulturnega doma. Še bolj bodo prisluhnili ljudem, pri tem pa se zavedajo, da morajo delati stalno in se nenehno potrjevati, saj se ne želijo le zagnati in vse skupaj opustiti, kar je bila značilnost prenekatere mozirske prireditve. Veseli so razumevanja in vsestranske podpore ljudi, želijo le, da bi tudi občinarji spoznali, da delajo pošteno, v zadovoljstvo ljudi in kraju v korist. mjp 18. decembra 1997 PRAZNIČNE ČESTITKE W VAS 9 Mali gospodinjski aparati, d.o.o. —j—, Vam želita j. v. AceR A Fresh Perspective Ekskluzivni distributer za Slovenijo! Trend _ RAČUNALNIŠKI INŽENIRING 107,8 MHz _ 11. decembra 1997 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Bo treba biti neposlušen, da te bodo opazili? Prejšnji teden, v sredo, so se v Velenju sestali člani interesnega združanja lokalnih nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Ugotavljali so, da so najbrž edini, ki redno in v celoti poravnavajo vse obveznosti, ki jih je z zakoni prepisala država, gre pa predvsem za plačevanje stroškov vzdrževanja oddajniške mreže in avtorskih pravic. Ne eno in ne drugo ni prav poceni. Teh sredstev seveda ne odrekajo, želijo pa, da bi tudi na tem področju postali enaki množici nekomercialnih radijskih postaj, ki se pojavljajo dan za dnem in teh sredstev ne odvajajo, torej jim jih tudi zagotavljati ni treba. Tokrat so naredili korak naprej, ko so se odločili, da bodo, če država ne bo zagotovila enakih možnosti vsem, pokazali, da znajo biti tudi sami neposlušni. Kot skrajni rok so določili 1. marec 1998. »Osrednja tema je bila torej nadaljnja usoda informativnih radijskih postaj, ki jih država z zakonskimi določili omejuje, namesto, da bi jim zagotovila prednost pred komercialnimi programi. S tem, ko jim zakonsko določa, koliko morajo imeti v programih informativnih vsebin, bi jim morala priznati tudi temu primerne ugodnosti,« je povedala urednica Radia Velenje Mira Zakošek. Vroča tema pogovorov so bili tudi oddajniki in tisto, kar v zadnjem obdobju zaposluje vse medijske hiše, z njimi pa tudi radijske postaje, to je predvidena večja obdavčitev avtorskega dela. Izvršilni odbor Združenja je takoj, ko je prišel v javnost predlog, protestiral, saj bi tako povišanje ogrozilo obstoj mariskatere radijske postaje. Kot kaže, pa bo država na tem področju zadeve le omilila. Radio Velenje pa že nekaj časa zaposluje problem, ki mu zaenkrat še ni viditi konca, obstaja pa upanje, da se bo zadeva le rešila. Gre za možnost postavitve nove oddajniške točke, ki bi omogočala celodnevno oddajenje programa. Zdaj si programske pasove delimo z radijem Alfa. »Čeprav se zavedamo, da bo treba pretežni del sredstev za oddajnik zagotoviti pri nas, upamo in si želimo, da bi se na tem področju končno kaj premaknilo,« je dodala Zakoškova. Sicer pa so na tokratni seji ocenjevali tudi nedavni Festival lokalnih radijskih postaj. Potekal je v organizaciji radia Murski val v Radencih. Že nekaj let je med članicami prisotna želja, da bi katero od naslednjih organizacij prevzela naša radijska postaja, vendar doslej za kaj takega ni bilo možnosti (beri: hotela). Morda bodo z dokončanjem prenove hotela Pake naslednje leto te možnosti nastopile in če bodo, se nagovarjanj ne bomo več branili. mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO.. ELTON JOHN Pop zvezdnik Elon John bo fon-daciji Diana namenil kar 34 milijonov dolarjev, ki jih je doslej zaslužil s prodajo skladbe "Candle in the wind 97", s katero se je na pogrebu poslovil od svoje prijateljice, bitanske princese Diane, ki je tragično preminula v prometni nesreči v Parizu, letos poleti. Doslej so v svetu prodali približno 33 milijonov primerkov omenjene skladbe, kar je najboljša prodaja kake skladbe v zgodovini glasbe. Leta 1942 napisano skladbo Binga Crosbya "White Christmas" so doslej prodali v 30 milijonih izvodov, pesem "Ročk around the clock" Billa Haleya v 25 milijonih in skladbo skupine The Beatles "I want to hold your hand" v 13 milijonih. PSYCHOPATH Slovenska ročk skpina Psychopath je po dobro sprejetem hitu "Dehydrated" posnela svoj drugi videospot za pesem "United Fuckers". Tokrat so režijo in scenarij zaupali Fredu Lissu, ki se je v Ljubljano preselil iz New Yorka. Po uspešnem nastopu kot pred-skupina na koncertu skupine Faith no More, ko so jih pohvalili tudi glavni nastopajoči, so Psychopath minule tedne preživeli na turneji po Švici, Avstriji in Nemčiji. Turnejo bo trajala do konca leta, ko jo bodo zaključili s koncertom v Zurichu, prejeli pa so že tudi vabilo za sodelovanje na festivalu Euroslag, 9. januarja prihodnje letona Nizozemskem. RIBUA ČORBA Po velikem dvigovanju prahu bo kot kaže po sedmih letih Riblja Čorba vendarle nastopila v Sloveniji. Po zatrjevanju organizatorja so vsi člani skupine vključno z njenim vodjem Boro Djordjevičem že dobili vstopne vizume, tako da nastop skupine ni več pod nikakršnim vprašajem. Beograjska skupina, za katero je dvajsetletna kariera, se bo tako predstavila slovenski publiki 22. decembra ob 20.00 v ljubljanski dvorani Tivoli! Kot pred-skupina bo pred nastopom srbskih rockerjev nastopila novo-goriška skupina Zaklonišče prepeva. Vstopnice so na voljo povsod po Sloveniji, na za to običajnih prodajnih mestih. PUFF DADDY Ameriški rapper Puff Daddy je bil kar petkrat nominiran za letošnje najvišje priznanje, ki ga podeljujejo glasbnikom v ZDA - "American Music Award". Avtorja priredbe skladbe skupine Police "Every breath you take", ki jo je prepesnil v "HI be missing you" so namreč nominirali v petih različnih kategorijah, in sicer: najboljši moški pop/rock izvajalec, najboljši soul/ryhthm & blues izvajalec, najboljši rap/hip hop izvajalec, najboljši soul/R&B album in naj soul/R&B novi izvajalec. Doslej za nagrado AMA petkrat ni bil nominiran še nihče. Letos imajo po tri nominacije še Spice girls in skupina Wallflowers. Podelitev nagrad bo 26. januarja prihodnje leto. MiČ Folkorna skupina Vandrovčki iz Raven pri Šoštanju Smelo v naslednje desetletje Najmlajša folklorna skupina na območju bivše občine Velenje - Vandrovčki iz Raven pri Šoštanju so letos slavili 10-letnico delovanja. Jubilej so zaznamovali po svojih zmožnostih in sposobnostih. A, kot napoveduje predsednica oziroma umetniški vodja skupine Milena Movh, temu v prihodnje ne bo več tako. "V letih delovanja nam je s pomočjo krajanov Raven uspelo nabaviti le eno narodno nošo, kar je za nastope po Sloveniji premalo. Nenazadnje tudi toliko programa, da bi se podali kam dlje kot po Šaleški dolini in do Ptuja. Vendar napredujemo. Pred nedavnim smo si kupili nove čevlje, kar je bil za nas velik zalogaj in trudimo se, da bi našo garderobo obogatili še z eno narodno nošo. Potem bomo lažje zadihali. Programa, ki ga pripravljamo, pa bo tudi dovolj za somostojno gostovanje širom po Sloveniji." Po dveh, treh sušnih letih naj bi do januarja prihodnje leto pripravili eno novo koreografijo (poleg plesov in pesmi še družabne igre, ki so se dogajale na domačijah ob nedeljah popoldne), do konca junija 1998 pa še drugo novo postavitev. Milena Movh:"Naš veliki cilj je obogatiti garderobo še z eno narodno nošo. " To bodo običaji ob ohceti, in sicer od začetka do polnoči, ko se uradno poročno slavje nekako konča. "Moram reči, da je zanimanje za sodelovanje v skupini pre- cejšnje. Po odzivu na razpis sodeč se nam bo kmalu pridružilo še vsaj 20 plesalcev in plesalk. V povprečju je naša skupina stara od 18 do 25 let. Denar za dejavnost pridobivamo s članarino (za vsaki mesec znaša 500 SIT) in tudi tako,da les, ki ga največkrat dobimo pri kmetih, sami spravimo, obdelamo in prodamo. Glede na naše velike cilje si seveda želimo, da bi sodelovanje med skupino in okoljem ostalo tudi v prihodnje zgledno." Osrednjo pozornost bodo, po besedah Movhove, Vandrovčki namenili delu starejše, ki šteje 23 plesalcev in plesalk, ter na novo ustanovljene mlajše skupine. Za predvidenih 13 nastopov, med katerimi je tudi sodelovanje na slovenskem folklornem festivalu v Beltincih, za postavitev dveh novih postavitev bodo s pridom izkoristili možnost, ki jo jim je ponudila občina Šoštanj. Dvakrat na teden bodo poslej lahko vadili v šoštanjskem kulturnem domu. Poleg predvidenih gostovanj se bodo prav tako radi odzvali vsakemu vabilu. "Navsezadnje smo Vandrovčki, torej ljudje, ki radi vandramo," je sklenila pogovor Milena Movh. tp RAVE Max club, 13. in 14. 12. 1997 Minulo soboto in nedeljo je v klubu Max potekal še en rejverski dogodek v zadnjih nekaj tednih. Za 25 ur napovedan šov je v klub Max pritegnil številne rejverje iz vse Slovenije, pa tudi nekaj navdušencev z druge strani meja naše domovine. Štirje DJ-i, ki so z glasbo dolge ure držali pokonci migajočo mladino, so prišli iz sosednje Istre (trije iz Pule in eden z Reke), domačim navdušencem pa so prepustili skrb za računalniško video projekcijo, ki jo je bilo moč spremljati preko treh monitorjev. Čeprav je bil dogodek napovedan za 25 ur, so tako dolgo zdržali le redki. Vsem energetskim stimulansom navkljub. MiČ foto: Claudio MLADINSKI CENTER VELENJE Petek, 12. 12. 1997 V petek so v Mladinskem Centru Velenje nastopili Postojnčani Pulz in velenjska skupina Klinični tesliranci. Koncert, napovedan za deveto uro zvečer, se je začel z uro in pol zamude zaradi netočnosti obiskovalcev. Klinični testiranci so svojih 45 minut odigrali energično in predano, vendar brez pretresljivih presenečenj. Občinstvo je najbolj navdušila pesem Gasa. Skupina Pulz iz Postojne je bila velenjskim poslušalcem še posebej zanimiva zaradi njihovega pevca in kitarista Davida Zagajška (ex-Res Nullius), ki pa je žal že na začetku moral zaradi strganih strun dvakrat prekiniti program. Fantje so odigrali pravi koncert, ki prisotnim ni ponudil le obilo rock'n'roll glasbe, ampak tudi zabavo med komadi, saj je pevec z duhovitimi pripombami skušal nastop obogatiti. To mu je tudi uspelo, saj je bilo občinstvo, na koncu že zdesetkano, navdušeno pa tudi saj si je izborilo kar dva bisa. Lahko si želimo še več takšnih in drugačnih koncertov. zk LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 14 decembra: 1.VESELE STAJERKE: Lepo Pohorje 14 glasov 2.IG0R&ZL ZVOKI: Naj bo rojstni dan al1 god 9 glasov 3.JOŽA IN PEPI: Mica na carini 5 glasov 4.ALFI: Pidžama bar 2 glasova 5.SLOV. MUZIKANTJE: Nocoj se veselimo 0 glasov Predlogi za nedeljo, 21. decembra: 1.EKART: Kdor živi-greši 2.PUGELJ: Slovenski bogataš 3.VRTNICA: Gasilska 4.ZARJA: Smo kar smo 5.ZEME: Ostani z nami, muzikant ■ Vili Grabncr 18. decembra 1997 ZANIMIVO KAK VAS 11 Šoštanj 50 let »zelene bratovščine« Lepo število članov »zelene bratovščine« seje zbralo minuli petek zvečer v Kulturnem domu v Šoštanju. Ubrani in v srce segajoči zvoki rogov, na katere so Savinjski rogisti zaigrali tisto znano lovsko Zeleni gaj je lovčev raj, so naznanili začetek svečanosti, ki jo je pripravila Lovska družina Smrekovec Šoštanj ob 90-letnici slovenskega lovstva in 50-letnici varstva, gojitve in lova v lovišču. Ob tej priložnosti so postavili na ogled tudi fotografije svojega člana in velikega ljubitelja narave ter fotoaparata Iva Napotnika. Če nekoliko pobrskamo po zgodovinskih zapisih, dobimo podatek, da je bila prva Lovska družina ali »Slovenski lovski klub«, kakor se je na začetku imenovala, ustanovljena 16. oktobra leta 1907 v Ljubljani v hotelu Ilirija v precej trdih in za mo in moramo živeti v sožitju z naravo, okoljem in divjadjo ter vsem prebivalstvom v našem lovišču. Predvsem naravi smo dolžni vrniti to, kar nas je v našem lovišču z živalskim svetom bogato obdarita. Ravno zaradi tega nam ni bilo nikoli žal dela, ki smo ga vložili v naše lovišče...« Tudi mag. Franc Avberšek, predsednik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin in predstavnik SLD je v svojem govoru namenil precej besed varovanju narave in živalskega sveta, kar mora biti osnovni moto vsakega lovca. Podobnih misli je bil tudi župan dr. Bogdan Menih. Kot je že običaj ob takšnih priložnostih, so tudi na tej proslavi najzaslužnejšim podelili priznanja. Najvišje, red prve stopnje, je za lovske zasluge prejel Franc Jelen. l^jPi * . ji- r^mlm m r^jkF*1 ■ Krajevna skupnost Nazarje In ostareli so bili srečni! Sobotno popoldne je bilo namenjeno prijetnim trenutkom starejših v krajevni skupnosti Nazarje. Nad 75 let starih je 42, najstarejša med njimi je Antonija Golob z dopolnjenimi 96 leti, precej jih je že prekoračilo 90 let, na srečanje jih je prišlo 21 in zares lepo so se imeli. Malčki iz vrtca in najmlajši osnovnošolci so jim pripravili prisrčen program in z njim izvabljali ploskanje, solze in smeh. Najstarejše, ki na srečanje niso mogli, bodo v teh dneh obiskali na domu, jih skromno obdarili in zaželeli vse najlepše. Prijateljsko srečanje, sproščen razgovor in prjetni zvoki har- monike Stanka Vrčkovnika so obeležili lepe sobotne urice in jih vtisnili v lep spomin. foto:jp Slovence nič kaj naklonjenih časih Avstro-ogrske vladavine. Leta 1947 se je ustanovilo LD Šoštanj, iz katere sta nekaj let kasneje z odlokom takratnih oblasti nastali dve družini - Velunja in Smrekovec, ki danes štejeta nekaj več kot 50 članov. Njihov lovski starešina Marjan Kompan je v pozdravnem nagovoru dejal: »Od vsega začetka pa do danes se lovci LD Smrekovec zavedamo, da živi- Udeleženci proslave: drugi z leve v prvi vrsti je Franc Jelen, dobitnik najvišjega priznanja. Poleg Savinjskih rogistov so se med ustvarjalce pestrega kulturnega programa zapisali še: Lovski pevski zbor Škale, kvartet trobil iz velenjske glasbene šole in povezovalec Drago Seme. M. H. MESNICA RGOVINA POZNIC d.o.o. 63320 Velenje, Pesje, Partizanska 54 Mesnica Pesje, Partizanska 54 Tel.: 856-875 Mesnica Velenje, Kidričeva 57 Tel.: 856-907 Mesnica Šoštanj, Kajuhova 7 Tel.: 882-101 Solčava S pesmijo so si podali roko v S; h »Dons je en veseu večir« seje slišalo med Solčavani na Martinovo soboto, takšen pa je bil tudi naslov prireditve, ki je spet zbrala prebivalce Solčave. Za začetno vzdušje so poskrbeli nastopajoči z narodopisno-kul-turnim programom, zatem pa so še dolgo v noč proslavljali izid prve kasete solčavskih ljudskih pevcev in godcev. "Ni majhna stvar, da se kraj, kot je• Solčava, ponaša z lastno kaseto ljudskih pesmi. Se posebej, ker gre za enega izmed manjših, toda najlepših krajev pod soncem, ki poleg svoje lepote premore toliko ustvarjalnih, dobrovoljnih ljudi," so člani Turističnega društva Solčava izkazali svoje zadovoljstvo nad doseženim. Kaseta z naslovom Visoka je gora je zanje sveta tudi zato, ker s pesmijo ohranja pristno identiteto in kulturno dediščino. Celotno delo odseva nostalgijo za "počasnejšimi" časi, ko sta bila petje in glasba še sestavni del vseh opravil. To je bilo razvidno tudi iz programa, ki je bil tisto soboto prikazan na solčavskem odru. Mali pastirčki so cokljali okrog, pred mrazom zavarovani s toplimi volnenimi nogavicami in jopica- VISOKA JE GORA -sir* ••>l." hotelu Plesnik. Kot kaže, sta si turistično in kulturno oživljanje solčavskega pričela podajati roke. Marko Slapnik sv KAI 1E 770,00 DOM. KLOBASE 890,00 POV. ŠUNKA B.K. K 190,00 SUNKAR/CA 990,00 Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje« Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 1998! t Jmm. Solčavski godci in pevci Lepa podoba lepih pesmi mi, v pisanih rutah in pomečkanih klobukih, a z zadovoljnimi obrazi. Odraščajoča dekleta in fantje so obujali stare šege solčavske ohceti. Starejši so resnih, a žarečih obrazov, igrali in peli o lepotah in tegobah tistih dni. Obiskovalcem "veseuga večira" je solčavsko odstrlo še eno tančico. S sliko, besedo in glasbo so potovali po prekrasnih kotičkih skrivnostne doline. Čudovito multivizijsko predstavitev Solčavskega si je sicer moč ogledati v Logarski dolini v GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE RUDARSKA 6 A, VELENJE VSEM NAŠIM ČLANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO USPEŠNO LETO 1998! Vabimo vas, da nas obiščete osebno v novih prostorih na Rudarski 6 a, izkoristite brezplačno pravno in finančno svetovanje ter druge poslovne storitve. Obiščite tudi naše web strani: http://www.gzs.si/ Naš čas Izšel je Almanah 98 V naši hiši smo uspeli spraviti pod streho že peti almanah. V letošnjem smo na 330. straneh strnili večino najpomembnejših dogodkov letošnjega leta v Mestni občini Velenje ter občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki. V kronologiji smo te dogodke nanizali po datumih, v poglavju Država, družba, politika predstavljamo dogajanja v vseh treh občinah in po posameznih krajevnih skupnostih, predstavljamo pa seveda tudi poslanca v državnem zboru, dosedanjega svetnika in novoizvoljena svetnika. V poglavju Gospodarstvo smo se tokrat odločili za predstavitev triindvajsetih največjih podjetij (razvrstili smo jih po kriteriju doseženega celotnega prihodka v lanskem letu po statističnih podatkih) ter banke, ki delujejo na našem območju. Sledi poglavje Okolje in prostor, kjer celovito predstavljamo ekološke dosežke, in že smo pri zdravstvu in sociali, turizmu, kulturi, medijih, vzgoji in izobraževanju, verskih skupnostih ter športu. Tudi letos nam je uspelo pritegniti k sodelovanju mnoge sodelavce, ki so pripravljali gradiva in pisali uvodnike. Pri izdaji tega zahtevnega projekta so nas podprla mnoga podjetja. Vsem se najlepše zahvaljujemo. Naši sponzorji so: Gorenje, Gost Velenje, Mestna občina Velenje, Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, Velenjska enota državne uprave, Elektronika Velenje, ATM Slovenija, Gorenje Trgovina, Vegrad Velenje, Lekarna Velenje, Rekreacijski center Jezero, Gorenje Notranja oprema, SKB banka, Tiskarna Velenje, Gradbeništvo Cigrad, Slikopleskarstvo Venišnik, APS Velenje, Ljubljanska banka Velenje, Obrtna zbornica Velenje, Esotech, Erico, Krekova banka, Likar <6; sin, PLP Velenje, Telekom Celje, PUP Velenje, Komunalno podjetje Velenje, ERA Velenje, Veplas Velenje, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, Občina Šmartno ob Paki, Kmetijska