( $      Za islamske verske objekte se v sloven- skem jeziku uporabljata predvsem iz arabskih besed “al-gâmi” in “al-masgid” izpeljani tujki d`amija in mošeja.1 V drugi polovici 19. sto- letja so mošeje dokumentirane tudi v delih slovenskih likovnih umetnikov. Na Bli`njem vzhodu ter v Bosni in Hercegovini sta jih na- mreè fotografirala, risala oziroma slikala foto- graf Christian Paier (1839–1895)2 in slikarka Ivana Kobilca (1861–1926).3 Nekaj desetletij mlajše so risbe oziroma slike mošej in mu- slimanskih pokopališè, pod katerimi sta se podpisala arhitekta Dušan Grabrijan (1899– 1952)4 in Tine Kurent (rojen 1923)5 ter slikarji Ivan Vavpotiè (1877–1943)6, Maksim Gaspari (1883–1980)7, Ivan Primo`iè (1898–1971)8, Bo- `idar Jakac (1899–1989)9, France Miheliè (1907–1998)10, Karel Zelenko (rojen 1925)11, Milan Bizovièar (rojen 1927)12 in Ivan Seljak Èopiè (1927–1990).13 Predvsem gre za fotografije, risbe in sli- ke bosenskohercegovskih mošej ter ilustra- cije literarnih del, ki obravnavajo odnose med Slovenci oziroma drugimi ju`nimi Slovani in Turki. Tukaj moramo poleg fotografij, risb in slik mošej v mestih Foèa, Jajce, Liv- no, Prozor in Sarajevo omeniti vsaj še mo- šeje na ilustracijah pravljice Mrtvi `enin, ljud- ske pesmi Alenèica, sestrica Gregèeva in zgo- dovinske povesti Èrna `ena, ki jo je leta 1910 v Ljubljani pod psevdonimom Javoran ob- javil slovenski pravnik Gregor `erjav (1882- 1929). Slednja temelji na znameniti turški po- vesti Miklova Zala, ki jo je leta 1884 v Ljub- ljani objavil slovenski pisatelj Jakob Sket (1852—1912). Umetniki so (tudi pod moènim 0-=.@ )+        vplivom vojaških spopadov, ki so v èasu med letoma 1878—1945 oziroma od avstro—ogrske aneksije Bosne in Hercegovine do konca dru- ge svetovne vojne dokumentirani v Bosni in Hercegovini) z razliènimi sredstvi in na raz- liène naèine predstavili svoj odnos do Arab- cev, Turkov, Jutrovega in islamske arhitek- ture. Posebno mesto med njimi ima popotni fotograf Christian Paier (1839–1895). Leta 1864 (potem ko kot vojaški obveznik od avstrij- skih oblasti ni dobil potnega lista), je namreè Paier izdelal in v Trstu prijavil velik, v skri- vališèe preurejen zaboj za orodje in se v njem veè dni kot slepi potnik vozil po Sredozemlju (od Trsta do Aleksandrije). Kmalu po pri- hodu v Aleksandrijo si je našel pomoènika ter naroèil in z Dunaja dobil vso potrebno fotografsko opremo. Iz Aleksandrije se je na potovanje po Bli`njem vzhodu in Palestini odpravil šele potem, ko si je kupil arabsko muslimansko obleko in se v njej (s fesom na glavi) fotografiral za spomin. Fotografije sve- topisemskih krajev, ki jih je posnel. so imele (tako kot fotografije Betlehema, Jeruzalema, reke Jordan in Oljske gore, ki so jih posneli njegovi sodobniki) poleg dokumentarne in pouène vrednosti tudi precej globoko duhov- no komponento. Leta 1894 je slovenski pi- satelj in teolog Franèišek Lampe (1859–1900) zapisal, da je Paier v eno od jeruzalemskih mošej tudi (sicer nehote) vstopil: “Kristijan je šel tudi v cerkev Marijinega groba, ki je v lasti razkolnikov ... Kmalu potem je `elel og- ledati si hišo, v kateri je obhajal Izvelièar zad- njo veèerjo in kjer èasté mohamedani grob Da- vidov. Kristijan gre brezskrbno po poslopju, in ( # ker so bila spodaj vrata odprta, gre kar naprej in pride v malo d`amijo. A kar mahoma ga obstopijo kaki štirje imami ali mohamedan- ski duhovniki, da je izpreletel Kristijana ve- lik strah. V nekatera svetišèa ne sme po mislih mohamedancev stopiti brez smrtne kazni noben drugoverec. No, tukaj ni bilo hujšega, kakor da so hoteli