zadruga Šaleška dolina Šoštanj, KRS Velenje, Banka Celje, CEE Ljubljana, Gorenje Servis, Čistilni servis Čeplak, Kovinotehna, Avtocenter Meh, Glin IPP, Kamnolom Paka, Rdeča dvorana, Šolski center Velenje, Optika Aba, Gorenje Orodjarna, Avto Celje, Zavarovalnica Adriatik, Študen-stski servis, Blues, Kino. Ljudska univerza, Zdravstveni dom, A banka. Almanah bomo slovesno predstavili po proslavi v počastitev dneva samostojnosti, v petek, 26. decembra v orgelski dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Pridružite se nam! Naročilnica: Naročam Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1998 po ceni 2.500 SIT. Naročilnico pošljite na: Naš čas, Foitova 10, Velenje. Almanah mi pošljite na naslov: Naročila sprejemamo tudi na tel. št.: 855-450, 853-451 Akcija Območne pisarne Zveze potrošnikov Velenje Pritožno knjigo, prosim! Območna pisarna Zveze potrošnikov Slovenije Velenje je pred kratkim v Velenju izvedla akcijo, v kateri smo želeli zvedeti, koliko potrošniki uporabljajo pritožno knjigo (vpeljal jo je Zakon o blagovnem prometu) kot sredstvo komuniciranja s ponudnikom, koliko skozi to knjigo izražajo morebitne nepravilnosti, pripombe, nasvete, pohvale in na drugi strani, ali v organizacijah pritožno knjigo sploh imajo, ter kako se pride do nje. Vsebine nismo pregledovali. Povsod, kjer smo povprašali po knjigi, smo kakšno malenkost tudi kupili. Vrsti red obiskanih trgovin je povsem naključen, imena pa so navedena tako, kot jih v večini uporabljajo potrošniki. In kaj smo ugotovili? Kovinotehna, prodajni center Velenje: knjigo, dostopno potrošniku imajo, prodajalci vedo, kje je, v njej so vpisi; Turbo schuh: če knjigo zahtevate jo dobite, bila je še prazna; Spar - knjige nimajo, vodja je pojasnila, da reklamacije rešujejo sproti, o uvedbi knjige bodo razmislili; Mc Donalds: je nimajo, menda doslej še ni bilo pripomb; Era Market Šalek knjigo imajo, v njej je nekaj vpisov, ki jih pogleda poslovodja in po potrebi ukrepa; Merx Gorica: knjigo dobite v poslovodski pisarni; Era Nama: prodajalci te napotijo v poslovodsko pisarno, zadnji vpis v knjigi je iz leta 1995, Nama Velenje: pritožna knjiga je pri informacijah, kjer jo dobiš, če jo zahtevaš, že dalj časa v njej ni vpisov; Alpina: knjiga je pri blagajni, dobiš jo na zahtevo, brez novejših vpisov je; Era Nežka: po vztrajanju, da jo najdejo, sojo našli; Škrat: knjige ali kaj podobnega nimajo, pa tudi nihče, kot pravijo, še ni vprašal za njo; Era Standard: imajo jo, naslovljeno z Knjiga vtisov, lepo vezano, v njej so sveži vpisi, knjiga je pri informacijah; Razstavo prodajni center Gorenje: knjiga je pri informacijah, povedati je treba zakaj jo iščete, vpisov ni; KZ Šaleška dolina: knjiga je, dobite jo pri blagajni; Borovo: viden napis za možnost pripomb, knjige nimajo, reklamacije sprejemajo ustno in sproti; MT center: knjigo so nastavili med našim obiskom; California shop: prodajalka bo povedala šefu, knjige nimajo, pravijo pa, da pripomb tudi ne; Pošta Velenje: imajo knjigo pripomb in mnenj uporabnikov, v njej so vpisi, te pregleduje vodja, Banka Velenje (glavna): knjige nimajo, zahtevati je treba vodjo oddelka; Eelektrotehna: knjige nimajo, probleme rešuje vodja. Ob izvajanju ankete smo ugotovili, da potrošniki bolj malo uporabljajo pisno obliko podajanja pripomb, če tudi je ta možna. Morda se je res najbolje sproti dogovoriti, vedno pa to ne gre, ker je vmes morda razburjenost ali jeza, nepoznavanje postopka, pravic in obveznosti. Prodajalci naj pomislijo, da ne gre vedno za negativne stvari, kupec bi rad morda kdaj kaj pohvalil, dal koristen nasvet. Ker je konkurenčnost velika, bo treba tudi na tem področju prisluhniti potrošnikom. Veliko bi lahko prinesla prijaznost z obeh strani z željo čim prej in ugodno rešiti nastali problem v korist potrošnika, ker gre večinoma za manjše probleme. Poznavanje postopka reklamacije je za oba partnerja zelo važno, tudi prodajalci včasih ne vedo, ali nočejo vedeti, za možnost rešitve. V zvezi z načinom posredovanja pripomb, vtisov, pohval, želja, pa bi bilo morda dobro, če bi bili na ustreznih mestih opazno nameščeni lični nabiralniki, pod njimi pa listki z vprašalniki o namenu ali nakupu, morebitni pripombi, želji, predlogu ali čem podobnem. S spremljanjem tovrstnega izražanja potrošnikov bi lahko marsikaj pridobili. Saj ne gre za nič novega, marsikje to že imajo. Tako zbrani podatki posebej ob posameznih akcijah, kot so naprimer razprodaje, predstavitve, jubileji, so lahko osnova ali vodilo za izboljšanje ponudbe ali pristopa k njej. Pregled je tudi pokazal, da se s tem v trgovini ali organizaciji nihče posebej ne ukvarja, ker so bile posamezne knjige še iz časov TOZD-ov, nekateri obrazci iz leta 1979 in 1984. Dobili pa smo tudi namige, kako naj potrošnik izrazi svoje mnenje naprimer na občini, komunali, banki, zavarovalnici, kjer gre za bolj občutljive storitve, ki trajajo dalj časa, da ne bi prišlo do osebne zamere. ■ Za Območno pisarno ZPS Velenje Janez Pelko Gimnazija Velenje Konec novembra je bil na Gimnaziji Velenje angleški večer, v angleškem jeziku. Sestavljen je bil iz dveh delov. V prvem delu nam je Francis King, direktor britanskega kanclerstva, s svojim duhovitim in energičnim nastopom predstavil zgodovino angleških gradov. V drugem delu pa je Novozelandčanka Vivienne Duffy predstavila program Mednarodne nagrade za mlade. Program Mednarodne nagrade za mlade je bil ustanovljen v Angliji leta 1956, danes pa je razvit že v svetovno organizacijo. Program temelji na načelih znanih pedagogov, kot so Montessori, Hahn in Dewey. Podlaga za program je ta, da je treba v razvoju osebnosti mladih poiskati ravnotežje med intelektualnim, praktičnim, fizičnim ter duhovnim delom. Usmerjen je k spodbujanju samozaupanja, vstrajnos-ti in podjetnosti pri mladih starih od 14 do 25 let. Mednarodni nagradni program poskuša mladim poleg znanja, ki ga pridobijo v šoli, nuditi priložnost razvijanja osebnih kvalitet in vrednot s pomočjo izvenšolskih dejavnosti. V vsebini programa so vključeni štirje deli: ■ uslužne dejavnosti, katerih cilj je razvoj občutka za odgovornost do družbe, ter razvoj lastnih inicijativ, kot so zbiranje denarja za dobrodelne namene, pomoč tistim, ki jo potrebujejo, upravljanje klubskih prostorov... ■ ekspedicija, katere cilj je razvoj vztrajnosti, odgovornosti, samozavesti, vodilnih sposobnosti in spoštovanja do narave in okolja. Možna je udeležba večdnevne kolesarske, sprehajalne ter kanu ekspedicije. ■ vrednote, katerih cilj je od- krivanje in razvijanje osebnih, tehničnih, praktičnih spretnosti ter interesov, kot so: petje, igranje inštrumenta, ples, gledališče, biljard, vrtnarstvo... ■ športna rekreacija, katere cilj je razvoj in izboljšanje aktivnega sodelovanja pri športni aktivnosti. Stopnje, ki jih je možno doseči so: ■ brom, ki velja za mlade od 14 do 25 let in minimalni čas udeležbe 6 mesecev H srebro, ki velja za mlade od 15 do 25 let in minimalni čas udeležbe 12 mesecev ■ zlato, ki velja za mlade od 16 do 25 let in minimalni čas udeležbe 18 mesecev Program izvajajo organizacije, kot so šole, društva ali sosedski klubi. Naloga se opravlja prostovoljno, čeprav lahko za nekatere socialno vzgojne poklicne sile te aktivnosti sodijo k normalnemu poklicnemu delu. Program Mednarodne nagrade za mlade ni tekmovalno usmerjen. Vsakdo, ki misli da ima vsaj malo občutka za iniciativo in vztrajnost se lahko vključi, tudi invalidi. Do sedaj je v program vključeno 14 mladih iz Velenja. Program ni povezan s kakršno koli versko ali politično organizacijo. ■ Edin Biščič Teden dni v Moskvi (5) Piše: Duška Lah A pika na i je šele prišla. Kljub rezervacijam v letalu je spoštovana uslužbenka, Moskovčanka, sicer zaposlena pri avstrijskem prevozniku, prenehala z evidentiranjem potnikov in jasno povedala, da so v Rusiji pač prodali preveč vozovnic in da je letalo že zasedeno. Si predstavljate paniko med reda navajenimi Evropejci, ki so kot strela z jasnega ugotovili, da bodo v Moskvi morali prebiti še eno noč ? To vendar ne gre, ste popolnoma znoreli, takoj pokličite šefa, kaj si pa mislite, to in še kaj hujšega je v večih jezikih odmevalo po letališču. Še sreča, da smo z ekipo plačali vozovnico poslovnega razreda, kjer seje še vendar našel prostor. Ni treba zapisati, kako dolge nosove in žalostne oči so imeli naši sopotniki, ki so morali hočeš nočeš ostati za steklenimi vrati. Nič ni pomagalo, četudi je bilo letalo last uglednega avstrijskega prevoznika. Zamočili so na moskovskem letališču. In tako je počasi, a zanesljivo velika Moskva ostala za nami. S svojimi razvojnimi presenečenji, nagnetenimi prebivalci, prometnim fenomenom, čudovito zgodovinsko zapuščino in seveda občutkom, kako lepo je spet biti doma. Kjer je pridih komaj končane zgodovine le še spomin. Tam, v daljni Moskvi pa bo še vedno ostala ulična prodajalka z rdečimi tulipani v rokah in cekru, polnim s spodnjim perilom. Za preživetje in obenem ponos - ostati prebivalka Moskve. ■ Konec Igor Koprivnik - Bigl zdravi tudi v naravi Moč rok, barv in indijanskih metod Igor Koprivnikar je Velenjčan, ki ga mnogi poznajo le po vzdevku Bigl. V življenju seje ukvarjal z mnogo stvarmi, zelo veliko je risal, kar parvzaprav počne še danes. Njegove ilustracije so med drugim »pristale« tudi na naslovnici Mladine. Sedaj se večino časa ukvarja z alternativnimi načini zdravljenja, do česar so ga pripeljale njegove težave z zdravjem. Ko je zbolel za vnetjem črevesja, je moral krepko spremeniti način življenja. Pričel se je ukvarjati z jogo, pozneje spoznal tudi bioenergi-jo, ki jo je uporabljal predvsem za samozdravljenje, danes pa pravi, da z njo uspešno zdravi tudi druge. Vzore in metode zdravljenja pa išče tudi pri in-dijancih, zato izvaja zdravljenje v naravi, ki je nekaj čisto posebnega, nad njim so menda najbolj navdušeni mladi, ki imajo po Biglovih besedah precej zdravstvenih težav. »Dolgo sem se ukvarjal z hata yogo, kjer sem se naučil voditi energijo samemu sebi po telesu. Kar nekaj let rabiš, da jo dobro začutiš. Pon-eboval sem celih 10 let. S tem sem se začel ukvarjati iz gole radovednosti, ker so mi bile všečasane. Opazil sem, da postajam mladosten, da se mi je telo razgibalo in zato sem to ohranjal. Ko sem zbolel, so mi asane stanje dobro blažile. Iskal sem še dodatna znanja in pričel čistiti tudi čakre. To je tudi ena zvrst joge za samozdra vljenje.« Ko se je pričel izobraževati še s področja bioenergije, se mu je zdravstveno stanje še poslabšalo in pravi, da najprej ni verjel vanjo. Po enoletnem samozdravljenju je bil prepričan v nasprotno in pričel je zdraviti še prijatelje, ki so vsi po vrsti zagotavljali, da se jim je stanje izboljšalo. Danes pomaga vsem, ki mu zaupajo. Ker nima ustreznih prostorov za zdravljenje, pride na bolnikov dom. Poiščete ga lahko kar doma, na Ljubljanski 44 v Velenju. Pravi, da mu je marsikaj jasno že, ko spozna okolje in družino bolnika, saj se je v tem času zelo posvetil tudi psihologiji. Tudi Bigl je prepričan, da je za več kot pol bolezni kriva psiha. »Vedno zdravim celostno, zato terapije trajajo od 1,5 do 2,5 ure. Velikokrat bolezen vidim v obliki videnja, ker bioenergijo zaznavam tudi vizuelno. Med zdravljenjem polagam roke, v rokah pa so vodniki, ki so del zavesti, ki znajo zdraviti. So mo- »Najbolj škodijo tri bele stvari; sladkor, sol in bela moka.« jstri zdravljenja. Vodniki znajo pokazati tudi sliko, če je v podzavesti človeka psihičen vzrok v obliki blokade in zaradi tega pride do zapore energije in bolezni.« Pri zdravljenju uporablja tudi kristale, največ uspeha pa pripisuje dietni prehrani. »Energetsko telo je lahko pozdraviti, fizično pa je odvisno od hrane. Ce je hrana še naprej škodljiva, se stanje ne more popraviti, ker se škodljive snovi še naprej vnašajo. Najbolj škodljive so tri bele stvari; sladkor, sol in bela moka. Potem močne živalske maščobe, sploh svinjska mast. Pa vegeta in jušne kocke, odsvetujem tudi zelene solate, ker vsebujejo preveč mineralov in kovin, priporočam pa radič, kije najbolj zdravilna solata. Korenček je prav tako izredno zdrav, vsak dan pa priporočam tudi košček kvasa. Sem zagovornik vegetarijanstva in to presnega.« Pravi, da velikokrat vidi bolezen, brez da ima tisti, ki pride k njemu, postavljeno diagnozo. »Ljudje, ki sem jim pomagal in so se držali diete, so ozdraveli. Lahko zaustavim rast tumorja na prostati, črevesju, jetrih, zelo uspešno zdravim vse oblike artritisa. Če pacient ne upošteva nasvetov, se sprva po terapiji odlično počuti, če se njegov način življenja ne spremeni, se mu poslabša in se mora vrniti,« še pove. Zdravim tudi v naravi s tai chijem. Pravi, da je to oblika za tiste, ki so se že pozdravili, da vzdržujejo dobro formo telesa, ker dobro razmešča zdravilne energije po telesu. »To je vaja, ki traja 10 minut, če pa jo vsak dan iz\>edeš, si v zelo dobrem stanju, zato izredno pomaga tudi proti stresu.« V zadnjem času Bigl izvaja tudi indijansko savno in druge indijanske metode, nad katerimi so navdušeni predvsem mladi. Bigl pravi, da jih ni malo, ki imajo zdravstvene težave. »V zadnjih letih se širi živčno vnetje. Gre za bakterije, ki živijo v našem telesu, a so se preko mere namnožile. Vzrok je v škodljivi prehrani in sploh preobilni prehrani. Ko se to poveča, postane človek nervozen, nekon-centriran in depresiven.« Menda prav te indijanske metode močno pomagajo. ■ Bojana Špegel PISMA BRALCEV Kapo dol tistemu, kije preprečil odlaganje komunalnih odpadkov iz Zgornje Savinjske doline na velenjskem odlagališču v Skalah. Storil je, kar bi morala storiti gospod župan Srečko Meh in pooblaščenec urada za okolje in prostor gospod Edo Vučina, a nista. Šaleška dolina je mnogo bolj onesnažena od Zgornje Savinjske doline. Koncentracija prebivalstva, industrije in onesnaževanja tukaj že davno presega naravno ravnotežje. Oba omenjena gospoda vesta to zelo dobro. Novinar Našega časa ni povedal, kateri velenjski organi so vpleteni v zadevo. Šaleška dolina, da je to? Dajte no mir! Saj je skoraj cela pod vodo, morda je velenjsko podzemlje. Potem, ko so odpovedali: vodstvo občine, urad za okolje in prostor in vodstvo komunalnega podjetja, smo pričakovali, da se bodo odzvali predstavniki za okolje občutljivih dejavnosti, kot so Gost doo, velenjska konje- in ptičjereja ter kmetijstvo. A se niso. Za javnost zadeva ni pregledna, čeprav bi o tako pomembni zadevi v vsaki občini z resno upravo o tem odločali vsi občani. Bog ve, če velenjska nomenklatura ne leta previsoko in ji primanjkuje kisika za razumen razmislek o zadevi. V Velenju imamo za okolje občutljive ljudi. Na Kardeljevi ploščadi bi primanjkovalo kisika, če bi onstran bencinske črpalke postavili novo cerkev. Ko se skuša pripeljati stotisoče kubikov komunalnih odpadkov v naš bivalni prostor, nam ti ljudje zaradi lastne podobe dolgujejo sorazmerno odmerjen javni prostor. Iz vesti, ki so prihajale s presledki, po delih, je mogoče sestaviti celoto. V intervjuju za Naš čas je gospod Jože Melanšek dejal (ne dobesedno), da si prizadevajo v našo občino pripeljati regijsko odlagališče komunalnih odpadkov. Kasneje smo v Delovi prilogi "Za znanost in razvoj" brali, daje v velenjski občini predvideno regijsko odlagališče komunalnih odpadkov, ki bo sprejelo 200.000 qm odpadkov letno. Naš čas je objavil, da je velenjsko komunalno podjetje prevzelo odvoz smeti iz občine Nazarje, da je poslanec gospod Bojan Kontič sprožil v Državnem zboru pobudo, naj se KS Prihova loči od Občine Rečica in se pridruži Občini Nazarje. Župan Občine Nazarje je bojda član Združene liste, oni drugi iz Rečice pa ne. Nič me ne moti, če tako gospod Kontič pomaga širiti socializem in delati zdrahe med občinami in je to po volji Zgornjesavinjčanom, sem pa kolikor zmorem proti, čejim je nekdo zaradi politične sorodnosti pripravljen odvažati smeti v mojo krajevno skupnost. Potem je že bolje, da jim odstopimo gospoda Kontiča v trajno last in uporabo. Za urejanje okolja in postora v naši občini je značilna politika izvršenih dejstev. Zgled: ureditveni načrt "jezero" na osnovi katerega bi bilo mogoče pridobiti lokacijsko dovoljenje, je bil dan v obravnavo, ko je "Bela hala" bila že zgrajena. Gozd Ležen je bil že posekan, ko je ureditveni načrt za odlaganje posebnih odpadkov TEŠ bil dan v obravnavo. Na obstoječo odlagališče komunalnih odpadkov se poskuša dovažati smeti iz cele regije. Ureditveni načrt bi po že preizkušenem scenariju bil pozneje zgolj formalnost. Občinski svetniki vseh treh strank, ki jih vodi Partija (ZLSD, LDS in DeSUS) bodo zaradi partijske discipline takoj "za". Velenjčani se radi pohvalijo z urejenim odlagališčem komunalnih odpadkov. A zamolčijo, da odlagališče leži na ugrezninskem področju premogovnika, kjer so tla razklana, v gibanju in prepustna. Navzlic temu bi ga radi širili in mu podaljševali obratovalno dobo. Na pogrezajoča obrežja vseh jezer so doslej odložili že okrog 2 milijona kubikov komunalnih odpadkov. To je tisto, zaradi česar menim, da je naveza Srečko Meh, Edo Vučina, Bojan Kotnič, Jože Melanšek dolgoročno za našo občino hujša ekološka katastrofa, kot je bila za Zgornjo Savinjsko dolino poplava leta 1990. Tudi meni laska regijski pomen Velenja. Toda ne takšen, kot ga pripravljajo omenjeni gospodje z mega-smetiščem, kamor bi v naslednjih desetih letih nakopičili goro dveh milijonov ali več kubikov smeti. Sem za tako regijsko vlogo Velenja, kot jo ustvarjajo na primer gospodje mag. Ivan Marin z glasbeno šolo in visokošolskim študijem na njej, mag. Milan Meža, ki sta mu slovenski univerzi zaupali višješolski pouk elektrotehnike na CSŠ ali mag. Jože Hudales z velenjskim muzejem,... Vsak se pač ukvarja s tistim, kar zna, eni s kulturo in umetnostjo, drugi z znanostjo in tehniko, tretji pa z regijskimi zdrahami in umazanijo. | S. Lipnik POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Ni upošteval prednosti V sredo, 10. decembra, okoli 10. ure, je iz smeri Saleka proti Šmarški cesti v Velenju vozil osebni avto 65-letni Martin B. iz Šale-ka. Ko je pripeljal do križišča s Konovsko cesto, se pred križiščem ni ustavil, ampak je peljal naprej. V tistem trenuktku je po prednostni Konovski pripeljal voznik kolesa z motorjem 56-letni Herman M. iz Velenja. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem se je voznik kolesa z motorjem hudo poškodoval. Zgorel mercedes V torek, 9. decembra, nekaj po 16. uri, je na magistralni cesti v Črnovi med vožnjo zaradi napake na električnih vodnikih zagorel in zgorel osebni avtomobil znamke Mercedes last Vesne H. iz Slovenj Gradca. Požar, v katerem je nastalo za okoli 1.600.000 tolarjev škode, sta pogasila poklicna gasilca. Ukradli golfa V torek, 9. decembra, med 17.30 in 18.15, je neznanec na Rudarski cesti v Velenju ukradel osebni avtomobil golf serije 3, tip CL diesel, kovinsko zelene barve, registrskih številk CE 17-18H, last Mihaela V. Ustavil ga je zabojnik za smeti S.H. iz Velenja v noči na četrtek, 11. decembra, ni imel ravno veliko sreče. Najprej je imel smolo, ker je naletel na policiste, ki so ga hoteli ustaviti. Ni se jim pustil, odpeljal je naprej. A glej ga zlom-ka, nedaleč stran naleti na drugo policijsko patruljo, ki je tudi pokazala zanimanje zanj. Ubeži jim tako, da skoraj povozi policista, zaradi česar se bo moral še zagovarjati. Kljub vsem prizadevanjem pa ni prišel ravno daleč. Pri Domu učencev ga je ustavil zabojnik za smeti, zaradi česar ga čaka še precejšen strošek. Je v Modisu lastninil »divji« dedek Mraz? V noči na torek, 9. decembra, je neznanec vlomil v skladišče Modis na Starem trgu v Velenju. Iz skladišča je ukradel več otroških bund različnih proizvajalcev. Na istem naslovu je vlomil še v trgovino Rednak in od tam odnesel več trenerk in športnih copatov. Milena P. in Miran R. sta skupno oškodovana za okoli 220.000 tolarjev. Iz Name izginilo pet Murnih plaščev Tat, ki je v zadnjih dneh novembra z oddelka ženske konfekcije v veleblagovnici Nama Velenje odnesel kar pet Murinih plaščev, je moral biti zelo predrzen in zelo spreten. Vrednost odnešenih plaščev znaša okoli 330.000 tolarjev. Precejšnjo smolo pa je v isti blagovnici imela v sredo, 10. de- Na internet v IO minutahl z navodili in telefonsko pomočjo (080 8765) SiOL paket na internet v Teletrgovinah in knjigarnah po celi Sloveniji CSESEEH Slovenija Online Yv Tefekom SIMN Za izkazano zaupanje v iztekajočem letu, se Vam prisrčno zahvaljujemo. Upamo, da bomo tudi v letu 1998 uresničili vaša pričakovanja. Hkrati Vam za prihodnje leto želimo mnogo dobre volje in osebnih uspehov. j Papirnica Pero Šoštanj, tel.: 063/881-146 cembra, gospa iz Velenja. Ko jo je z neplačano posodo in steklom že mahala proti izhodu, jo je dohitela prodajalka in jo ustavila. Kljub temu, da je to večkrat udarila po obrazu in rokah, ukradenih predmetov ni uspela obdržati. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Spet vlom v kamp prikolico V noči na nedeljo, 14. decembra, je vlomilec na Cesti v Savinjski gaj v Mozirju vlomil v kamp prikolico, preurejeno v bife, last Mojce F. iz Mozirja. Ukradel je glasbeni stolp vreden 60.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Pogin rib v Vrbju V novembru je neznanec podrl jez na potoku Struga v Vrbju in s tem onemogočil pritok vode v ribogojnico Vrbje, kjer je prišlo zaradi tega do večjega pogina rib. Hmezad Kmetijstvo Žalec je oškodovano za 2.000.000 tolarjev. Komu se je zameril telefon? V nedeljo, 14. decembra, zvečer, je kar nekaj telefonskih naročnikov na območju Braslovč ostalo brez možnosti telefoniranja. Nekomu se je telefon tako zameril, da je ob lokalni cesti Braslovče - Podvrh z nosilcev odtrgal telefonsko omarico in jo vrgel v bližnji potok. Kdo se vozili s pasattom? V torek, 16. decembra, so žalske policiste obvestili, daje nekdo čez noč v Preboldu ukradel osebni avto znamke VW pasatt, 1,8 CL, rdeče barve, registrskih številk CE 81-08N, last Milana H. BALA ■ VELENJSKA KARTICA POPUSTOV • akustika 2%, MATVEL.Trg mladosti 6 • biro oprema in servis 5-20% (osebni računalniki in dodatna oprema,tiskalniki, faksi,...), TREND d.o.o., Efenkova 61 • fotokopiranje, plastificiranje, reklamne table 5%, RLV, Rudarska 6 • glasbeni inštrumenti in oprema 3-5%, BASS CENTER, NC Spar • igrače 5%, DIRENDAJ, Cankarjeva 1 • izleti, potovanja 3-5%, Turistična agencija PALMA • jahalni tečaji, rekreativna ježa 10-20%, Konjeniški klub Velenje • jedača, pijača 10%, pizzeria SALOON • kemično čiščenje 10%, Kemična čistilnica P0LAK,Koroška 44 • mesnine in druga živila 5%, mesarstvo POZNIČ, Kidričeva 57, Pesje, Šoštanj • rastline in sredstva za nego rastlin 5-10%, PUP Cankarjeva 1, Kidričeva 47, Rož'ca, Podkraj 1 • sladice 10-20%, slaščičarna METKA, Kersnikova 13 • smučarske karte 10%, GOLTE nad Mozirjem • striženje, pedikura 10%, FIGARO saloni Lidija, Maja.Narta (Velenje) in Eva, Vesna (Šoštanj) • športna oblačila, obutev in oprema Patrick in druga do 25%, FunŠport, NC Spar • športno-medicinski pripomočki Mueller 20-30%, NK Rudar • televizorji 12%, Elektronika Velenje, Štrbenkova • tenis in fitness 10%, TRC JEZERO • zlatnina, ure, popravila 5%, urarstvo in zlatarstvo TAMŠE, Kidričeva 7 • varovanje, alarmne naprave idr. 10-15%, SAMO d.o.o. Celje • video storitve 15%, Studio B2, Arja vas • sadje, zelenjava 10%, Sadje in zelenjava pri pošti • fotostoritve, fotoaparati 5-10%, Foto ZOOM, NC Spar. LEGENDA: • blago, storitev višina popusta, lokal oziroma podjetje, naslov - Novost: vuikanizerstvo, avtomehanična delavnica, ročna rtopralnica, trgovina, rent a car 5-10 % in avtokozmetika A-FRA15 %, Avto Mastr KARTICO BAL/I LAHKO NAROČITE NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH (063) 856-656,861-111853-312 int 1917 ALI 1612, IN PRI VSEH PONUDNIKIH POPUSTOV. CENA JE 3.000 SIT. DOBAVA: OSEBNI DVIG AU PO POVZETJU. V okviru akcije Petarde, lepše je brez njih, ko lahko »pokalice« prinesete na postajo, v zameno pa dobite priložnostno darilo, ki ga prispeva Mestna občine Velenje, so v času od 4. do 16. decembra, na postaji uničili 165 petard. Morda je številka nizka, ampak tolikokrat manj je, ali pa bi, počilo. Da pa znajo biti petarde tudi hudo nevarna reč, pa je že druga zgodba. /I mkp To ni rekloma! STREHA, KI VAS BO VAROVALA CELO ŽIVLJENJE! Skupaj z ameriškim proizvajalcem kovinske strešne kritine Alumet, ki je edinstveni proizvod v svetu s 50 letno garancijo, Vam nudimo enkraten 15% PROMOCIJSKI NOVOLETNI POPUST. Poleg kritin Vam nudimo POPUST od 5 -10% še za vse ostale artikle, kot so: - strešna okna, - podstrešne stopnice, - balkonske - vrtne ograje, - Eval plošče, - folija sekundarna, - strešna kritina Gasell profil, Metrobond. Izkoristite enkratno priložnost do 20. januaria 1998 in nas obiščite, kjer Vam bomo izdelke predstavili in tudi svetovali! Možnost montaže za vse izdelke. Pohitite, količine so omejene! STANOVANJSKA POSOJILA ZA PREBIVALSTVO Nudimo vam ugodna stanovanjska posojila z odplačilno dobo do 15 let po obrestni meri T+8% ali T+10%. Pa to še ni vse! Pri najemu stanovanjskega posojila vam za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja nudimo možnost delne porabe posojila v gotovini. Vljudno vas vabimo, da nas obiščete v eni od enot Banke Celje, kjer vas bomo seznanili s podrobnostmi. So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka. | banka celje V varnem zavetju tradicije TV SPORED 18. decembra 1997 ČETRTEK, 18. decembra SLOVENIJA 1 10.35 Hoganova druščina, 22/26 11.00 Čudodelka, amer. film 12.30 Dogodivščine z divjega zahoda, 3/12 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.55 Novice iz sveta razvedrila 15.25 Gala, ponovitev tv filma 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Denver - poslednji dinozaver, 9. del 18.00 PoSloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.10 Čredo, dokum. film 21.35 Oh, dr. Beeching, 3/9 22.10 Odmevi, vreme 22.45 Šport 22.55 Omizje 00.25 Tednik 01.25 Videoring SLOVENIJA 2 13.40 Filmski triki 14.05 Lepotica in zver, balet 14.25 Sodobni slovenski skladatelji 15.05 Grace na udaru, 16/25 15.30 Košarka 16.55 Le tako naprej, Harvey Moon, 3/12 17.25 Moja družina, 3/6 18.15 Dogodivščine iz živalskega vrta, 5/15 19.00 Resnična resničnost 19.30 Le tako naprej, Harvey Moon, 4/12 20.00 Obljuba, nemški film 21.55 Pisave 22.25 Kiri te Kanavva, ang. dokum. oddaja 00.10 Alica, evrop. kult. magazin 00.40 Pisave 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.30 09.25 09.30 10.00 10.05 11.05 12.25 12.30 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 21.00 22.30 22.35 22.40 22.45 22.50 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Gorski zdravnik, nan. Varuhi luke, nan. POP kviz Taksi, nan. Razprtije, nan. Tarzan, nan. Urgenca Santa Barbara, nan. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur Brez zapor z Jonasom Obalna straža ponoči, nan. Prijatelji, nan. Taksi, nan. Tvegan posel, amer. komedija 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 NAJ SPOT DNEVA GRAD PUSTOLOVŠČIN, ponovitev 6. dela nadaljevanke EPP/VABIMO K OGLEDU VIDEO TOP glasbena oddaja, ponovitev KOŠARKA: PIV0VRNA LAŠKO - ICEC OPAVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: RISANKE TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU SKRBIMO ZA ZDRAVJE: KAKŠNA BOLEZEN JE CELIAKIJA PRAVICA OBUPANCEV, ameriški akcijski film REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 19. decembra SLOVENIJA 1 09.30 Moja družina, 3/6 10.20 Uppsala Stockholm in Ljubljanski madrigalisti 11.10 Obljuba, nemški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.05 Omizje 15.35 Gore in ljudje 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 PoSloveniji 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Agencija 21.30 National geographic - raziskovalec, 3/6 22.25 Odmevi, vreme 23.05 Šport 23.10 Newyorška vročica, 8/22 23.35 Topot v noči, amer. film 01.15 Resnična resničnost SLOVENIJA 2 09.25 Mostovi 09.55 Slovenski utrinki 10.25 Resnična resničnost 10.55 Veysonnaz: Sp v alp. smuč. smuk (Ž), prenos 12.00 Kiri te Kanawa, ang. dokum. oddaja 13.45 Alica, evrop. kult. magazin 14.15 Pisave 14.45 Zgodbe iz školjke 15.15 Oh, dr. Beeching, 3/9 15.45 Le tako naprej, Harvey Moon, 4/12 16.15 SP v alp. smuč. smuk (Ž), posnetek 17.20 Ana Marija - ženska gre svojo pot, 5/14 18.10 Jeklene ptice, 8/16 19.00 Znanje je ključ 19.30 Le tako naprej, Harvey Moon, 5/12 20.00 Zločin, franc. film 21.30 Trend, oddaja o modi 22.15 Hollywood, 11/12 23.10 Koncert Big banda RTV 07.00 10.00 10.50 11.00 12 00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 01.30 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Gorski zdravnik, nan. Varuhi luke, nan. POP kviz Taksi, nan. Obalna straža ponoči, nan. Tarzan, nan. Urgenca, nan. Santa Barbara, nan. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur Smrtonosni mikrobi, 16. del Milenium, nan. Beg s planeta opis, amer. film Hotel sanjarjenje, erotični film 24 ur kanali 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: KAKŠNA BOLEZEN JE CELIAKIJA 11.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.05 PRAVICA OBUPANCEV, ameriški akcijski film 12.35 TV IZLOŽBA 12.40 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SVET ŽIVALI, O JELENIH 21.00 USODNA ODPRAVA, ameriški akcijski film 22.30 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 23.00 NAJ SPOT DNEVA 23.05 REGIONALNE NOVICE 23.10 HOROSKOP 23.15 TV IZLOŽBA 23.20 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 20. decembra SLOVENIJA 1 08.00 Radovedni Taček 08.15 Sprehodi v naravo 08.30 Taborniki in skavti 09.45 Pod klobukom 09.25 Naša pesem'97 09.55 Ana Marija - ženska gre svojo pot, 5/14 10.45 Hugo, tv igrica 11.15 Tednik 12.15 Trend, oddaja o modi in vizualni POP kulturi 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Izpuščena leta, 4/4 15.20 Pepelka, nemško češki film 17.00 Obzornik 17.10 Little corellas, nem.poljud- noznan. oddaja 18.05 4 x4 18.30 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Res je! 21.40 Cikcak 22.15 Poročila, vreme 22.45 Naftarji, 4/7 SLOVENIJA 2 09.30 Zločin, franc. film 10.55 Veysonnaz: SP v alp. smuč. VSL (Ž), prenos 12.00 Zgodne iz školjke 12.40 Val Gardena: SP v alpm smuč. smuk (M), prenos 13.10 Engelberg: Sp v smuč. skokih, prenos 15.30 POMP 16.30 Novo mesto: odbojka EL SLOVENIJA:FRANCIJA, (Ž) 18.00 Umetnostno drsanje, finale prvakov, posnetek iz Muenchna 19.30 Le tako naprej. Harvey Moon, 6/12 20.00 Kuhana govedina, nemški film 21.35 Leteči norci, češka dokum. oddaja 22.05 Zlata šestdeseta nostalgija z uredniki Milan Lindič in Tugo Klasinc 23.05 V vrtincu 23.35 Sobotna noč 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 13.00 13.30 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.45 01.45 Pujsji dol, risana serija Munkci, ris. serija Zverinice, ris. serija Vrnitev v prihodnost, ris. serija Družinski pes, ris. serija Mlajši bratec, nan. Fant, ki je letel, mladinski film Mali filmar, nan. Jezdeci dolgih stez, amer. vestem Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. Highlander, nan. POP party, glas. oddaja Herkul, nan. 24 ur Utemeljeni sum, amer. film Odpadnik, nan. Razpotja, amer. film Playboy special 24 ur, ponovitev kanali 27 09.25 09.30 10.30 10.35 11.15 12.45 12.50 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.25 22.00 22.05 22.10 22.15 22.40 NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI: O JFLENIH USODNA ODPRAVA ( NURSES ON THE LINE), ameriški akcijski film TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 645. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ZAPRAVLJIVCA, ameriški akcijski film, (SOUANDER-ERS, 1996) NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 645. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 21. decembra SLOVENIJA 1 08.15 Čebelica Maja, 21/24 08.40 Živžav 09.30 Pobeg iz Jupitra, 4/13 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Krkavč 11.00 Dogodivščine iz divjega zahoda 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 4x4 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.35 Agencija 15.10 Vprašanje ljubezni, franc. film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, 16/16 17.35 Po domače 18.35 Portret Matije Slaviča 19.05 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 ZOOM 21.25 Moški, ženske 22.15 Poročila, vreme 22.25 Forman: Črni Peter, češki film SLOVENIJA 2 08.55 V vrtincu 09.25 Veysonnaz: Sp v alp. smuč. VSL (M), 1. tek 10.25 Alta Badia: SP v alp. smuč. VSL (Ž), 1. tek 11.45 Lahkih nog naokrog 12.25 Veysonnaz: SP v alp. smuč. VSL (Ž), 2. tek 12.55 Alta Badia: SP v alp. smuč. VSL (M), 2. tek 13.10 Engelberg: SP v smuč. skokih, prenos 15.25 Zlata šestdeseta nostalgija z uredniki 16.25 Cikcak 16.55 Košarka NBA action 17.25 Evropska liga v namiznem tenisu, posnetek 17.55 Košarka: finale slovenskega pokala (Ž) 19.30 Le tako naprej, 7/12 20.00 Čevljarjev sin, 3/6 20.55 Alpe Jadran 21.25 Veliki miti in skrivnosti 20.st 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Božični koncert, posn. iz CD 23.30 TNT 00.30 Alpe Jadran iH _ _ 9 08.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina 08.30 Zvezdne steze, risana serija 09.00 Kasper in prijatelji, risanka 09.30 Maček Felix, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Max Glick, nan. 11.00 Brez zapor z Jonasom 12.00 Highlander, nan. 13.00 Herkul, nan. 14.00 Seks in samsko dekle, am. 16.00 Radijska postaja 16.30 Otroški zdravnik, nan. 17.30 Pravi McCoy, amer. film 19.00 Športni krog 19.30 24 ur 20.00 Smrt navijačice, amer. film 21.45 Športna scena 23.00 Vzpon, amer. film 00.30 24 ur kanali fc 27 46 08.55 09.55 10.15 10.35 11.10 11.30 12.05 12.45 12.50 13.25 14.25 16.00 16.55 18.25 18.55 PONEDELJEK, 22. decembra SLOVENIJA 1 PONOVITVE ODDAJ 08.30 GRAD PUSTOLOVŠČIN, nadaljevanka, 6/8 OTROŠKI MIŠ MAŠ 644. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 645. VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO SVET ŽIVALI: O JELENIH EPP/VABIMO K OGLEDU GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEO TOP glasbena oddaja VIDEOSTRANI SKRBIMO ZA ZDRAVJE; CELIAKIJA USODNA ODPRAVA am. f. IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA MOJ VIDEO SELNICA OB DRAVI TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (2/19) 20.40 HOROSKOP 20.45 VIDEOSTRANI do 24.00 10.35 11.00 12.30 12.45 13.00 13.05 14.40 15.10 15.55 16.25 17.00 17.10 17.30 18.00 18.35 19.05 19.10 19.15 19.30 20.05 21.00 21.25 22.00 22.40 23.10 00.45 Zmenki, 16/16 Črni Peter, češki film Utrip Zrcalo tedna Poročila Hugo, tv igrica Ljudje in zemlja Moški, ženske Dober dan, Koroška TV prodaja Obzornik Radovedni Taček Očividec, 4/15 Po Sloveniji Lingo, tv igrica Otrokom za praznike Risanka Žrebanje 3x3 Dnevnik, vreme Ob dnevu SAMOSTOJNOSTI, prenos Homo turisticus Osmi dan Odmevi, vreme, šport Kdo je glavni, 4/22 Župan Ojdip, kolumb.mehiška koproduk-cija Osmi dan SLOVENIJA 2 09.05 Na potep po spominu 09.55 Madonna di Campiglio: SP v alp. smuč. SL (M), 1. tek 11.00 ZOOM 12.10 Znanje za ključ 12.55 Madonnadi Campiglio: SP v alp. smuč. SL (M), 2. tek 13.45 National geographic - raziskovalec, 3/6 14.35 Obzorja duha 15.05 Hollywood, 11/12 16.00 Čevljarjev sin, 3/6 17.00 SP v alp. smuč. SL (M), posnetek 18.05 Rodbina Mogadorskih, 2/12 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Le tako naprej, Harvey Moon, 8/12 20.00 Zasebni zločini, 5/8 20.45 Sloves, 7/9 21.45 POMP 22.50 Brane Rončel izza odra 00.20 Recept za zdravo življenje 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.45 00.00 09.00 10.00 10.05 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 20.55 21.25 22.00 22.05 22.10 22.15 22.20 Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, nan. Otroški zdravnik, nan. POP kviz Družinski pes Športna scena Urgenca, nan. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Obalna straža, nan. 24 ur Punce.s kitaro, amer. film Pod krinko, nad. Nepozabni prazniki, amer. film 24 ur, pon. kanali 27 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 645. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called life), ameriška nadaljevanka 3/19 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: ODDAJA TELEVIZIJE LOKA TV, Škofja Loka GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 23. decembra SLOVENIJA 1 09.50 Rodbina Mogadorskih, 2/12 10.40 Še en krog, amer. film 12.30 Portret Matije Slaviča 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.40 Po domače 15.40 Homo turisticus 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Beg z Jupitra, 5/13 18.00 PoSloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Meje, dokum. oddaja 20.55 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Rabljeva pesem, 3/4 23.30 Svet poroča 00.05 Studio city 00.50 Videoring SLOVENIJA 2 08.25 Dlan v dlani 08.55 Sobotna noč 10.55 Jahorina: Slalom miru, 1. tek 12.25 Recept za zdravo življenje 12.55 Jahorina: slalom miru, 2. tek 13.50 Osmi dan 14.20 Sloves, 7/9, dokum. oddaja 15.20 Zasebni zločini, 5/8 16.05 Slalom miru, posnetek 17.45 Najstarejša konfederalna vdova pove vse, 2/4 18.00 Karaoke 19.00 Prisluhnimo tišini 19.30 Le tako naprej, Harvey Moon, 9/12 20.00 Božične pesmi, prenos iz Ljubljane 20.50 Opus 21.20 V steklu reke, balet 22.00 Večer študentskih filmov AGRF 23.35 Opus J 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Gorski zdravnik, nan. 12.00 Obalna straža, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Puran v pečici, ang. humor, nan. 14.00 POP party, glas. oddaja 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Urgenca, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Najhujša izdaja, amer. film 21.45 Sedma nebesa, nan. 22.30 Obraz tedna 23.00 Prazniki ljubezni, film 00.30 24 ur, ponovitev SLOVENIJA 1 10.05 Najstarejša konfederalna vdova pove vse, 2/4 10.55 Večer študentskih filmov 12.30 Veliki miti in skrivnostni 20. stoletja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.10 Res je I 15.35 Veselo norenje malih koral, poljudnoznan. oddaja 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Male sive celice, kviz 17.50 Risanka 18.20 Jaslice 18.30 Prodaja 19.15 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Mojzes I., nemško ital. amer. film 21.35 Spomini na otroštvo 22.30 Odmevi, vreme 22.40 Šport 22.45 Prizori iz življenja pri Hlebanjevih, dokum. oddaja 23.40 Polnočnica, prenos iz Šenčurja pri Kranju 01.35 Mojzes I., ponovitev filma ^^ . kanala * 27 09.00 46 ^rgjsr 10.00 09.25 NAJ SPOT DNEVA, ROKONDO - BOŽIČNA NOČ 10.20 09.30 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE 10.25 (My so called life), ameriška 10.45 nadaljevanka 3/19 11.15 10.15 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.00 10.20 IZ PRODUKCIJE 18.55 ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- JE: ODDAJA TELEVIZIJE 19.00 LOKA TV, Škofja Loka 19.05 10.50 TV IZLOŽBA 19.10 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA; ROKONDO - BOŽIČNA NOČ 20.30 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.55 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 21.05 20.05 646. VTV MAGAZIN, regionalni informativni 22.05 program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna 23.35 informativna oddaja 20.45 ŠPORTNI GOST 00.05 21.15 NAJ SPOT DNEVA; ROKONDO-BOŽIČNANOČ 00.25 21.20 HOROSKOP 21.25 TV IZLOŽBA 00.30 21.30 646. VTV MAGAZIN, 00.35 ponovitev 00.40 21.35 VIDEOSTRANI do 24.00 00.45 SREDA, 24. decembra SLOVENIJA 2 13.55 Svet poroča 14.25 Prisluhnimo tišini 14.55 Opus 15.25 Kdo je glavni, 4/22 15.55 Leteči norci, češka dokum. oddaja 16.25 Studio city 17,10 Rabljeva pesem, 3/4 18.00 Le tako naprej, Harvey Moon, 9/12 18.35 Hoganova druščina, 23/26 19.00 Filmski triki 19.30 Le tako naprej, Harvey Moon, 10/12 20.00 Glumači, opera 21.20 Plašč, opera 22.25 Nova moč, amer. film ifimim 07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 22.30 23.00 00.30 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, nan. Varuhi luke, nan. POP kviz Obraz tedna Sedma nebesa, nan. Power ranger, nan. Urgenca, nan. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur Ne imejte me za norca, amer. film Prijatelji, nan. Taksi, nan. Božična romanca, amer. film 24 ur, ponovitev .kanali DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 646. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU ŠPORTNI TOREK, ponovitev ŠPORTNI GOST TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA, GLOBUS BAND - BOŽIČNI ČAS REGIONALNE NOVICE EPP/VABIMO K OGLEDU KOŠARKA: SLOVAN -PIVOVARNA LAŠKO, posneteke tekme GRAD PUSTOLOVŠČIN, mladinska nadaljevanka, 7/8 BOŽIČNA POSLANICA, dr. Jože Smej BOŽIČNI NAJ SPOT, glasbena oddaja KOŠČEK NEBES, drama, (A Litlle Pieceof Haven, 1992) BOŽIČNI KONCERT KVARTETA SVIT POT V BETLEHEM, dokumentarni zapis NAJ SPOT DNEVA; GLOBUS BAND - BOŽIČNI ČAS REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, tnmesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika). Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji). Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451. 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: SRJDIO MREŽA - Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju.Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. ZANIMIVO 18. decembra 1997 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. trmoglavost, ki vas spremlja že od rojstva, se bo spet izkazala za slabo sopotnico. Ne samo sebe, tudi partnerja boste spravili v težave, si škodovali in izgubili zaveznike. Zasledovali boste cilj, ki ni vreden tolikšnega napora, zanemarili pa nekaj, kar boste obžalovali. Povabilo bo iskreno, vi pa boste odreagirali tako, da se nikar ne čudite, če naslednjič nihče ne bo pomislil na vas. 4. DO 20.5. Partner bo pokazal veliko razumevanja za voše težave in skrbi in zato bo naredil vse, da bi vam pomagal. Hvaležni mu boste, vendar mu morate to tudi povedati. Dobro za vaše zdravje bi bilo, če bi si včasih dali malo miru. Ze vse predolgo pretiravate in ste zato podobni sveči, ki gori na obeh straneh. Dolgo tako ne bo več šlo, zato poskrbite za zdravilen počitek. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Zasebno boste preživljali lepe in prijazne dneve. Dobro veste, da ima zato zasluge vaš partner, ki zna biti prijeten, vznemirljiv, zabaven - prav takšen, kakeršnega si v tistem trenutku želite. V službi svoja pričakovanja obdržite v realnih okvirih, sicer bodo težove. In to še pred iztekom leta, vlekle pa se bodo tudi v prvih dneh novega. RAK OD 22.6. DO 22.7. Začetek tedna ne bo najbolj spodbuden. Čeprav boste svoje delo opravili vestno, pohvale ne bo. Nasprotno. Nekdo bo v vas prepoznal resnega tekmeca in lahko se pripravite na metanje polen pod noge. Druga polovico tedna bo ugodno zo večje nakupe in igre na srečo. Vseeno pa skrbno izbirajte in pazite, da se ne boste zakopali v dolgove, ki se bodo potem vlekli kar nekaj mesecev. LEV OD 23.7. DO 23.8 Ker se zarečenega kruha še vedno poje največ, se boste znašli v neprijetnem položaju. Najbolje bo, da takoj priznate svojo zmoto in se pokesate. Zamere ne bo in še precej simpatij boste poželi. Konec tedna boste pričakali dobro razpoloženi, najbližji pa se že veselijo vaše družbe. Prijalo jim bo, ko jim boste laskali in jih obsipali z pozornostjo, vam pa, ker vam bodo prav to tudi vračali. DEVICA OD 24~8. DO 23. 9. Znašli se boste v kotu in predno se boste zavedli, se bo našla presenetljiva rešitev. Za naprej pa bodite manj lahkomiselni, saj se na srečo ne boste mogli zanesti vedno, ko boste naredili napako. Na čustvenem področju bodo naslednji dnevi burni. Kor nekaj znoimivih ljudi vam bo vznemirilo srce, vendar se zaenkrat iz tega ne bo rodilo nič resnega. Zdravju na ljubo pa le malo izprezite. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Nekomu boste njegovo kritično pripombo zamerili kasneje pa spoznali, da bi bilo bolje, če bi mu verjeli. Venera, boginja ljubezni, zna poseči v vaš ljubezenski odnos in zgladila vsa nesoglasja, ki so se kopičila že nekaj tednov. Zelo malo bo potrebno, da jih bo odpihnil čas, manj, ko si lahko mislite. Vsekakor morate v naslednjih dneh izkoristiti, kar vam bo poklonjeno in uživati v družbi ljubljene osebe. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Nepričakovana novico bo v mnogo stvareh spermenila vaše pričakovanje na bolje, to se ne zgodi prov mnogim, zato ste lahko srečni. Poleg tega bodo vaša prizadevanja končno obrodila bogate sodove, dvignil se vam bo ugled, napolnil se vam bo mošnjiček. Ne sicer dovolj, da bi si lahko privoščili čisto vse, a dolgovi bodo počasi le še preteklost. V ljubezni pa bo marsikaj ostalo le pri željah. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Nekaj boste izvedeli, obljubili, da boste obdržali zase in nehote obljubo prelomili, ker boste zadevo zaupoli nekomu, ki mu tudi sami zaupate, tokrat ne bo opravičil vašega zaupanja, zato že pričnite razmišljati, kaj boste povedali v svoje opravičilo, saj se zna zgoditi, da bodo posledice zo nekoga neprijetne. Spogledovanje vam bo še naprej šlo dobro od rok, kam dlje pa se zanekrat ne boste spuščali. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Ce se boste zadeve lotili preveč impulzivno, se bo slabo končalo. Kar trenutno potrebujete je preudarnost in še enkrat preudarnost. Pa še nekaj. Ne podcenjujte nekoga, ki vam izgleda, kot da ne zna šteti do tri. Novo čustveno doživetje vas bo čisto prevzelo in osrečilo, kar se vam bo poznalo že na daleč. Potrudite se, da zato ne bo trpelo vaše delo, saj boste precej zasanjani. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Verjetno boste še pred iztekom tedna prisiljeni opraviti nek pomemben pogovor, ki vam ne bo preveč dišal. Sploh, ker vam tokrat tudi vaša gostobesednost ne bo koj prida pomagala. Zato se dobro pripravite na morebiten udarec, ki vam vsekakor ne bo všeč, saj ga boste še najbolj občutili v denarnici. Zato krepko premislite, ali si res lahko privoščite vse tisto, kor ste načrtovali v prihodnjih tednih. Sedaj je še čas, da spremenite načrte. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. ~~ Ker ste precej resnicoljubni, vam ne bo težko priznoti, do tokrat niste imeli prav. S tem boste svojega nasprotnika čisto razorožili. V odnosu s partnerjem nikar ne poskušajte kaj spreminjati, saj čas tudi pod razno ni primeren. Pustite, da se prazniki iztečejo in da boste morali spet stopiti na realno tlo. la čas pa pazite, do boste dovolj počivali in skrbite za dobro voljo z čim pogostejšimi izleti v naravo. BIK OD 22. Ja, tudi to, kako si mažete oči, je odvisno od mode. Letos je ta drzna, za nekatere vulgarna, za druge brezvezna, za tretje vznemirljiva. Sto ljudi, sto okusov. Vaš naj se prilagodi vaši garderobi in pojavi, zagotovo pa si lahko vsa na Silvestrovo privoščite bolj drzen make up kot sicer. To jesen in zimo na sploh velja, da ni nič preveč. Po nekaj letih praktično golih obrazov make -up uprizarja come-back. Trend je vsekakor poglabljanje in izpopolnjevanje posameznih elementov. Se ne dolgo nazaj popularni naravni videz sedaj ni več hit in česi želite biti in, vam barve ne smejo biti tuje. Naravni toni sicer ostajajo, a tu so še naravnost divje barve. Tudi v naših drogerijah jih ni težko dobiti. Modni so vsi beli odtenki, oči pa so najbolj izrazite v blago roza-pinki in močno sijoči jagodno rdeči. Ponovno so tu pom-pozne, ozke črte, ki uokvirjajo oči, vendar je tak make up primeren le za večerne priložnosti, vsekakor pa boste letos brez eyelinerja težko modno naličene.. Oči namreč niso več naličene samo diskretno, naravno, kombinacije barv naj izražajo energijo, ki vleče pogled nase. Zagotovo bo tudi v vašem domu med prazniki zadišalo po sladkem. Poleg tradicionalnih keksov in potic vam tokrat ponujamo recept za okusno torto, ki jo boste tudi doma z uspehom spekle, vaši gostje pa bodo nad njo zagotovo navdušene. Sploh, če ne marajo presladkih krem, saj je torta narejena s sirom mascar-pone, ki ga uporbljamo za italjansko specialiteto tiramisu. Potrebujemo: za testo: 4 jajca, 15 dkg sladkorja, 10 dkg moke, 3 dkg škrobove moke (gsutin), 2 dkg kakava, 2 žlički praška za pecivo, maščobo za kalup. Za nadev: 1 kozarec višnjevega kompota, 50dkg sira macsar-ponea, 6 dkg sladkorja v prahu, 3 vanilijeve sladkorje, 4 del sladke smetane, 2 kremfixa, 5 dkg čokolade v prahu. Beljake stepite s 5 žlicami mlačne vode. V čvrst sneg umešajte 15 dkg sladkorja, rumenjake enega za drugim, moko, škrob, prašek za pecivo in kakav. Vsujte v namaščen in z malo moke posut kalup premera 26 cm. Pecite 30 minut v pečnici, segreti na 175 stopinj Celzija. Povsem ohlajeno torto dvakrat prerežite. Odcedite višnje. V 1 del dobljenega soka vmešajte 3dkg gusti-na. Preostali sok segrejte, dodajte zmes škroba in mešajte, da se zgosti. Primešajte višnje in pustite, da se ohladi. Za nadev premešajte mascarpone z obema vrstama sladkorja. Stepite sladko smetano, primešajte kremfix in dodajte mascarpone. Na prvo plast torte, ki jo položite v očiščen kalup, višnje v krogu nanesite v sredino kroga, okrog pa kremo. Na drugo plast dajte v sredino kremo, okrog pa višnje. Pokrijte in premažite s kremo, potem pa postavite v hladilnik. Preden postrežete torto okrasite s stopljeno čokolado in kandiranimi višnjami. }n Mi nti MS V mesecu decembru zagotovo vsi (več kot sicer) poskrbimo za svoj lep izgled. Več je priložnosti, ko smo opazovani in opaženi, pa naj bodo to razne zabave ali kar tista najlepša in najdaljša noč v letu, ki se nezadržno bliža. Da bo naš izgled na zabavi čim lepši, se bomo morali potruditi tudi sami, mi pa danes pogljemo, kaj lahko storimo kar doma in kakšne so smerna: niče modnega ličenja. Če se najprej ustavimo pri najbolj izpostavljenem delu telesa, obrazu, si pred zabavo vsekakor pripravite pilling. Zato lahko uporabite kakšno dobro domačo masko, pa tudi v drogerijah vam bodo ponudili odlične že pripravljene. Izbrati morate glede na vašo kožo, saj vemo, da je je več tipov, vsekakor pa se odločajte za kvaliteto. Večina ima mešan tip kože, zato bi bilo dobro, če bi si tu in tam pripravili piling le za tako imenovano T cono, torej nos in brado, ki sta ponavadi bolj masna kot ostali deli obraza. Sicer je za lepo kožo dovolL če pilling naredimo enkrat na tri tedne, če pa imete s kožo na obrazu težave, bo bolje, Se to storite na 14 dni. Vse, ki sledijo modnim trendom, verjetno že vedo, da je letos modno, da se obraz in dekolte nekoliko svetita. Zato lahko kupite poseben puder s pigmenti, ki ga nanesete preko navadnega pudra, vaši koži pa bo dal srebrnkast sjaj. Kot nalašč za zabavo! Tudi, če redno delate pilling na vešm obrazu, zagotovo tega ne počnete tako pogosto na vaših nogah. Te ga prav tako potrebujejo! Kupite si posebne pillinge za telo, ki so nekoliko bolj grobe, kot tiste za lice. Nanašajte jih s krožnimi gibi. Na koncu izperite z mlačno vodo. Nikar pa ne delajte pillinga takoj po depilaciji, ker je takrat koža razdražena. Če imate na komolcih grobo kožo, najprej napravite pilling, potem pa vsak večer pred spanjem, najmanj en mesec, nanašajte nanje kremo, bogato z retinolom (vitaminA). Tako boste pospešili luščenje stare in tvorjenje nove kože. 16 NAŠ VAS VRTILJAK 18. decembra 1997 Andreja Petrovič iz službe za stike za javnostmi v Mestni občini Velenje je nad vse prijazna, lepa in simpatična gospodična. Tisti predstavniki medijev, ki se pogovarjajo z njo, zagotovo o lokalni skupnosti ne morejo napisati kaj grdega. Dori Melanšek, zdaj rokometni sodnik, nekdaj pa tudi sam zelo dober rokometaš, pravi, da rokomet ni šport, pri katerem bi se dalo na veliko služiti. No, tu in tam že navrže kaj, recimo, da toliko, da je za nov podložen sako. Za delo obleko pa že zmanjka. REZANJE ŠOŠTANJA POSLI Mimogrede nas obletavajo novice o izbiri izvajalca čistilne naprave na petem bloku naše elektrarne. Kaj si naj ob tem mislimo? In ali si ob tem sploh smemo kaj misliti? Po naravnanosti obvestil ne! Sicer pa, kaj bomo mi, laiki, razmišljali o tem, kdo je najprimernejši izvajalec sanacije v elektrarni. Važno je, da bo čistilna naprava, ko bo zgrajena, dosegala obljubljeno stopnjo čiščenja žvepla iz zraka, kar pomeni, da bi se moral izpust žoltega strupa iz najvišjega riimniTra znižati za več kot 90 %. In še, da bo to čimprej! To zadnje pa se zdi vprašljivo, kajti očitno je, da si je nekdo z "našim" čistim zrakom šel vezano trgovino. Za kaj je šlo? Ne vemo! A iz medijskih poročil sklepamo, da se je slovenska vlada odločila Litostroj rešiti tako, da bi ga prodala oziroma povezala z neko švicarsko firmo, ki jo poznamo pod kratico ABB. Toda Švicarji očitno niso bili kaj prida zainteresirani za rešitev slovenskih ostankov težke industrije, ampak jih je bolj zanimala sanacija petega bloka elektrarne. Zato so "povezavo" z Litostrojem pogojevali tako, da bi dobili razpisano delo v Šoštanju. Si predstavljate? V mondeni Švici so dali vse od sebe, da bi prišli v Šoštanj. A očitno je nastal problem. Kot smo razbrali iz nekega radijskega intervjuja, ABB ni bil ravno najugodnejši ponudnik za izpeljavo sanacije, ampak je bil to konzorcij Rudis (Trbovlje) - Deutsche Babcock. Tako se je menda nekaterim postavilo vprašanje, zakaj bi pre-plačevali ABB in mu za povrh izročili v naročje še Litostroj. Z malo dramaturške fantazije si z lahkoto predstavljamo, kako so v tem času brneli telefoni, potovali faksi in kako se je navijalo za to ah ono opcijo. Osemdeset milijonov mark, kolikor bo država odštela za sanacijo, seveda ni pes in najbrž jih ni bilo malo, ki so menih, da bi jim lahko padla drobtinica s te investicijske mize. Epilog za javnost je takšen, da ABB ni dobil sanacije naše elektrarne, a zato noče "rešiti" Litostroja. In slišali smo še, daje g. Stalovski, kije bil ta čas direktor ljubljanske tovarne, v odstopni izjavi povedal, da mu je žal, ker ABB ni vključen v "reševanje" tega giganta. Kdo ve, za čim mu je žal, prepričani pa smo, da njegova skrb poslej ne bodo zaposleni v Litostroju, kot ga pred tem ni skrbelo, kaj in koliko se vali iz elektrarniških dimnikov. Nas pa! Čeprav bi to moralo bolj skrbeti državo, kajti dim iz "petice" se kadi širom Slovenije. Tako smo bili Šoštanjčani v teh dneh glavna misel mnogim pomembnim in zavzetim ljudem, kar pa se nam v resnici ne bo nič poznalo. Kot že rečeno, država bo res pljunila osemdeset milijonov mark, kar danes znaša sedem in pol milijarde tolarjev ali blizu sto deset tisoč povprečnih slovenskih plač. S številkami se lahko igrate naprej sami. Nas pa bolj zanima, ah bo država o tej sanaciji zaprla odškodninski mošnjiček, ki bi po občinskem odloku moral za našo občino znašati približno stodvajset milijonov (ne mark), ampak tolarjev na leto. Hitro si lahko izračunate, koliko država ceni naše zdravje in koliko ga skrbi zdravje Litostroja. V naši občini torej dobimo približno štirinajst tisoč tolarjev odškodnine letno na občana, sicer pa dejansko od tega večina nima nič, ker tako ali tako skoraj nihče ne ve, kdo, kdaj in kako ta denar porabi. Kakor se stvari sedaj vrtijo, je videti, da ima država do nas kaj čuden odnos. Predvsem smo jim zgolj strošek in se je slovenska politična smetana morda zato odločila, da bo raje zgradila v Trbovljah še eno elektrarno, kot pa da bi se resno pomujali ob nacionalni energetski strategiji, v kateri nosi naša elektrarna odločilni vpliv. Morda bo štrlelo iz konteksta, a slišali smo, daje naš ekološki minister na Japonskem podpisal obvezo, da bomo v obdobju med 1. 