imeti bakšiša. Toda naš romar je imel pri sebi samo nekaj pijastrov — nekaj be- lièev. Kaj so hoteli ` njim storiti drugega ka- kor pustiti, da je odnesel pete, ali pa k veèje- mu omahati ga s palico. Zgodilo se mu ni niè `alega, a sklenil je, da ne bode hodil vselej tje, kamor bi ga vodila odprta vrata”.14 Kmalu po Paierjevem prihodu v domovi- no, so se za mošeje zaèeli zanimati tudi šte- vilni drugi Slovenci. O tem na svojevrsten na- èin prièa leta 1904 v Celovcu pod naslovom “Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878” objavljeno Andrejkovo poroèilo o vojaški pri- kljuèitvi Bosne in Hercegovine avstro–ogrske- mu cesarstvu.15 Del poroèila so tudi fotografije mošej ter nekaj stavkov o bosenskohercegov- skih muslimanih in mošejah.16 Tri leta pred objavo tega poroèila je podpolkovnik Jernej Andrejka (1850–1926) po bosenskohercegov- skem mestu Livno (kjer se je leta 1878 boje- val kot poroènik v 17. pehotnem polku, zna- nem tudi kot “Kranjski Janezi”) prejel naziv plemeniti Livnograjski. Leta 1917 je v avstro–ogrsko armado kot vojni slikar vpoklicani Ivan Vavpotiè na soški fronti ilustriral slovensko pravljico “Mrtvi `enin”, ki jo je v zbirki Tolovaj Mataj17 ob- javil slovenski pisatelj Fran Milèinski (1867– 1932). Pravljica temelji na srednjeveški ger- manski oziroma slovanski ljudski pesmi, ki jo je v 18. stoletju pod naslovom “Lenore” prepesnil nemški pesnik Gottfried August Bürger (1748–1794).18 Vavpotiè je (v duhu simbolizma) upodobil najbolj dramatièen tre- nutek, tik pred razpletom pravljice, ko sta mrtvi `enin, mladi vojak Anzelj in v sloven- sko nošo obleèena lepa Majdalenka na be- lem konju prišla na muslimansko pokopa- lišèe. Na levi strani je poleg plapolajoèe dra- perije upodobil gorato pokrajino, na desni pa naselje, kupolo mošeje in vitek minaret,      Fotografija neznanega avtorja, na kateri vidimo mošejo v vasi Log pod Mangrtom, ki so jo zgradili vojaki Èetrtega bosenskohercegovskega pehotnega polka. Vir: Tedenske slike 26. 12. 1917 (številka 52, leto IV), Ljubljana.    + katerega vrh s polmesecem se nahaja v temnih nebesnih višavah, v bli`ini zvezd. Na ilustra- ciji, ki moèno spominja na tehniko starih le- sorezov ter sodi v sam vrh celotne slovenske knji`ne ilustracije,19 sta na najlepši naèin pred- stavljeni Vavpotièeva fantazija in romanti- èen smisel za morbidnost. Ilustracija je nas- tala v èasu, ko so na soški fronti (v vasi Log pod Mangrtom) v avstro–ogrsko vojsko vpo- klicani bosenskohercegovski vojaki iz Èetr- tega pehotnega polka zgradili na slovenskem ozemlju doslej edino (na fotografijah doku- mentirano) mošejo.20 Leta 1932 je nastala dru- ga Vavpotièeva mošeja. Objavljena je na na- slovnici ljubljanske revije Odmevi slovanskega sveta.21 Med najpomembnejšimi arhitektur- nimi spomeniki v prestolnicah slovanskih dr- `av se (za podobo sokola in šèita s heraldiè- nimi simboli) precej lepo vidita tudi minareta in velika, bela kupola. Med slovenskimi likovnimi umetniki se je s podobami mošej doslej najveè ukvarjal Bo`idar Jakac. Leta 1943 je v mestu Livno ozi- roma na eni od postaj, kjer se je na poti na drugo zasedanje AVNOJ-a v mesto Jajce us- tavila slovenska delegacija, nastala risba “Mo- šeja v Livnem”, ki je bila objavljena leta 1964 v dnevniku slovenskega pesnika oziroma pi- satelja Edvarda Kocbeka (1904–1981). V kak- šnih okolišèinah je nastal ta precej be`en (za ilustrirane dnevnike znaèilen) likovni zapis, na svojevrsten naèin prièa nekaj stavkov v Kocbekovem dnevniku: “Pogled se mi je vzdignil na obširno in polo`no poboèje, po- sejano s starimi in novimi