2008 in 2012 zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida v Sloveniji za 8 %. V povezavi z nameravano izgradnjo trboveljske centrale je takšna obljuba, milo rečeno, neresna. Ah pa se bo tudi ta sporazum realizira! v našem mestu. Morebiti z ustavitvijo najstarejših blokov elektrarne. Ob ekološkem mrtvilu, ki vlada v državi v drugi polovici devetdesetih, pa zaenkrat lahko le zaupamo tistim domačim strokovnjakom, ki poznajo prave rešitve. Videti je, da so pri izbiri najugodnejšega izvajalca sanacije na "petici" odigrali dobro partijo, tako da v predvidenih poslih nis(m)o (p)ostali posh, kar je za nas bolj koristno kot dejstvo, da je bilo zadnji teden mogoče najti Šošanj v vseh večjih časopisih. ■ Perorez Zdaj, ko je Slavko Korenič (na sredini), glavni na Kabelsko-razdelilnem sistemu Velenje, vrnil v program šport, ga stari prijatelji spet vzamejo s seboj v družbo. Prej je bilo drugače. Niso se ga izogibali oni, ampak se jih je izogibal on, ko mu je zmanjkalo argumentov za tisto, kar so mu govorili. i I ! L % F R K A N J E Naveza Pri volitvah držav nega svetnika s tega območja jc šlo za prav o savinjsko-šaleško (strankarsko) navezo. Majhni so morali popustiti velikim. Sprejemi Tudi ob letošnjem novem letu je polno najrazličnejših sprejemov. Mnogi od teh pomenijo tudi (nove) dajatve. Padci Lepo je. da postavljamo jelke. A kaj. ko mora vsaka od teh prej pasti. Skozi uho Denar za ureditev ceste pri Igli kot da bi res prihajal skozi šivankino uho. Nekateri pa so zanj sploh povsem gluhi. Gretje Čeprav je naša voda menda povsem enako topla, nas vendar Milan Hoheger iz Gostovega Kluba (drugi z leve) se z ekipo že pripravlja na najdaljšo noč. Takrat, ko se drugi najbolj veselijo, oni najbolj trdo delajo. V tem tednu so obnovili vso znanje, ki ga bodo ob množici gostov, ki jih pričakujejo, potrebovali, posebej pa so vzeli hitro računanje. Šef je bil nad znanjem navdušen. za 17 odstotkov bolj (po)greje. Natakar Smo sredi akcije "Natakar, taksi prosim". Pravijo, da bi pri nekaterih bolj zalegla taka: "Natakar, ženo prosim!" Cena Tudi za primer savinjsko-šaleške Saše nekateri že sprašujejo, koliko (jih) bo stala. Nič pa ni zastonj. Ker ima žensko ime. še posebno ne. Jasno Slišim, da ima naše najbolj "temno" podjetje najbolj jasno začrtano prihodnost. Trema Nogometaši Šmartnega so prav sramežljivi. Najslabše igrajo doma. kot da bi pred domačo publiko imeli tremo. Čeprav bi jih moralo biti najbolj sram. Čiščenje Kljub burnim, dolgim in replieiranim razpravam nismo doživeli predlaganega očiščenja. Nekateri se zaradi tega ne čutijo nič bolj Etnološka paberkovanja 46 Hi Piše: mag. Jože Hudales Bliža se najpomembnejši praznik v letu - božič in že od nekdaj so čas od sv. Andreja dalje (30. novembra) šteli za "zlati čas" in se pripravljali na bližajoče praznike. V običajih tega letnega časa se, kot smo že zapisali ob nekaterih običajih na sv. Barbaro, sv. Miklavža in sv. Lucijo prepletajo tema in svetloba, dobro in zlo, tesnoba in veselje. Janko Pukmajster - Vijanski pa je za okolico Velenja leta 1859 zapisal, daje ta čas, poleg pusta najbolj "noroglav" v letu. Časa za norije je bilo seveda dovolj; poljski pridelki so bili pospravljeni, dela z živino je bilo malo in tudi okoli hiše ni bilo treba veliko postoriti. Stoletna pratika iz leta 1900 za december svetuje moškim le sekanje lesa in nekaj drobnih opravil v sadovnjaku in na polju, ampak tudi temu se da izogniti in ga postoriti kasneje: "Najboljši čas za sekanje lesa, zlasti za stavbe. Najboljši čas za klanje in sušenje mesa. V izvenrednem mrazu okna pri shrambah s konjskim gnojem zakidaj. Čebele dobro zapaži. V dobrem senencu navozi drv. Žival dobro pitaj, ker se kasneje ne bo redila več." Tudi v sadovnajuku svetuje nekaj opravil: "Drevje varuj, da ga sneg ne oblomi; otresaj ali podpiraj. Varuj ga pred zajcem; namaži ga, če nikako ne moreš za-graditi, z mešanico iz ilovice, kravjeka apna, krvi in fekalije. Gnoji drevju z gnojnico, katero okrog debla po snegu polivaš. Uspešno se v tem času drevje snaži, ako ni premrzlo, (sicer v prosincu in svečanu dohi-tiš). Zamrlo, razkavo skorjo pri starih deblih ostrži z žičnato krtačo ter namaži z apnom; neštevilno zalege s tem pokončaš. Zvite listke, zastale na vejah, skrbno pokončuj, v njih prezimuje sovražni mrčes, včasih očem niti viden. Gosenična gnezda pokončuj. Ptice, ki ti bodo pri delu pomočnice, udomači s pokladanjem zobi... Polje, če si ga že z gnojili zadovoljil, počiva. Mraz in moča ga koristno predelujeta. Ob velikem snegu trpe ozimna žita, ker ne dobe zraka; prav dobo je, če ga moreš kaj zrahljati..." Tudi dekleta in žene na vrtu in v hiši nimajo kaj posebnega početi. Stoletna pratika jim svetuje le skrb za rože: "cvetne rastline je treba snažiti od gnilih in trohnelih delcev. Žive od zraka, toplote, malo vode. Torej varuj mraza, dobro zrači in prilivaj (redko) malo mlačne vode. Čimveč svetlobe dobe, bolj ostanejo sveže in zelene." Sicer pa so dekleta v teh dneh že pridno vrtele kolovrate, ampak kot smo pisali že v januarju, je bila preja že vsaj od Valvasorjevih časov sem, prej priložnost za zabavo in ples, kot resno delo. Tudi bližajoči predpustni čas porok dekletom in fantom ni dal miru; na večer pred sv. Tomažem (21. decembra) so lahko na različne načine, v glavnem pa iz sanj izvedeli ali in s kom se bodo poročili. Sicer pa so bili že vsi dnevi v adventu čas priprav na praznik. Dekleta in žene so ob večerih delale "rože" - umetno cvetje iz papirja, ki so ga povezale v venec in z njim okrasili bogkov kot in vsako nabožno sliko v hiši. Kot je tako pred božičem zažarel v živih barvah in ni čudno, da so ga marsikje na Štajerskem imenovali "paradiž". Fantje in možje pa so ob večerih pripravljali jaslice; spretnejši so rezljali nove figurice, drugod so jih iz papirnatih pol le izrezovali in lepili, popravili hlevček itd... Razen ob kolinah, ki so jih tudi pogosto opravili v teh dneh, pa je bil advent nekdaj tudi postni čas. Post seje kasneje opuščal, le dan pred božičem, na božični večer torej, so se vsi postili. Skoraj povsod po Slovenskem pa se je ohranil spomin na posebno pred-božično postno jed, ki sojo na Koroškem po srednjeveški postni jedi, s katero so se nekdaj postili menihi, imenovali kolacija. Pripravljali so jo iz suhega ali surovega sadja, ki so ga kuhali na vodi. Drugod je bila postna jed sadje pripravljeno z močnikom, potreseno z makom in oslajeno. Tako tudi znamenita prekmurska gibanica sodi v vrsto obrednih predbožičnih postnih jedi... 18. decembra 1997 REPORTAŽA NAS VAS 17 Svojevrsten paradosk ni značilen le za Velenje Več avto šol, manj uspešnih voznikov? Gotovo ima vsak od voznikov še v spominu čase, ko so bili kandidati za voznike. Ko so torej obiskovali avto šolo in se poskušali čim hitreje in čim ceneje prebiti do vozniškega izpita. V zadnjih letih je število avto šol v Sloveniji močno naraslo, pri čemer Velenje ni nobena izjema. Trenutno jih imamo v mestu pet, še eno imajo v Moziiju. Veliko, ravno prav ali malo? Težko rečemo, dejstvo pa je, da statistični podatki kažejo, da je uspešno opravljenih izpitov v zadnjih letih manj, kot jih je bilo, ko konkurence na trgu še ni bilo. O problematiki vozniških izpitov so spregovorili že pred nekaj časa na posebnem regijskem posvetu vozniških komisij, ki delujeta na področju Upravnih enot Velenje in Mozirje. Udeležili so se ga predstavniki vseh avto šol s tega področja, pa predstavniki policije in državni inšpektor za avto šole, svoje mnenje o obravnavani problematiki pa sta podala tudi načelnika obeh upravnih enot, Milena Pečovnik in Darko Repenšek. Vsi skupaj so ugotavljali, da v cestnem prometu še marsikaj ni tako, kot si želijo tisti, ki vzgajajo nove voznike. Mnogi menijo, da bo nov zakon o cestno prometnih prekrških, ki naj bi bil zelo strog, naredil več reda na cestah, drugi so prepričani, da tudi to ne bo zaleglo. Statistike pa so vsak dan bolj črne. Pa še nekaj smo izvedeli. V Velenju izgleda da poligona za učenje novih voznikov še ne bo tako kmalu. Ni namreč jasno, kdo naj bi ga financiral. V Mariboru ga je, recimo, zgradil zasebnik. Za izpit - v povprečju 38 ur Rado Jeromel, predsednik izpitne komisije v Velenju, nam je nanizal vrsto zanimivih podatkov. »Uspešnost kandidatov pri opravljanju tako teoretičnega kot praktičnega dela izpita v Velenju upada. Teoretičen del izpita opravi 54% kandidatov, vožnjo pa 47%. Vsak bodoči voznik opravlja povprečno izpit iz teorije in vožnje dvakrat.« Izrazil je mnenje, da kandidati verjetno pri poučevanju v avto šoli ne dobijo dovolj »širine«, kar velja tudi za teoretičen del pouka. »V Velenju je povprečna starost kandidatov 21,5 let, povprečno število ur za pridobitev izpita je 38.« Zanimivo je, da je slovensko povprečje opravljenih ur pred izpitom kar 50. In zakaj mladi kandidati za voznike najpogosteje padejo na izpitu? »55% napak naredijo zaradi pomanjkljivih izkušenj, 24% jih ne spoštuje predpisov, 15% izsiljujejo prednost, pri 3% mora med izpitno vožnjo posredovati inštruktor, 2% jih pelje pretesno ob vozilu...« Imajo avto šole res škarje in platno? Darko Repenšek, načelnik Upravne enote Mozirje, je prepričan, da imajo pri vzgoji novih voznikov avto šole škarje in platno v rokah same, pri čemer so zelo pomembni vodje avto šol. Večini se je zdelo, da tudi inštruktorji. Svoje mnenje pa nam je povedal tudi republiški inpektor za avto šole pri MNZ Slovenije Franc Jurman. » V Sloveniji je po zadnjih podatkih 262 avto šol, kar je trikrat več kot so po statističnih' podatkih potrebe mladih, ki opravljajo izpite. Število avto šol zakonsko ni omejeno. Konkurenca ni doprinesla k večji uspešnosti kandidatov, kar povedo podatki, da je predlani teorijo uspešno opravilo 60% kandidatov, lani 63%, letos pa le 53%. V enem letuje tudi uspešnost pri vožnji upadla za 10%. Konkurenca tudi avto šol ni uničila, vozni parka v njih je vedno boljši, rezultati pa slabši. To je mogoče zaradi nelojalne konkurence, neprimernih prijemov, zniževanja cen moto ure. Ker danes ni nič zastonj, tisti, ki opravljajo tečaj CPP zastonj, to nadoknadijo pri moto urah. V povprečju jih kandidati v Sloveniji opravijo 50, v tujini, v Avstriji recimo, pa 20, imajo pa 38 urni obvezni teoretični tečaj. Pri nas bi moralo teoretičen del izpita nadzorovati ministrstvo za šolstvo, pa to še ni zaživelo... « Poudaril je še, da niso zadovoljni s trenutno situacijo v avto šolah, vendar na ministrstvu ne vidijo izhoda. Menda tudi novi zakon ne bo prinesel skoraj nič novega... Zgledi (še vedno) vlečejo Velenjske avto šole so zagotovo vsak dan bolje opremljene, kar velja tako za vozni park, kot za učilnice. Ali res med njimi obstaja nelojalna konkurenca? Kdo je kriv, da so novi vozniki premalo ozaveščeni in morda premalo izkušeni? Vprašanja, ki smo jih zastavili direktorju najstarejše avto šole v mestu, iz katere so se »rodile« tudi vse ostale, zagotovo pa bi podobne odgovore dobili tudi v drugih štirih avto šolah v Velenju ( Peter, Asteria, Antlej in APS) in v mozirskem Trafficu. Slavko Drev, direktor avto šole AMD, nam je povedal: »Težko bi govoril o nelojalni konkurenci med avto šolami v mestu, saj imamo trenutno vsi enako ceno moto ure, 2000 tolarjev, kar je premalo, zato pa naši inštruktorji ne zaslužijo prav veliko. In dokler je tako, mislim, da med nami nelojalne konkurence ni. Res pa je, da med sabo premalo sodeluje- mo, kar se mi zdi napak. Upam, da bo v prihodnje drugače, saj bi lahko vsi bolje delali, če bi se znali dogovoriti. Osebno mislim, da avto šol v Velenju ni preveč. Včasih, ko je obstajala le AMD, so kandidati vozili na približno 35 avtomobilih, danes jih imamo vse avto šole okoli 25, so pa bistveno kvalitetnejši. Število kandidatov ostaja približno enako. To, da je uspešnost kandidatov pri opravljanju izpitov iz leta v leto slabša, pa zagotovo ni izključna krivda avto šol. Mislim, da je kriv ta stresni čas in zgledi, kijih kandidatom dajejo vozniki na cestah. Ti so seveda slabi, saj kandidati sami rečejo, da zagotovo ne bodo nikoli več vozili Hitrost ubija Na področju celjske regije je v prvih devetih mesecih letos število prometnih nesreč poraslo za 3,5 odstotka glede na lansko isto obdobje. Zgodilo seje kar 4500 nesreč. Nesreč s smrtnim izzidom je približno toliko kot lani, v porastu so nesreče z lahkimi telesnimi poškodbami, nesreče s hudimi pa na srečo upadajo. Največji porast prometnih nesreč policisti beležijo na regionalnih in magistralnih cestah. Največ nesreč se še vedno zgodi zaradi neprimerne hitrosti, na drugem mestu je izzsiljevanje prednosti, na tretjem pa nenaden premik vozila. Manj nesreč se je zgodilo pod vplivom alkohola, vseeno pa 13,7%. Med povzročitelji nesreč je največ tistih, ki imajo vozniški izpit manj kot dve leti. Nadzirali pa so tudi delo avto šol in obravnavali nad 40 prekrškov. Dve nesreči kandidatov za voznike , Na področju policijske postaje Velenje se je letos v prvih devetih mesecih zgodilo 642 prometnih nesreč, kar je 28 več kot lani v istem času. Do konca enajstega meseca so jih zabeležili že 816. Statistika je črna, saj je letos v teh nesrečah umrlo že 7 udeležencev, lani v celem letu pa so zabeležili dve smrtni žrtvi. Število nesreč, v katerih so udeleženci hudo poškodovani, se ne povečuje, hudo poškodovanih pa je bilo 42. Največkrat je vzrok za nesrečo neprilagojena hitrost, na drugem pa premiki z vozilom na parkirnih prostorih, kjer beležijo veliko nesreč s pobegom. Lani je bilo takih nesreč 55, letos pa že 94. Alkohol se kot sekundarni vzrok pri prometnih nezgodah pojavi v 135 primerih oz.16,5% vseh prometnih nezgod. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je 1,52 g/kg alkohola v organizmu. Po številu nesreč izstopa april, največ pa se jih zgodi med 12.oo in 18.00 uro. Največ nesreč se pripeti ob petkih, tudi do sedem. V tem letu je prišlo do dveh nesreč, ki so jih povzročili kandidati za voznike, torej v avtomobilu avto šole. Odgovornost tu nosi inštruktor. tako po pravilih, kot vozijo, ko opravljajo izpit. Edina pomoč je strožja kontrola na cesti in striktna izterjava kazni. Nov prometni zakon ne bo prinesel izboljšanja, le bolj bo privil avto šole, mi kandidate, njih in nas izpitna komisija, na cesti pa ne bo bolje. Zato sem za strožje kazni in veliko več kontrole.« In kaj je po njegovem mnenju tisto, kar pritegne kandidate v določeno avto šolo? »Veliko se odločajo po avto parku šole, še bolj pa je pomembno dobro ime inštruktorja.« Zakaj pa potrebujejo kandidati tako veliko ur, preden opravijo izpit? »Prepričan sem, da jih lahko naučimo prej. Zal pa so ljudje precej površni in raztreseni, zato potrebujejo več ur vožnje. Pri starejših kandidatih se to pozna še bolj kot pri mladih. Pa še nekaj je. Mi kandidata ne naučimo hitre vožnje, ker nam to onemogoča zakon. Morda je tudi zato toliko nesreč zaradi prevelike hitrosti, ker mladi vozniki take vožnje ne obvladajo!« ■ Bojana Špegel Mala anketa Velenjčani o voznikih in avto šolah Tudi vozniki se pogosto znajdejo v vlogi pešcev in morda šele takrat začutijo, kakšni so njihovi kolegi na cesti. Mi smo nekaj velenjčanov vprašali, kako varne se počutijo na velenjskih ulicah in kaj menijo o mestnih avto šolah -jih je preveč, premalo...? Vlado Primožič, Velenje: «() voznikih lahko rečem le to, da so ti včasih dobri, včasih pa slabi, kar opaziš že na prvi pogled. Na velenjskih cestah me najbolj moti hitrost. Ta najbolj zmami mlade voznike, čeprav so med njimi tudi previdni in umirjeni. Nekateri veliko preveč hitijo. Tudi sam sem voznik in vozim letom primerno; počasi in previdno. Vedno se skušam držati predpisov. Kot pešec se sicer ne počutim ravno ogroženega, a je vseeno treba paziti. To, da je v zadnjem času v mestu več avto šol, pa se mi zdi dobro. Konkurenca je vedno dobra.« Ferid Sulič, Velenje: »Prometna varnost na mestnih ulicah je po moje precej slaba, najhujša pa je pretirana hitrost, ki jo pogosto opazim pri voznikih. Sam še ne vozim, kot pešec pa se včasih počutim tudi nelagodno. Najbolj nevarno se mi zdi križišče na Šaleški cesti. To, da je v mestu toliko avto šol, se mi ne zdi dobro. Preveč jih je. Zdi se mi, da je bilo bolje, ko so bile le dve ali tri. Res pa je, da je konkurenca včasih dobra. Po novem letu bom tudi sam šel opravljati izpit za avto. Odločil sem se za AMD Velenje, ker ima najdaljšo tradicijo.« Željko Popie, Velenje: »Mislim, da bi se lahko stanje na naših cestah izboljšalo, saj res ni najboljše. Vozniki preveč hitijo in so premalo pazljivi, zato pa je toliko nesreč. Zdi se mi, da predpise vedno manj upoštevajo. Najbolj nevarni pa so moji vrstniki, torej mladi vozniki, ki imajo ponavadi še slabe avtomobile. To, da je v mestu več avto šol, se mi zdi dobro. Ko se bom sam odločal za avto šolo, se bom dobro pozanimal, kje imajo najboljše inštruktorje. Ti so namreč zelo važni, če hočeš postati dober voznik.« Biljana Babič, Velenje: »Čeprav sem še mlada, seveda že razmišljam o izpitu za voznico, saj se zelo rada vozim. Rada imam tudi hitrost, a moram zaupati tistemu, ki me vozi. Sama bom zagotovo vozila počasi, to vem že sedaj. Kot pešec se počutim na velenjskih ulicah dokaj varno, sploh, če tudi pešci upoštevajo prometne predpise. O številu in ponudbi avto šol v Velenju pa ne vem prav dosti, ker se še nisem pozanimala.« Mbš,foto:tp 18 XAŠ las Elektra : ZKK Maribor 83:70 (40:36) Zmaga doma po porazu v Kamniku Po nepričakovanem porazu v 7. kolu 2. SKL - vzhod proti ekipi B.P. 93 v Kamniku, kjer košarkarjem Elektre ni uspevalo prav nič, so se Šoštanjčani zbrali in v soboto doma premagali ekipo ŽKK Maribor. Tudi na tej tekmi ni šlo vse tako, kot so si v taboru Elektre želeli, saj so se z ekipo, ki so jo v gosteh »z levo roko« premagali, vse preveč namučili. Zelo dober je bil domači organizator igre Dušan Maličevič, žal pa si je v drugem delu obnovil poškodbo palca na desni roki, ki ga pesti že kar lep čas. Do polčasa so si šoštanjski košarkarji priigrali štiri točke prednosti (40:36), kar je obetalo zanimivo nadaljevanje. In res so gostje iz Maribora tudi v drugem delu držali priključek, vendar so domačini s trojkami Mirta in nekaj uspešnimi akcijami pod košem prednost počasi povečevali - do 19. minute je narasla že na 15 točk (81:66). V zadnjih minutah so gostje poskušali zaustaviti Soštanjčane z osebnimi napakami, a so bili le-ti uspešni pri realizaciji prostih metov, tako da so na koncu zmagali s 83:70. ELEKTRA: Brinovšek 13, Kovačevič, Rupreht, Rizman 12, Ručigaj 10, Divjak, Mirt 27, Maličevič 9, Klepec, Medvešek 12, Nikolič. V nedeljo so Elektrini mladinci presenetljivo težko - šele po podaljšku - doma premagali ekipo Kemoplast iz Šentjurja. Redni del se je končal z rezultatom 90:90, v podaljšku pa se je razigral Pučnik, tako da seje tekma končala z rezultatom 106:96 za Elektrine mladince. Nekateri med njimi (Kovačevič, Divjak, Nikolič) so se nekajkrat izkazali tudi že v članski konkurenci. Predtekme sobotne članske tekme Elektre pa so bile finalne tekme medobčinskega šolskega košarkarskega prvenstva za starejše dečke (7. in 8. razred). V tekmi za 3. mesto je OŠ Bibe Roecka premagala OŠ Gustava Šiliha, v zanimivi tekmi za 1. mesto pa je OŠ Livada premagala OŠ Gorica. Medalje in praktične nagrade najboljšim trem ekipam je podelil podpredsednik KK Elektra Drago Skornšek, pokale pa eden najboljših igralcev Elektre Darko Mirt. Tjaša Rehar Namizni tenis NK Rudar Spomladi brez Vidojeviča, Miškiča in Kosiča Nogometaši velenjskega prvoligaša so od torka prejšnji teden na zimskem dopustu, priprave na spomladanski del prvenstva pa bodo začeli 12. januarja. S torkovo sejo pa je jesen sklenil tudi upravni odbor. Vodstvo kluba je bilo zelo nezadovoljno, ker bo ekipa prezimila na skromnem sedmem mestu, nezadovoljni s slabo točkovno bero v prvem delu, so bili tudi pokrovitelji, najbolj seveda glavni Premogovnik Velenje. Posledica tega je bila, da je vodstvo kluba, vsaj nekateri člani upravnega odbora, razmišljalo o menjavi trenerja, na spisku želja pa sta bila Hoijak in Zupan. Pokrovitelji pa so zmanjšali pritok denarja, ker nogometaši niso osvojili vsaj šestega mesta. Zato so v klubu pripravili dodatke k letnim pogodbam, s katerimi zmanjšujejo plačila nogometašem za deset odstotkov. Teh pa menda kar sedem nogometašev ni podpisalo. In kakšen je bil sklep predvčerajšnje seje Rudarjevega upravnega vodstva? Odgovor smo dobili od direktorja kluba Martina Steinerja: "Na sestanku smo se poenotili, da trener ostane. Z Vidojevičem, Kosičem in Miškičem bomo skušali doseči sporazumno prekinitev pogodbe. To smo sklenili na podlagi trenerjeve analize dosedanjega dela prvenstva, in ker niso vsi igralci podpisali ponujenega predloga, da se jim zmanjšajo plačila, z drugimi pa se bomo dogovorili, da ostanejo v Rudarju. Če bi se igralci do 12. januarja, ko se bodo spet zbrali na trenigu, premisli in čisto vsi podpisali, da se s tem strinjajo, se bi spet vzpostavilo normalno stanja." Namesto teh treh bodo v ekipo vključili tiste igralce, ki so na dvojni registraciji, kar bodo gotovo z zadovoljstvom sprejeli tisti ljubitelji nogometa, ki pravijo, da bi v Rudarju moralo igrati več doma vzgojenih nogometašev. Te spremembe pa želja in ciljev vodstva ne spreminjajo: torej v njihovi beli knjigi je še vedno zapisan kot cilj -Evropa. vos Uroš zmagal v drugi skupini Po zaključku državnih namiznoteniških lig je državni kapetan Borut Veren poklical najboljše igralce na 1. TOP turnir. Od najboljših sta v 1. skupini manjkala lanskoletni državni prvak Štefan Kovač (Radgona) in Nekhvedovich (MTS), v 2. skupini pa je bilo kar nekaj napovedanih in nenapovedanih odpovedi. V njej je z enim porazom in šestimi zmagami zmagal Uroš Slatinšek pred Marjanom Hribarjem (Krka), Jure Slatinšek pa je z osvojenim 4. mestom pokazal, da je preteklo slabše odbodje pozabljeno. Sicer je TOP pokazal izenačenost med igralci, saj je zmagal Ignjatovič (Sintelon) pred Gregorjem Škafarjem (Olimpija) ter Kitajcem Pan Wei-jem (Preserje), šele 4. mesto pa je zasedel najboljši ligaški igralec Gregor Komac (Krka). Šoštanj Topolšica : Salonit 0:3 (•7, 6,-11) Borbenost brez uspeha Odbojkarji Šoštanja Topolšice so odigrali še zadnjo tekmo med najboljšimi. V drugem delu prvenstva bo namreč ekipa nastopila v l.B ligi. Na tokratnem srečanju so se pomerili z ekipo Salonita. Gostje so domačine v prvih dveh nizih odpravili zelo na hitro in igra se je razživela šele v tretjem. Po začetnem vodstvu gostov so se jim Šoštanjčani z odličnim serviranjem kmalu približali na 9:11. Videti je bilo, da so našli svoj ritem igre, saj so se zelo dobro upirali izkušenim in odličnim Kanalcem, proti koncu pa jim je zmanjkalo moči. Niz so s 15:11 zaključili gostje. Odbojkarji Salonita so zopet dokazali, da sodijo v sam vrh slovenske odbojke. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Kravcov, Zulič, S. Sevčnikar, Medved, Mihalinec, Jerončič, Bevc, Kugovnič, Dimec. N. R. Rokometni klub Gorenje Vseobsežna skrb za najmlajše Vzgoja lastnih igralcev je ena ključnih nalog vsakega resnega kluba, ki želi dolgoročno uspešnost. Tega se v celoti zavedajo tudi v Rokometnem klubu Gorenje, kjer so pred dobrim letom dni Braneta Dobnika imenovali za strokovnega vodjo in koordinatorja vseh selekcij, ustanovili pa so tudi svet staršev, ki povezuje otroke, starše in trenerje. - Zahtevna in odgovorna naloga je to, o njej pa Brane Dobnik: »Naš osnovni cilj je, da vzgojimo domače igralce, ki bodo zapolnjevali vrzeli v ekipi. Vmo kako dragi so tujci, vendar ni problem samo denar. Bolj pomembno je, da preprečimo osip naših mladi igralcev. Dejstvo je, da mladi zorijo tudi 10 do 12 let, in če nimajo možnosti dokazovanja med člani, po tako dolgem in trdem delu zapustijo klub ali celo rokomet. Mladi torej morajo uspeti tudi v članski ekipi. Zato načrtno selekcioniramo mlade v točno določene skupine, jih usmerjamo v pravilne selekcije in tako sestavljamo celotno klubsko piramido od najmlajših do članskega moštva. Vse pa seveda terja nenehno usklajevanje.«. Trenutno v RK Gorenje v selekcijah od najmlajših do mladincev pridno trenira 145 rokometašev. Poleg tega so tes- no povezani z rokometnimi šolami na osnovnih šolah, ki jih vodijo profesorji telesne vzgoje. Vendar to ni ozko usmerjanje v rokomet, gre za splošno pridobivanje športnega znanja in veščin, ki vključuje atletiko, mu približno leto dni predseduje Marija Dobelšek. »Moja naloga je razumljivo vez med starši in trenerji. Vsak teden sodelujem na sestanku trenerjev in po potrebi skličem starše. Sodelovali naj bi pri reševanju Brane Dobnik gimnastiko in ostale športe. »Vsekakor je zelo pomembno naše sodelovanje z učitelji telesne vzgoje na osnovnih šolah. Ti poznajo vsakega učenca posebej in ga lažje usmerjajo, zato moramo sodelovati še bolje. Res je, da na posameznih šolah dajejo prednost kakšnemu drugemu športu, vendar to ni prevelika ovira za dogovarjanje in usklajevanje.,« pravi Brane Dobnik. Dobrodošlo in nujno je seveda sodelovanje s starši, zato imajo v klubu svet staršev, ki Marija Dobelšek posameznih problemov, pri načrtovanju klubskih aktivnosti, pri organizaciji različnih tekmovanj, tudi pri zbiranju potrebnih sredstev in podobno. Moram povedati, da starši niso brezbrižni, da so čedalje bolj zainteresirani in se v vse večjem številu vključujejo v aktivnosti. Ne zadovoljujejo se torej zgolj s tem, da je otrok dvakrat ali trikrat na teden v klubu, da vadi in vedo kje je, želijo torej več.« »Staršem želimo in moramo predstaviti naše delo, povedati jim kaj pričakujemo od njih, kaj, kdaj in kako bomo izpeljali posamezno akcijo. Primer za to je nedavni sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan, pogovarjali pa smo se o gostovanju na Češkem. Tam bo velik mednarodni tumir, na katerem bo sodelovalo preko 300 ekip najmlajših iz vse Evrope, tudi mi s štirimi selekcijami. O tem smo se morali pogovoriti s starši, tudi zaradi denarnega prispevka za bivanje. Naslednja akcija, ki jo moramo temeljito pripraviti in se o njej pogovoriti s starši, bo rokometna šola za vse mlade igralce, ki trenirajo pri nas. To bo enotedensko bivanje ob morju ob koncu šolskega leta. Gre za rokometno šolo, ki jo bomo popestrili z različnimi dejavnostmi in tako zapolnili ves dan, zaradi najboljših pogojev pa jo bomo izvedli v Umagu. Jasno je, da bodo morali starši nekaj prispevati, predvsem pa je naša in njihova naloga, da skušamo pridobiti čim več sponzorjev, saj želimo v Umagpopeljati vse naše najmlajše, torej 100 do 120 otrok, ki pa vsi gotovo nimajo dovolj denarja,« pravi Brane Dobnik, Marija Dobelšek pa dodaja: »Zahtevne in dobrodošle akcije so to za naše otroke, zato resnično' vabim starše, da se vključujejo v naše napore, da bomo skupno čim bolj uspešni.« vos Tenis Katarina in Tina osvojili Florido Katarina Srebotnik nadaljuje serijo odličnih dosežkov. Na turnirju prve kategorije za mladinke do 18 let Eddie Herr v Barndentonu na Floridi se je namreč uvrstila v oba finala. Najprej v finale posameznic, kjer je do finalnega dvoboja premagala vseh pet nasprotnic brez izgubljenega niza, v finalu z večno nasprotnico Madžarko Gubacsi pa je imela veliko smole. Zaradi močnega deževja so namreč odločilno srečanje preselili v dvorano, trda podlaga Katarini ne ustreza tako kot peščeno igrišče in tekmica je bila boljša s 6:4 in 6:1. Zanimivo je, da se je povsem enako zgodilo že na enem prejšnjih turnirjev in tudi takrat je bila boljša Gubacsi. Kljub temu se je Katarina vodilni na svetovni računalniški lestvici Cari Black iz Zimbabveja približala na pičlih pet točk in ima pred letošnjimi sklepnimi nastopi lepe možnosti za naslov svetovne prvakinje med mladinkami do 18 let. Katarina pa ni ostala brez zmage na Floridi. Skupaj z Mariborčanko Tino Pisnik, obe sta še šestnajstletnici, sta v finalu igre dvojic premagali predstavnici Rusije Dementievo in Miškino s 6:2 in 7:6. Vse to je odlična napoved pred bližnjim svetovnim ekipnim prvenstvom mladincev in mladink do 18 let. Mednarodna teniška zveza ITF je na podlagi uvrstitev na svetovni lestvici Slovenijo postavila za prvo nosilko, kar je prvič doslej na tekmovanjih na najvišji ravni. Katarina Srebotnik, Tina Pisnik in Maja Matevžič bodo na svetovnem prvenstvu favoritin-je, kot prve nosilke bodo v prvem krogu proste, v drugem pa bodo igrale z zmagovalkami dvoboja med Izraelom in Mehiko. Squash Uspehi in težave Petre Vihar Na 3. Turnirju za slovensko jakostno lestvico v Ljubljani je Petra Vihar zmagala še tretjič zapored. S tem je potrdila svojo premoč v slovenskem merilu in dobro formo pred skorajšnjim nastopom na mednarodnem prvenstvu Italije. Ne glede na to, da ima slovenska zveza za squash finančne težave, ki bi jih lahko in morala rešiti, da je v zvezi še marsikaj neurejenega in da v vseh zadnjih letih ni imela niti kančka posluha za razvoj najboljše slovenske igralke, bo Petra po pripravah na domačem igrišču v začetku februarja odpotovala na prvi mednarodnih tumir v novi sezoni v Milano. Med tem so njene najhujše tekmice že odigrale vsaj tri močne turnirje, ki štejejo za veliko nagrado in osvojile dosti novih točk, Petra pa bo skušala ubraniti 5. mesto na evropski jakostni lestvici. Zanimivo je, da je Petra štirikratna državna prvakinja in v Sloveniji v teh štirih letih ni izgubila niti enega uradnega dvoboja z nasprotnicami iz Ljubljane in Novega Mesta. To je zasluga tudi domačega kluba in njenega trenerja ter brata Erika, za kar je dobila priznanje tudi v časopisu, ki ga berejo vse članice WISPE po celem svetu. Petra seveda še naprej računa na pomoč šaleškega gospodarstva, ker je to njena zadnja sezona med mladinkami do 19 let, obenem pa se zahvaljuje vsem, ki so ji kakorkoli pomagali pri njenih športnih uspehih. i------------------------------------------------1 ' Konjeniški šport j Velenjčani Za Konjeniškim klubom I Velenje je nova izjemno | uspešna sezona v preskako- | vanju ovir. Klub in tekmoval- | ci so ponovili vse lanske us- | pehe in dodali nove, uspešno | pa so v avgustu izvedli dva | pomembna turnirja - za | državno prvenstvo za sloven- | ski pokal. | Najbolj prekaljen je seve- I da Matiaž Čik. ki ie letos Karate Sklenili letošnjo sezono S tekmama v Kuzmi in Trbovljah so karateisti sklenili letošnjo tekmovalno sezono, na obeh pa so dobro nastopili člani Karate Kluba Velenje. Na tromeji v Kuzmi je na novoletnem turnirju S.K.I. nastopilo 150 karateistov iz Slovenije in Hrvaške. Uvrstitve velenjskih predstavnikov - st.dečki: 2. Očko, 5. Vačovnik; ml.dečki: 1. Mijatovič; deklice: 2. Čuješ. Na vsakoletnem mednarodnem turniiju v Trbovljah pa je nastopilo 320 tekmovalcev iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in ■»Slovenije. Uvrstitve - st.dečki: 3. Očko, 4. Škoflek, 6. Videmšek; ml.dečki: 6. Mijatovič, 7. Vučenovič. Najmočnejši turnir doslej Minulo soboto in nedeljo je bil v Trbovljah najmočnejši turnir doslej v Sloveniji. Nastopilo je kar 1250 tekmovalcev in tekmovalk iz Hrvaške, BiH, Madžarske, Romunije, Češke, Italije, Avstrije, Belgije in Slovenije. Med njimi so bili tudi člani KK Tiger iz Velenja, ki so osvojili 5 pokalov in medalj, najboljša pa je bila Jasmina Hodžič, ki je tekmovala med starejši deklicami in zmagala. Ostale uvrstitve (vse kate) - letnik 87 in mlajši: 2. Omer Tabakovič, 5. Mario Banovič; letnik 86/85: 3. Alisa Redžič; letnik 81/82: 2. Zeljko Banovič, 3. Arsen Gashi. B.T. RK Gorenje Najmlajši se bodo predstavili Mladi rokometaši Gorenja bodo predstavili vse v tem letu pridobljeno znanje. Vse ljubitelje rokometa in starše zato vabijo na rokometno popoldne. Ta l»o 22. decembra v Rdeči dvorani, kjer bo tudi dedek Mraz. Predstavili se bodo takole: 16.00 -16.40 mlade selekcije (letnik 87/88); 16.45 - 17.25 mlajšpi dečki (86); 17.30 - 18.10 mlajši dečki (85); 18.15 - 18.55 starejši dečki (83/84); 19.00 -19.40 kadeti (81/82); 19.45 - 20.25 mladinci (79/80), za konec pa bo od 20.30 do 21.00 še tekma, v kateri se bodo člani uprave in trenerji pomerili s kadeti. najboljši tekmovalca v preskakovanju j ovir. Skupaj z Lovrom j Blatnikom sta prejela certi- j fikat Samsung za uspehe na j Samsung turnirjih letos v | Sloveniji. Konjeniški klub | Velenje je po oceni KZS na- | jboljši klub, ki ima tudi na- | juspešnejšo šolo jahanja, | posebno priznanje KZS pa je | prejel Premogovnik Velenje | za Domemben nrisoevek k I XIX. mednarodni sabljaški turnir "Rudolf Cvetko" Prva zmaga Slovenca Dan pred dvajseto obletnico smrti velikega sabljaškega mojstra Rudolfa Cvetka je bil v Ljubljani na Taboru organiziran že devetnajsti turnir Rudolfa Cvetka. Poleg Slovencev so se turnirja udeležili tudi Italijani in Hrvatje, tako daje bilo vseh moških tekmovalcev 35, pri ženskah pa 23. "To je članski turnir, in prav med italijanskimi in hrvaškimi tekmovalci so bili tudi prekaljeni člani, stari več kot 21 let, medtem ko so bili slovenski tekmovalci, razen treh izjem, sami mladinci in kadeti. In vendar seje letos, ravno ob dvajseti obletnici smrti našega sabljaškega učitelja, zgodila prelomnica: prvič v zgodovini Cvetkovega turnirja je zmagal Slovenec - Alojša Četinski (Tabor, Ljubljana) in postal junak dneva. V četrtfinalu je ugnal rutiniranega Zagrebčana Štefaniča, ki najbrž sablja že vsaj toliko časa, kolikor je Četinski star, nato pa je v finalu gladko premagal, spet Zagrebčana, Ozrena Debiča. Tako je zlata medalja prvič v zgodovini tega tekmovanja prišla v naše slovenske roke. Nikoli še nismo imeli te sreče.," je komentar trenerja velenjskega sabljaškega kluba Rudolf Cvetko Marjana Salobirja. Za Velenjčane je bil to težak turnir, posebno še, ker je od močnejših manjkalo kar pet tekmovalcev (Gregor Gorjan, Jure Meh, Matej Gorjan, Tadej Knez in Matej Zapušek). Z uvrstitvijo ostalih so lahko kar zadovoljni, čeprav so že doživeli (in še bodo) bojše: Jerabek 10. mesto, R. Bezlaj 12., Kralj 23., (star šele 13 let), Čas 24., J. Uranjek 29., R. Kovše 33. Še uvrstitvi velenjskih sabljačic: 16. mesto Barbara Kapfer, 21. Marija Brložnik. Hinko Jerčič Judo Pet medalj v Ljubljani Na 34. dvodnevnem mednarodnem turnirju Nagaoka v Ljubljani se je v vseh starostnih kategorijah pomerilo več kot 300 judoistov in judoistk iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije in Slovenije. Na najmočnejšem turnirju v Sloveniji so se izkazali tudi judoisti in ju-doistke iz Velenja, ki so osvojili 5 medalj. Pri mlajših dečkih so nastopili Andrej Sever (3.mesto), Tomaž Vaupotič in Gašper Borovnik (5.) in Simon Blatnik (7.), Rok Ovčjak in Miha Zorman pa sta izpadla v predtekmovanju; pri starejših dečkih sta Boštjan Ogrizek in Uroš Jošt osvojila 2.mesti, Matej Veithauzer pa je izpadel; odlični sta bili tudi mlajši mladinki, saj sta Alenka Šmon in Urška Sever osvojili 2. in 3. mesto. Alpsko smučanje Vajdič odličen v Italiji Obetavni smučar iz Velenja Bernard Vajdič je lanskim velikim uspehom v slalomu na začetku letošnje sezone dodal izreden dosežek v superveleslalomu, torej je zelo napredoval tudi v hitrih disciplinah. Konec prejšnjkega tedna so bile na italijanskem Piancavallu štiri tekme FIS v hitrih disciplinah. Mladi slovenski smučarsji so z visokimi startnimi številkami v konkurenci 150 tekmecev dosegli nekaj vidnih uvrstitev, najboljšo pa vsekakor Bernard Vajdič, ki je v drugem superveleslalomu z dobro sekundo zaostanka osvojil izredno 8.mesto, na prvem je bil s precej smole 55. Minuli dni je Bernard s slovensko B reprezentanco nastopal v Avstriji, jutri in v soboto pa se bo udeležil dveh slalomov FIS na Rogli. Smučarski skoki Odlično na začetku sezone Ta čas je kombinatorec Igor Jelen na turneji po Skandinaviji, s katere se je zaradi obnove poškodbe žal moral vrniti Rolando Kaligaro. Na turneji je tudi kombinatorec SSK Mislinja Gorazd Robnik. Jure Jerman z 8. reprezentanco Slovenije tekmuje na tekmah kontinentalnega pokala. Minuli vikend se je udeležil tekme v francoskem Chamonixu. Kot tretji najboljši slovenski skakalec je na sobotni tekmi dobil prve točke s 25. mestom. V soboto, 13. decembra, je bila tudi prva pokalna tekma za mladince do 16 let na 60 m skakalnici na Krvavcu. Zmagal je nadarjeni skakalec SSK Velenje Uroš Kočnik, ki je s 69,5 m postavil tudi rekord skakalnice. Tahi Globačnik je zasedel 22., Marko Šteharnik 26. in Marko Perše 30. mesto. V nedeljo, 14. decembra, je bila na 90 m skakalnici v Planici tudi prva tekma za mladince do 18 let. Zmagal je Primož Delavec iz SSK Triglav Kranj, zelo dobro pa so se odrezali tudi skakalci SSK Velenje, saj je Marko Zorko zasedel 10., Luka Ograjenšek 16., Bojan Hriberšek 19., Uroš Kočnik 26., Tahi Globačnik 32. in Dejan Tovornik 37. mesto. SSK Velenje še naprej vabi vse mlajše dečke, ki imajo veselje do smučarskih skokov, da se včlanijo v klub, kjer bodo dobili začetno opremo za treninge. Vpis je vsak četrtek po 18. uri v klubskih prostorih Vile Bianke pod skakalnicami v Velenju, kjer ta čas potekajo tudi sestanki s starši in tekmovalci. Jože Ograjenšek Streljanje Veterani najboljši V državni strelski ligi nacionalnega programa nastopajo tudi velenjski strelci in to v konkurenci pionirjev, pionirk in veteranov. Po 2. krogu imajo od Velenjčanov največ uspeha veterani, saj si delijo 2. mesto z istim številom krogov 1082 kot ekipi Postojne in Kranja, 1. mesto pa pripada ekipi TVzina s 1098 krogi. Med posamezniki je na 1. mestu Velenjčan Zučko s 374 krogi, 2. Brečko (TVzin) 372, 3. Kom (Kranj) 371. Med 60- letniki je na 5. mestu Rek s 357 krogi, pri 70. letnikih pa 3. Tabor (oba Velenje) s 319 krogi. V konkurenci mladincev ekipno 1. mesto pripada Doliču s 2069 krogi pred Postojno in Grosupljem, med posamezniki pa je na 5. mestu Doličan Borovnik s 691 krogi. V konkurenci pionirjev je na 1. mestu ekipa Leskovca s 1089 krogi, na 8. so Braslovče 972,10. Je Mrož Velenje 964,17. pa Dolič z 841 krogi. Med posamezniki je na 1. mestu Pacek (Leskovec) s 361 krogi, 9. je Rojšek (Braslovče) 338,15. pa Borovnik (Velenje) 332. F.Ž. Invalidski šport Zares plodno leto Preteklo soboto je bilo v Železnikih na Gorenjskem 3. državno prvenstvo v plavanju za invalide. Zaradi zaostrenih razpisnih pogojev, ki pa se jih žal pozneje niso držali nekateri klubi, je Šaleško dolino zastopalo manj tekmovalcev. Čeprav so sodelovali samo trije, pa so vendar bili kar petkrat med najboljšimi. Tako je Zvonka Batista iz Smartnega ob Paki osvojila prvo mesto na 50 m prosto. Roman Fajfar, je osvojil zlato kolajno na 50 m prsno z absolutno najboljšim časom tekmovanja ter bronasto kolajno na 50 m prosto. V kategoriji splošnih poškodb je bil tudi letos najboljši Franc Cerar, ki je osvojil zlati kolajni na 50 m prosto in 50 m prsno. Tako so športniki invalidi Šaleške doline letos sodelovali kar na petnajstih državnih prvenstvih v različnih športnih disciplinah. Pri tem so med ekipami štirikrat bili najboljši, med posamezniki pa je kar deset tekmovalcev oziroma tekmovalk osvojilo naslov državnega prvaka. Tudi za letošnjo sezono velja, da so bili šaleški športniki invalidi najboljši v državi tako po množičnosti kot po kvaliteti. To je odraz truda in dela doma, ko so tudi letos izvedli že 26. prvenstvo Šaleške doline invalidov v kar 10 športnih panogah! Šahovske novice Regijsko prvenstvo za deklice V Žalcu je bilo regijsko prvenstvo za učenke osnovnih šol. Pri deklicah od 9 do 11 let je bila 5. Anja Zaluberšek (OŠ Ravne), od 11 do 13 je bila Gabrijela Tajnik (BR) 2., 3. Do 5. mesto pa so si delile Dušica Djukič (Šalek) ter Anja in Urška Dižovnik (obe Livada). Fantov je bilo v vseh starostnih kategorijah preveč, zato so odigrali kvalifikacije, po najboljših 6 pa seje uvrstilo na prvenstvo, ki bo to soboto, prav tako v Žalcu. Uvrstitve šaleških predstavnikov - od 9 do 11 let: l.Peter Lendero (Livada), 2. Mitja Zupan (KDK), 4. Janez Mevc (Ravne); od 11 do 13 let: 4. Uroš Mevc (BR), 5. Igor Topič (Livada), 6. Marko Višič (KDK); od 13 do 15 let: 1. Sašo Brusnjak (KDK), 5. Predrag Djukič (Šalek). | ponovno osvojil naslov | državnega prvaka in pokalne- I ga umagovalca ter dosegel I nekaj vidnih mednarodnih us- I pehov. Poleg tega je glavni I trener v klubu in svoje znanje I uspešno prenaša na mlajše I tekmovalce. Zelo pomembni I so uspehi Lovra Blatnika, I Valerije Pirmanšek, Uroša Štrausa, Aleša Pevca, Primoža Riflja, Maje Novak in drugih. V klubskih vrstah je tudi veliko mlajših tekmovalcev, za katere upajo, da bodo po zimskem treningu prihodnjo sezono uspešno nastopali v preskakovanju zaprek. Sklepna slovesnost po turnirski sezoni je bila na vsakeoletnem konjeniškem plesu, ki ga je letos pripravil Konjeniški klub Celje v sodelovanju s Konjeniško zvezo Slovenije, na njem pa so podelili priznanja najboljšim posameznikom in klubom. Matjaž Čik je dobil diplomo za najboljšega in najuspešnejšega razvoju konjeništva v | Sloveniji. | Lepa priznanja so to, za | tekmovalce pa pozimi ne bo | počitka. Letos bo namreč v I Sloveniji prvič zimska liga v I pokritih jahalnicah po vsej I državi in v klubu se nadejajo I novih veselih novic. Špela Menih I ____________I Plavanje Štafete - trije državni rekordi Plavalci velenjskega kluba so bili pretekli konec tedna spet zelo uspešni. Nastopili so v Mariboru in Trbovljah. V Mariboru je Plavalni klub Branik organiziral 7. Božičev memorial v spomin na tragično preminulega predsednika tega mariborskega kluba. Udeleženci memoriala so tekmovali v kategoriji mlajših dečkov in mlajših deklic ter dečkov in deklic. Nastopilo je kar 629 plavalcev (25 iz Velenja) iz 19 klubov Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Mladi velenjski plavalci so dosegli izreden uspeh, saj so postavili tri državne rekorde in osvojili 7 prvih, 3 druga in 2 tretji mesti. V disciplinah 4 x 100 m prosto (4:24,88), 4 x 100 m mešano (4:56,27) in 4 x 200 m prosto (9:29,56) so Maja in Nina Sovinek, Nina Kugonič, Teja Tomažič ter Tina Pandža izboljšale dosedan- je rekorde kar za nekaj sekund. V posamični konkurenci sta se z zmagami izkazala Tina Pandža in Jernej Ocepek. Jernej je za svoj rezultat na 100 m prosto prejel nagrado in pokal za najboljši dosežek med dečki. Med najboljše tri sta se uvrstili še Maja in Nina Sovinek. V Trbovljah je na tradicionalnem mitingu v absolutni konkurenci nastopilo 200 plavalcev in plavalk iz 14 slovenskih klubov. Nastopilo je tudi 10 velenjskih tekmovalcev. Med njimi seje najbolj izkazal Jure Primožič, kije v disciplini 200 m delfin osvojil tretje mesto. Rezultati iz Maribora: deklice - 100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:02.49, 4. Nina Kugonič 1:06.16,6. Nina Sovinek 1:06.48,10. Maja Sovinek 1:07.87; 100 m prsno: 3. Nina Sovinek 1:22.82, 9. Teja Tomažič 1:27.47; 100 m hrbtno: 1. Tina Pandža 1:11.61, 2. Maja Sovinek 1:13.50,6. Nina Kugonič 1:17.94; 100 m delfin: 1. Tina Pandža 1:12.72, 4. Nina Sovinek 1:15.60; štafeta 4 x 100 m prosto: 1. Velenje 4:24.88 (državni rekord); štafeta 4 x 100 m mešano: 1. Velenje 4:56.27 (državni rekord); štafeta 4 x 200 m prosto: 1. Velenje 9:29.56 (državni rekord); mlajši dečki - 50 m delfin: 6. Aljaž Velički 35.24; dečki - 100 m prosto: 1. Jernej Ocepek 58.14; 100 m prsno: 3. Jernej Ocepek 1:16.71; 100 m hrbtno: 2. Jernej Ocepek 1:06.73; 100 m delfin: 1. Jernej Ocepek 1:05.10. Rezultati iz Trbovelj: ženske - 400 m prosto: 9. Anja Jandrok 4:54.19; 200 m hrbtno: 10. Petra Pandža 2:38.81; moški - 200 m delfin: 3. Jure Primožič 2:15.22; 200 m hrbtno: 7. David Danev 2:23.21,9. Mario Petras 2:23.50; 100 m prosto: 6. Jure Primožič 56.80; 400 m prosto: 6. Ivan Vrhnjak 4:20.52. Marko Primožič fT20XASVAŠ PRAZNIČNE ČESTITKE 18. decembra 1997 Trgovina z gradbenim materialom " POSTAJ NER" Ravne 21, Šoštanj, Tel.: 893 157 Nudimo Vam ves GRADBENI in INŠTALACIJSKI material. Naša prednost so IZJEMNO UGODNI plačilni pogoji! HHHHMHHl Kupcem in bralcem želimo prijetne božične P* Trg mladosti 6 3320 Velenje Tel./ Fax: 063/861-835 Mob.: 0609/ 624-775 MUK d.o.o. in srečno novo leto ter se priporočamo za obisk! PROMET Z NEPREMIČNINAMI UPRAVLJANJE S STANOVANJI GRADBENI INŽENIRING Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje! ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1998 B CIGRAD d.. GRADNJE Ravne 103/c, 3325 Šoštanj Tel. :063-893-074 Fax:063-893-01 3 Mobitel: 0609-61 4-21 7 GRADBENIŠTVO CIGLER RAVNE 103 C, TEL.: 063/893-013, MOB.: 0609/614-217 KREVZEL INSTALACIJE TRG SVOBODE 5, ŠOŠTANJ, TEL.: 063 / 881 - 038, MOB.: 0609 /614-216 ETŠ JEZERNIK ČRNOVA 57, VELENJE, TEL.: 063 / 853 - 468, MOB.: 0609 / 624 - 912 kakovost m mm ■ ■■ki - roki mmmmm mmmm cene - mmm m 1 CELOVITA IZVEDBA 1 ■ Poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje! Želimo vam vesel božič ter veliko sreče in uspehov v letu 1998! pohištvena industrija polzela d.d. industrijska prodajalna S 063/720-020 VELIKA PREDN0V0LETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA do 31. decembra 97 spalnic, dnevnih sob, otroških sob, predsob, jedilnic, pisarn, kuhinj NUDIMO TUDI: sedežne garniture, pohištvo iz masive, vzmetnice vseh dimenzij UGODNA PONUDBA OPUŠČENIH IN IZVOZNIH PROGRAMOV! DODATNI POPUST! MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! POHIŠTVO GARANT-POHIŠIVO ZA VA$ DOM! PREPRIČAJTE SE 0 PONUDRI IN NAS OBIŠČITE! MML m Delovni čas prodajalne: ^ pon-pet od 0. -10. ure, sob od 0.-12.ore ™ Vesel Božič in Srečno Novo leto 1998 Vam želi Adriatic zavarovalna družba d.d. V predprazničnih dneh, od 15. do 30. decembra 1997, Vas vabimo na dneve odprtih vrat v pisarno agencije AGENZA d.o.o. Velenje, na Prešernovi 7, 3320 Velenje. (poleg optike ABA in cvetiličarne IRIS) AGENZA Velenje, Prešernova 7, 3320 Velenje tel.: 063/851-972, fax: 063/851-972 t i • i i. § n TA s 1 ( f; ■■ ll : "<" • ' :.liSllllll ... - s - ' . , .- . > Rugmiimi|iijm ' ' - . ' Pc1 • :* Pn " -ill »-•-1 iU./^JJL; 18. decembra 1997 ZA PROSTI ČAS XASfAS Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom "VELEBLAGOVNICA NAMA",najkasneje do ponedeljka, 12. januarja. EDEN OD SEDMERIH GRIČEV V STAREM RIMU, NIAJODLIČ-NEJSI DEL MESTA PRISPODOBA TELESNO IN DUSEV. NERAZVIT ČLOVEK ZARADI POMANJK. DELOV. SCITNICE PIANIST RAN.OCEL-NISTVO VELIKO FINSKO JEZERO OBRAMBNI MINISTER TURNSEK TUR.MESTO OB IZLIVU MARICE ST.ŠPANS-Kl NOVEC ZVONE ROZMAN ST. DOBA PRAVEKAV GEOL.ZGOD. ZEMLJE SPANSKA STENA, PREMIČNI ZASLON DRUGO NAJVEČJE MESTO V SIRIJI 15 ETIOP. PLEMIŠKI NASLOV AM.PEVKA ZABAVNE GLASBE (AMANDA) KURA /OJAK PEŠEC V ANT. GRČIJI ENA OD TREH RIMSKIH GRACIJ TOtrfAZ OKRSLAR 11 AM.FILM. IGRALEC PRONOMEN IRAN-SCINA RUSKI PISATELJ (PAVEL) KAREL ERBEN 1. nagrada: darilna košarica NAMA 2. nagrada: darilna košarica NAMA 9 3. nagrada: darilna košarica NAMA ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! .. ? - STOKA »ANARHIST« PALMAT. ZEN. IME VINKO DOLENC ZELEZN. VO£ZA TEŽKE TOVORE ST. SLOV. IGRALEC RANER DELIJEV CEL1CNE-GAJEDRA POBUDNICA, ZAČETNICA JfZEROV ŠPANIJI, SEV.ODVA-LIDOLIDA RTV LANENI IZDELKI SKLADAT. DVORAK CAR, PRIVLAČNOST TEJ.ESNA POŠKODBA UMETNA SMOLA MAŠČOBA IZ SMETANE IZOBČENJE IZ CERKVE DOPRO-DOSLICA SMUČAR BITTNER SVET MED MSL ANG.TENOR (PETER) REKA IN DEPART-MAVJUZ. FRANCIJI POMAČE ZEN. IME DOMAČE ZEN. IME AM.IGRALKA (VERONIČA) ZLAT^O IVSIC PIJAČA ZA APETIT ANDREJ STOJAN PREBIVALEC IRSKE % ANTE MAHKOTA KRAJ P.RI MENGŠU VRATA V PLOTU ZAREZA NASTALA Z ZASEKOM PEKA V ŠPANIJI POLITIK MIKOJAN RISTO SAVIN REKA V ROMUNIJI 2.1 15 GR.OSVOB. FRONTA MOHAME-DANSTVO SPOJINE AMONIAKA NORDIJ. BOGOVI VELIK MUSLIMANSKI PRAZNIK PALEOA-ZIJSKA LJUDSTVA NAKAMC. KNJIŽNI JUNAK BENDER ODREJENA KOLIČINA DELA ANDREJ KURENT JEZIK CRN CEV BANTU 19 BRIT.NO-BELOVEC ZA MIR (JOHN BOVD) REKA V NEMČIJI 8 PETER AMBROŽ ZAKONČEV BRAT SOPOMENKA, 50-ZNACICA NEHOTEN TRZAJ OBRAZNE MIŠICE ELDA VILER RAHEL VETER TANTAl VIRTUOZ SHANKAR ČLAN ANG. KONSERV. STRANKE ROMUJtVE-SLACICA (SANDA) ANTON NOVACAN 'h UMETNO GNOJILO V PRIPADNIK SASOV PRENEHANJE PRE-MIKANJA CIGAN SLAVNI IT. IZDELOVALEC GODAL IZ CREMONE ENOTA ZA MAJHNE TLAKE NORVES. ALPSKA SMUČARKA IGOR KOS ZAPRT, NIŽJI SVET MED HRIBI VPREZNO VOZILO OBJEKT NA CESTI NOETOVA BARKA SPAČEK PEVKA POPEVK RUPEL GLORIOLA, SVETN.SIJ SL.BIOLOG (MIROSLAV) ST. IME TAJSKE VISOKA VZPETINA STANE ZAVRSNIK AM.FILM. IGRALKA (HEDDY) STROJ, NAPRAVA ZELENICA V PUŠČAVI LEDENA GMOTA CHAPLINO-VA VDOVA IVAN GROHAR 11 BRANKO DOLEZAL TANKA, PROSOJNA TKANINA PISEC ELEGIJ SOPRANI-STKA CALLAS ONDREJ NEPELA IRSKO 5T0CJE ROBERT TAYLOR AFRIŠKA DRŽAVA, GL. MESTO KINŠASA MOCVIR. PTICA Z BELO PROGO NADOCMI MATI BOGOV V GR. MITOL. SKRAJNI KONEC POLOTOKA ZLEZAPRI MOŠKIH, KI PROIZVAJA SEMENSKO TEKOČINO IN JO IZLOC; VSECNICO ANTON - ?-»ČLOVEKV STISKI« NAČRT GRAFIK DEBENJAK OTI- PRIPOM.ZA PAVANJE SEJANJE NAJLAŽJA KOVINA NIKO ISAJEVIC SODNIK VHADU TOMAŽ JAMNIK HUMORIST-KAPUTRIH PAVEL KDOR SE POTEGUJE ZA POLOŽAJ le" 10 w JOD 12 SPREMLJEVALCI BOGA DIONIZA RAZSTAVNA OMARA SL.IGRAL-KA(ALJA) DEŠČICA ZA BARVE SLIKAR SUBIC SESALEC ARKTIC. MORIJ OSEBNI PRAZNIK ROBERT ALTMAN DOMAČE MOS.IME ZVO! ANICA UMEK HRANA, JEDILA ZGODOVI-NAR(LOJZE) MINERAL, KI SE KOLJE V LISTIČE SPRINTER BOLDON NIZOZEM. PISATELJ EMIL NOLDE 15 14- 15 16 18 it m EMIL. ADAMIČ SOD.SLOV. PESNICA SKERL 10 ORJAŠKA MOR.RIBA (»MORSKI VRAG«) 2 O 19 20 21 22 KAS VAS OBVEŠČEVALEC 18. decembra 1997 H« GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI GLASBENA MLADINA VELENJE CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS TZoŽicnc - ncoclctni 6 kcncMfl^JLJ V GLASBENI ŠOLI VELENJE ■petek, 19. decembra, orgelska dvorano ob 18. uri MLADINSKI PEVSKI ZBOR, zborovodja Matjaž Vehovec in ORGLAVCI Glasbene šole Velenje it /J it mr > -sobota, 20. decembra, velika dvorana ob 18. uri SIMFONIČNI OraOESTER, dirigent Nikolaj Žličar GODALNI ORKESTER, dirigentka Vita Gregorc - Rošker KOMORNE SKUPINE Glasbene šole Velenje -ponedeljek, 22. decembra, orgelsko dvorano ob 18. uri OTROŠKI PEVSKI ZBOR, zborovodka Manja Gošnik • Vovk IZRAZNI PLES in ORGLAVCI Glasbene šole Velenje g • torek, 23. decembra, orgelska dvorana ob 18. uri MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR Šolskega centra Ifelenje, Mm zborovodka Danica Pirečnik h ■ nedelja, 11. januarja, velika dvorana * i PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE in MLADINSKI PIHALNI ORKESTER Glasbene šole Velenje, dirigent Marjan Stropnik ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE po najvišjih dnevnih cenah: 4.000,00 SIT 7.000,00 SIT 1.150,00 SIT 4.000,00 SIT 1.840,00 SIT 1.630,00 SIT 32.500,00 SIT PIVOVARNA Laško SAVA Kranj GORENJE Velenje CINKARNA Celje JUTEKS Žalec (G,Q JUTEKS Žalec (B,D) PIVOVARNA Union in druge«., TUDI OZNAKE "B"! Posredujemo pri nakupu in prodaji VSEH vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d. Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. Ljubljana. _ Za vse informacije smo Vam na voljo v Žalcu na tel. št. 063/715-572 in 715-573 ali v Ljubljani na tel. št. 061/140-51-11. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v Žalcu v 1. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski cesti 21 (nad bistrojem Tanja). Želimo vam prijetne božiino-novoletne praznike In sreino novo leto! ČETRTEK, 18. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije; 18.00 DJ News - vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 19. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 20. decembra: .6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 21. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 22. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00107,8 Avtomoto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Želite praznovati ali le uživati ob dobri hrani? Poslovna in družinska kosila, obletnice in drugi slavnostni trenutki so prava priložnost, da nas obiščete. Nudimo posebni sobi za 20 in 50 oseb. Prepustite se naši oskrbi. Po vaši želji vam bomo pripravili pojedino in natočili Jf izbrano vino, pivo... VSAK PETEK V PIVNICI MARTIN KRPAN ŽIVA GLASBA! Pričakujemo vas! Mladinski center Velenje Razstava Anje Jerčič Tokrat vas Galerija KJB v Mladinskem centru Velenje vabi na otvoritev razstave Anje Jerčič, študentke slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Mlada Velenjčanka se predstavlja s fotografijami, ki jih je po- etično poimenovala Portreti. Otvoritev bo jutri, v petek ob 20 uri. Za razliko od predhodne razstave kiparke Vlaste Cobal, je razstava statična in bodo galerijski sladokusci tako imeli priložnost opazovati potek proizvodnje pralni strojev v velenjskem Gorenju. Galerija KJB obenem vabi na likovno delavnico, ki poteka v Mladinskem centru, vodijo pa jo Mladen Stropnik, Nataša Tajnik in Anja Jerčič. Vabljeni. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE Rudarska 6/a, 3320 VELENJE Tel ./faks: 063/42-210, 42-21 -601 OBVESTILO Vse državljane Občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki obveščamo da bo Upravna enota Velenje v času praznikov imela spremenjene uradne ure za stranke, in sicer: v sredo, 24.12.1997, od 7.30 do 15.00 ure in v sredo, 31.12.1997, od 7.30 do 12.00 ure. Zaradi izpada uradnih ur v predprazničnih dneh bo Upravna enota Velenje imela uradni dan tudi v četrtek, 8.1.1998, od 7.30 do 14.30 ure. Za razumevanje se zahvaljujemo. Upravna enota Velenje Študent naj bo Med tarokom in pivom V soboto, 13. decembra so se šaleški študenti odločili, da vsaj za nekaj časa rešijo problem, ki jih muči že nekaj časa: kdo je najboljši igralec taroka na območju Šaleške doline. Je mar to predsednik skupščine? Ali pa direktor Gorenja? Ne. Že drugič v zgodovini ŠŠK-ja je to dr. Miki! Vice prvak je postal debitant v ligi Matjaž J., najboljša "igra-čica" pa Teta Tanja. Kdaj bo naslednje soočenje še ni znano, vemo pa da se ta konec tedna odpravlja na prvi študijski izlet novoustanovljena sekcija ljubiteljev pivske tehnike. To se bo zgodilo v petek, 19. decembra, ogledali si bodo pivovarno Laško. Čas odhoda je 9.30, cena kalvarije pa skromnih 300 SIT (500 za izven). Če bi radi izvedeli kaj več o tekočini, ki je poleg kave in vina popije-te največ, potem ne zamudite ogleda največje slovenske pivovarne. Ako si študent in še nisi plačal članarine ali dostavil potrdila o šolanju: "Kaj še čakaš?" Koledar prireditev za leto 1998 se počasi polni, tako da bo ostalo kaj malo priložnosti za dihanje. V letu, ki se izteka pa so vam na voljo še sledeče prireditve: koncert skupin Pridigarji in Grass-hopers (27.12., Mladinski center Velenje) in Silvestrovanje (31.12., Plač in okolica). Pa lep pozdrav in ostani zdrav, da čez počitnice ne boš dremav! ■ Peter Lojen IŠČEMO STROKOVNE SODELAVCE S PODROČJA TURIZMA - honorarna zaposlitev z rednim delovnim časom z možnostjo redne zaposlitve, - plačilo po učinku, stimuiacijske provizije POGOJI: -starost od 20 do 35 let, -izobrazba V. In višje stopnje, - komunikativnost in urejenost, - znanje vsaj enega tujega jezika (nemščina, angleščina), - poznavanje računalniških orodij. PISNE PROŠNJE POŠLJITE NA NASLOV: EXTREM TOURS, Šaleška 1, 3320 Velenje, najkasneje do 5. januarja 1998. Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje AFRIKA, ALI NA SVOJI ZEMUI V domu kulture v Velenju bo v četrtek in petek, gostovalo SSG Trst s komedijo »Afrika, ali na svoji zemlji.« Režija: Boris Kobal. Igrajo: Adrijan Rustja, Vladimir Jure, Maja Blagovič, Barbara Cerar, Franko Korošec, Stojan Colja, Janez Beličič. Predstava za rumeni abonma bo drevi 18.12. ob 19.30, predstava za beli abonma pa v petek 19.12. ob 19.30. Vstopnice izven abonmaja 2.000 SIT! SILVESTRSKA PREDSTAVA Še vedno se lahko prijavite za ogled silvestrske predstave s šampanjcem v ljubljanski operi - Johan Strauss: CIGAN BARON. Odhod avtobusa 31.12. ob 17.30. Za predstavo so vstopnice v parterju. Po predstavi pričakovanje novega leta v Ljubljani, nato pozna silvestrska večerja v Hotelu Žalec in ples ob dveh ansamblih do 5 ure zjutraj. Cena paketa 11.800 . Možnost plačila s tremi čeki. Prijave na telefon 862 002 GALA BOŽIČNI KONCERT V domu kulture Velenje bo v soboto 27.12. ob 19.30 gala božični koncert. Nastopili bodo solisti ruskega Državnega akademskega zbora »Mihail Glinka« iz Sankt Petersburga. Orgle: Anton Potočnik. Znameniti ruski vokalni kvintet bo izvedel koncert klasičnih, pravoslavnih, črnskih duhovnih in slovenskih božičnih pesmi. Vstopnice 1.500 SIT! Mladina, upokojenci in zbori organizirano imajo 20% popust. Nagrajenci nagradne križanke-LESNA PRODAJALNA PAMEČE, objavljene v tedniku Naš čas, 4. decembra Pravilna rešitev gesla: VAŠ PARTNER PRI GRADNJI IN ADAPTACIJI Nagrajenci: 1. nagrado (VRATA SUMO) prejme: Zlatka NEMEC, Cesta X/19,3320 Velenje 2. nagrado (PODBOJ SUMO) prejme: Maijan KORTNIK, Cesta IX/2,3320 Velenje 3. nagrado (POLKNO) prejme: Stanka KAVČIČ, Govejk 14, 5280 Idrija Nagrade prejmete z osebno izkaznico v LESNA PRODAJALNA PAMEČE, Pameče 150,3280 Slovenj Gradec, telefon: 0602/41-481 ali 0602/41-240. Čestitamo! mali OGLASI APARATI, STROJI ŠTEDILNIK KIPERBUSH prodam. Telefon 853-702. ZAMRZOVALNO SKRINJO UGODNO PRODAM. Telefon 861-027. BTV GORENJE 406, ekran 70 cm, poceni prodam. Telefon 852-601, popoldne. KLIP-KLAP KOVČEK in kasetofon komponento Technic, M-63, prodam. Telefon 893-014. MOTORNO ŽAGO JONSERED, večjo, prodam. Telefon 882-075. PEČ NA PETROLEJ kupimo, prodamo pletilni stroj. Telefon 063-888-562. KUPIM ODKUPIM DELNICE PODJETIJ: Gorenje, Telekom, Žito Ljubljana, Atomske toplice in drugih ter investicijskih skladov od 100 do 200 SIT. Telefon 063-483-970 ali 063-730-033. NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI ODKUP DELNIC Gorenja G in drugih. Telefon 0602-41-466 ali 041-668-207. KUPIM DELNICE GORENJA, INTEREVROPE itd. Telefon 041-670-821. male OGLASE in ZAHVALE tokrat sprejemamo le do jutri - petka, do 14. ure. Tel.: 855 450 LOKALI ODDAM POSLOVNI PROSTOR, 110 m2 z uporabnim dovoljenjem za različne dejavnosti, z velikim parkiriščem. Telefon 856-537. OSTALO BAGAT SERVIS, Gubčeva2, Žalec. Telefon 718-458. SERVIS & MONTAŽA R0L0-ROLET, žaluzij, lamelnih zaves. Marko Zaveršnik, Primorska 5, Šoštanj. Telefon 063-882-216.. INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole. Telefon 063- 861-361, zvečer. PTIČJE KRMILNICE - SILOSNE, ugodno prodam. Telefon 841-135 PREKLIC PREKLICUJEM DEJAVNOST UTS -COKLARSTVO na ime Peter Vrtačnik, Loke pri Mozirju 49, Mozirje. POSESTI HIŠO V SRBIJI (ZAJEČAR) prodam ali menjam. Telefon 041 -670-835 ali 850-295. STANOVANJSKO HIŠO pri Velenju prodamo. Telefon 853-189. 5845 PARCELO, kompletno urejeno, prodam. Telefon 881-074. POZNANSTVA FANT, star 29 let, s čisto preteklostjo, želi spoznati dekle za skupno življenje. Telefon 041-682-995. RAZNO PRODAM SMUČI ELAN METALIK190, Šalamon vezi, malo rabljene, poceni prodam. Telefon 852-996. SMUČI ELAN 190, Šalamon vezi, palice in pancerje 44, tekaške smuči Blizard s čevlji in palicami, dva smučarska kombenizona, nova 40-44 in 50-54, ugodno prodam. Telefon 857-149. ŠTIRI RABLJENE GUME MICHELIN ZX-145-13, prodam za 5000 SIT. Pokličite po telefonu 853-101 Velenje. KLAVIRSKO, 120 basno, harmoniko Delicijo, kot novo, prodam. Telefon 865-086 DOMAČE VINO, šmarnica, izabela, prodam. Telefon 888-594. STANOVANJA V CENTRU VELENJA oddam v najem sobe. Telefon 886-187. ODDAM STANOVANJE ali poslovni prostor. Telefon 881-718, zvečer. GARSONJERO 32 m2, v pritličju, z dodatno urejenim atrijem, v Šaleku, prodam. Telefon 885-158, zvečer. VOZILA JUGO KORAL 45, letnik 89, prodam. Telefon 894-014. OPEL KADET 1,4 S BEAUTY, letnik 91, prevo. 54.000 km, prodam. Telefon 063-856-603. VW JETTA1,3, letnik 82, prodam za 1800 DEM. Telefon 857-834, Tomi, ob 20. uri. RENAULT - 4 kupim od prvega lastnika, Slovenca, lahko tudi Jugo 55. Telefon 041-693-344. ZAPRAVLJIVČKA, še nedokončanega, prodam. Telefon 833-661. ŽIVALI MARIJA ŠPEGEL Z MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo dne 21.12. prodajala mlade kokoši nesnice, rjave, stare 6 mesecev,od 8. do 8.30 ure,v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. TELIC0,130 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo,prodam. Telefon 893-345. KRAVO S PRVIM TELETOM, ali brez, prodam. Telefon 881-756. PRAŠIČA,150 kg, prodam. Telefon 885-938. POLOVICO PRAŠIČA in polovico krave, prodam. Telefon 854-872. KINO DOM KULTURI VELENJE DO NAGEGA (komedija) Sobota, 20.12., ob 21. uri Nedelja, 21.12., ob 19.30 uri Ponedeljek, 22.12., ob 20. uri Režija: Peter Cattaneo Dolžina: 100 minut Odlična komedija o šestih fantih nekje na severu Anglije, ki se zaradi pomanjkanja dela in seveda denarja odločijo, da bodo pripravili moški striptiz in se pod imenom Full monty (popolnoma goli) nekako prerinili do slave in denarja. Seveda fantje niso kakšni nastopaški pederčki, temveč kleni domači fantje, ne z ravno najboljšim smislom za ples in glasbo, pa tudi ne najboljše postave. Fantje kljub zapletom in predsodkom pridno vadijo ob vseh svojih problemih, ki jih tako ali drugače pestijo vsak dan in se odločijo imenu ustrezno, da se bodo pod sloji žarometov slekli prav do golega. Natisnejo plakate, kupijo mini spodnje hlačke, nastop je pred vrati. Jim bo uspelo? Spravite se v dobro voljo! Oglejte si film! KINO ŠOŠTANJ DO NAGEGA (komedija) Petek, 19.12., ob 20. uri KINO ŠMARTNO OB PAKI DO NAGEGA (komedija) Nedelja, 21.12., ob 20. uri Filmi v decembru: Vulkan, Sam doma 3, George iz džungle. Rezervacije vstopnic: vsak de-lovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE TELEFON: 063 / 858 - 226, MOBITEL 0609 / 636 - 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI ' ,rxl,.pi, „„„„„„„.,„, MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA POSLUJEMO 24 UR DNEVNO DEŽURSTVA iKOMUNALNO I PODJETJE IVELENJEt 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO M NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 18. decembra - dnevni dežurni dr. Rus in dr. Lazar, nočni dežurni dr. D. Vrabič in dr. O. Renko Petek, 19. decembra - dnevni dežurni dr. D. Vrabič in dr. Slavič, nočni dežurni dr. Friškovec in dr. Stravnik Soboto, 20. decembra in nedeljo, 21. decembra - dežurni dr. 0. Renko in dr. Kočevar Ponedeljek, 22. decembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Grošelj in dr. D. Vrabič Torek, 23. decembra - dnevni dežurni dr. O. Renko in dr. Stravnik, v ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega plemenitega in dobrega moža, očija, dedija, brata in strica MITJA SENTJURCA dipl. ing. strojništva 20. 05.1928 - 2.12.1997 se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, podjetjema Esotech in Efaflex za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu prim. dr. Alojzu Fijavžu za dolgoletno zdravljenje. Hvala sošolcu Božu Trobentaiju za poslovilni govor, gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala gospodu Usarju za pogrebne storitve. SENTJURCEVI nočni dr. 0. Renko in dr. Gusič Sreda, 24. decembra - dnevni dežurni dr. D. Vrabič in dr. Urbane, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Rus Zobozdravstvo: V nedeljo, 21. decembra - dr. Aleksander Uršič v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 19. decembra do 26. decembra -Tomo Wankmuller, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-676. TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNO OD 15. 12. DO 31. 12. 1997_ 10 % POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO PRI NAKUPU IGRAČ, PLETENIN, PERILA, DROBNIH GOSPODINJSKIH APARATOV IN ROČNEGA ORODJA. VSEM SVOJIM CENJENIM KUPCEM IN GOSTOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN % USPEŠNO LETO 1998! ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO, DA OSTANETE NAŠI TUDI V PRIHAJAJOČEM LETU. VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE V PREDPRAZNIČNEM ČASU, KAJTI *KD0R VARČUJE, V KOŠARICI KUPUJE!* GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Branka Balaban, Velenje, Prešernova c. št. 9 in Gosto Trivunovič, Cankarjeva c. št. 5 Erna Kokol, roj. 1952, Velenje, Šolnova ul. št. 1; Jože Skutnik, roj. 1962, Ložnica št. 7; Karal Klančnik, roj. 1903, Lokovica št. 107/a; Jakob Vidic, roj. 1924, Polanašt. 24 Upravna enota Žalec Štefanija Slapnik, stara 70 let, Gornji grad, Novo naselje št. 1; Mihael Romih, star 66 let, Žalec, Čopova ul. 3; Amalija Mežnar, stara 88 let, Kapla št. 41. V SPOMIN JOŽETU MARTINŠKU iz Sembrica 20. decembra 1997 bo minilo pet let, odkar smo te tako nenadoma izgubili. Oče, zelo te pogrešamo! Nič več ni tako lepo, kot je s teboj bilo. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. TVOJI V SPOMIN v v Bela ptica je vzletela iz Tvoje tišine. V roso oči se je odela in zbuja spomine. (I. Stropnik) MUHAREMU CAUSEVICU 8. 3.1936 - 14.12.1996 Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in obujate spomine nanj. Vsi njegovi "Po sedmih smrekah si zaslužimo skupinski posnetek v Našem času," so nam dejali možje iz Šentilja predprejšnji petek po postavitvi božično-novoletne smreke na Titovem trgu v Velenju. Seveda si ga. Tu je naše strinjanje z vami. ■ vos Izbiramo naj osebnost leta 1997 Ej, to gre pa zdaj že na tesno! Danes in še enkrat, v praznični številki, ki bo izzšla v torek, 23. decembra, bomo objavili kupone, s katerimi lahko sodelujete v izboru Naj osebnosti leta 1997. Prihodnjič bomo tudi natanko določili datum in uro, do katerega bomo še sprejemali vaše kupone in imenovali komisijo, ki bo vse prispele kupone skrbno še enkrat preštela. Obenem bomo med tistimi, ki ste pošiljali kupone, izžrebali dobitnike petnajstih nagrad plus tedensko nagrado Name (Nama bo obdarila tudi naj osebnost tega leta). Nagrade prispevajo: Glin IPP Nazaije, IUV Proizvodna enota Šoštanj, HTZ-Higiena, tehnika, zaščita, Modna konfekcija Elkroj Mozirje in Naš čas. Za nagrade se boste potegovali vsi, ne glede na to, komu ste podarili svoj glas, nagrajence pa bomo objavili v prvi popraznični številki Našega časa, ko bomo tudi predstavili katerega od tistih, ki je v minulih tednih velikokrat žel vaše simpatije, in ko bomo objavili tudi reportažo s silvestrovanja na Titovem trgu, kjer bomo rezultate prvič javno objavili in kamor bomo povabili Naj osebnost tega leta po vašem izboru. Kdo bo, bomo še videli (prešteli). Bo pa, kot je videti, napeto vse do zadnjega trenutka. Gremo zdaj k »dogajanju« od prejšnjega do tega torka, do 10. ure. Na naš naslov je prispelo 391 kuponov, skupaj doslej že 1484. Največ ste jih v zadnjem tednu namenili županu Mestne občine Velenje Srečku Mehu, 164, s skupaj 403 glasovi pa je v tem tednu prevzel vodstvo. Majda Drev, patronažna sestra na terenu, za njim zaostaja za vsega 5 glasov, skupaj jih je zbrala 398, v zadnjem tednu 84; odlično se na tretjem mestu drži tudi Emil Meh, oče, mož, prijatelj... z 215 skupnimi glasovi, v zadnjem tednu je prejel 37 glasov; na četrtem je plavalec Ivan Vrhnjak s 108 glasovi (v zadnjem tednu jih je dobil 25) in na petem župnik Jože Vehovar z 91 glasovi (v tem tednu je zanj glasovalo 44 bralcev). Vseh imenitnih imen na seznamu pa je zdaj že 38! Smemo z veseljem povedati, daje med njimi tudi Naš čas? »Tudi ta si zasluži za dobro delo lepo pohvalo,« je napisal nekdo. Nagrajenec Name: Dušan Dolinar, Koželjskega 7, Velenje. Oglasite se v tajništvu Name, nagrada vas pričakuje. Kupone, izrezane iz Našega časa, nam pošljite na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje. UM} OSEBNOST LETA B Glasujem za:_ Utemeljitev._ Ime, priimek in naslov: Občina Šmartno ob Paki Prisrčno srečanje Že nekaj let zapored člani krajevnih organizacij RK Šmartnega ob Paki in Gorenja, šmarškega društva upokojencev- po pokroviteljstvom Občine Šmrtno ob Paki - pripravijo srečanje krajanov, starih več kot 70 let. Tokrat je bilo to minulo soboto v prostorih šmarškega gasilskega doma, od 230 pa se ga je udeležilo približno 100 starejših krajanov. Ob tej priložnosti so se jim zahvalili za njihovo delo v preteklosti in iim zaželeli tudi v prihod- nje čim več zdravja župan Ivan Rakun, predsednik občinskega sveta Bojan Kladnik, sekretarka območne organizacije RK Velenje Darinka Herman, predsednik šmarških upokojencev Ivan Tajnšek, v imenu organizatorjev pa Mira Lesnjak, predsednika šmarškega RK. Za prijetne trenutke druženja so poskrbeli učenci šmarške osnovne šole ter harmonikar Marko Lekše. ■ tp Škale • po več kot devetnajst letih Najsodobnejše vozilo Veliko krajanov seje zbralo v soboto pred gasilskim domom v Skalah, saj so se hoteli videti, kakšno je novo gasilsko vozilo, ki so ga dobili tega dne. Preden gaje njihov šofer Jože Lemež pripeljal pred gasilski dom, gaje popeljal še naokrog, da bi ga videli tudi tisti, ki to popoldne niso prišli na ta slovesen dogodek. da so ga dobili. Posebej se je zahvalil MO Velenje za izdatno finačno pomoč, podjetjem, obrtnikom in vsem krajnom KS Škale - Hrastovec, Cirkovc, Plešivca ter vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali pri njegovem nakupu. Podobe besede zahvale je izrekel še podpredsednik društva in predsednik odbora pri MO Velenje, ki je uresničil to naložbo, Stane Novo vozilo je vzbudilo veliko zanimanje krajanov • i:' 'r, , .L !l ■' ViMEltfViflfl Teloh znanilec prebujajoče pomladi je letos pohitel. Že sredi decembra se ga je dalo najti in tudi nabrati. Bil je v okras adventnemu venčku, lahko je krasil prostor povezan v šopek in zbujal skomine na toplejše čase tistim, ki bi zimo najraje prespali. ■ foto: vos Tepej, kije za tem skupaj z gasilci predstavil vozilo, pa tudi gašenje na najsodobnejši način. Zadovoljstvo ob tem vozilu, ki je najbolje opremljeno v občini, je izrekel tudi župan Srečko Meh. Gasilcem je zaželel, da bi ga kar najuspešneje uporabljali pri vajah, da pa bi bilo nesreč, v katerih bi ga morali uporabiti, čim manj. Novo vozilo, ki ima med drugim zmogljivost 5000 litrov vode, je s celotno opremo stalo 24 milijonov tolarjev. Približno 19 milijonov je prispevala MO Velenje, drugo pa so bili prispevki krajanov, podjetij, KS in lastna sredstva. ■ vos Prostovoljno gasilsko društvo Škale spada sicer po zahtevnosti požarnega okoliša v drugo skupino, območje, ki ga nadzorujejo, pa je največje v MO Velenje. Društvo ima 205 članov in članic. "Leta in leta smo svoj prosti čas posvečali delu v društvu, pripravljali različne prireditve, opravljali različne storitve in vložili veliko truda za zbiranje sredstev za to sodobno vozilo, ki je zamenjalo dvajset let staro gasilsko cisterno," je med drugim dejal Edo Lipnik ml., predsednik PGD Škale, potem ko ga je šofer ob bučnem zavijanju sirene pripeljal pred dom. V imenu vseh članov in članic društva, prejšnjih in bodočih rodov, seje zahvalil vsem, ki so pripomogli, ri