hišami, poškodo- vanimi in celimi, oko se mi je zaustavilo na slikovitih d`amijah, kipeèih iz èastitljivih sta- rih trdnjav. Tik nad starim muslimanskim mestom se pno strmo v višino razèlenjene pe- èine in romantièno zakljuèujejo podobo zgo- dovinskega mesta. S tovariši sem odšel ob šu- meèi Bistrici navzdol in se sprehodil po no- vem delu mesta pod hribom. Nazadnje smo sedli v turško slašèièarno in poskušali baklavo in burek. In ko smo tako sedeli, se je nek- do spomnil verza iz Andrejkove knjige “Slo- venski fantje v Bosni in Hercegovini”: “Livno ima trden zid, Turek je za zidom skrit”. Zdaj šele so nam zaupno povedali, da se bomo se- stali v mestu Jajcu ... Do Jajca je še kar da- leè. Po vsej priliki bomo ostali v Livnu samo kak dan, potem pa odrinili na zasedanje ... Okrog kosila se je nebo znova pooblaèilo, za- èelo je pršeti. Konèal sem zapiske in legel. Ko sem se prebudil, sem bil mnogo bli`e re- snici zemlje, ki smo prišli vèeraj vanjo. Prav- kar sem sanjal, da mi je spodrsnilo na èud- no okroglem hribu, ki smo se s te`avo vzpe- njali nanj; obdr`al sem se tako, da sem se oprijel korenine, štrleèe iz zemlje; korenina mi je sicer ostala v rokah, zato pa se mi je spremenila v sijoè polmesec; ozrl sem se in videl, da ga imajo `e tudi drugi v rokah in      Ivan Vavpotiè, Mrtvi `enin. Vir: Fran Milièinski, Tolovaj Mataj, Ljubljana, 1917.  # da si ga zatikajo namesto zvezde na èepico; morda je najbolje, da si oboje zdru`im, sem pomislil in vztrepetal. Islam ne vpliva name samo eksotièno, v njem so prvine, ki me vzne- mirjajo tuje domaèe. Nekateri mislijo, da so moji predniki ustolièevali gosposvetske voj- vode, drugi pa mislijo, da izvira moj rod prav iz bogomilov, ki so sprejeli islam in v sebi na poseben naèin spravili ostra nasprotja med realizmom in mistiko, krutostjo in ne`nostjo, moškostjo in ne`nostjo. Pridru`il se jim je Matej Bor, ki je lani na Kamenjaku tako rad parafraziral stihe iz srbske lirike: “popušio lulu, poljubio bulu i umro Kocbeg ...”. Resnica tega zapredenega prostora je sicer precej izgubila na svojem jasnem zunanjem obrazu, zato pa se vzburila v notranjost njegovih ljudi”.22 Leta 1946 je nastala Jakèeva risba “Krvavi most v Foèi”, na kateri vidimo tudi leta 1993 poru- šene mošeje v bosenskohercegovskem mestu Foèa. To je pomemben dokument èasa in na zelo visoki stopnji risarske dejavnosti obrav- navana umetniška kreacija. S pomoèjo precej neposrednega fiksiranja do`ivetij in vizij, je poskušal Jakac doseèi umetniško poglobitev. Na podoben naèin je obravnaval tudi številne druge bosenskohercegovske mošeje. Leta 1973 je Milan Bizovièar ilustriral slo- vensko ljudsko pesem Alenèica, sestrica Greg- èeva. @e na prvi strani je upodobil mošejo in turškega jezdeca na konju. Nekaj podatkov o ilustraciji ponujajo tudi prvi verzi pesmi: “Le`i, le`i stezièica in ta pelja vsred Turškega, kar vidi daleè mi oko, v Turèijo noter glòboko. Po nji pritekel je enkrat turškega carja sluga mlad.- Bogme da, da je ta, da velja!...”. Leta 1979 je Ivan Seljak Èopiè ilustriral slovenski prevod romana Travnièka hronika. Konzulska vremena bosenskohercegovskega      Bo`idar Jakac, Mošeja v mestu Livno. Jakèeva risba s svinènikom (dimenzije 9,5 cm X 12 cm) je nastala leta 1943. Vir: E. Kocbek, Slovensko poslanstvo. Dnevnik s poti v Jajce 1943, Celje, 1964. Karel Zelenko, Muslimansko pokopališèe. Vir: Ivan Sedej, Karel Zelenko: grafika, Ljubljana, 1978.    pisatelja Iva Andriæa (1892–1975). Ob mošeji oziroma ob kupoli in minaretu je (podob- no kot Vavpotiè in Bizovièar) upodobil jez- deca in njuna konja. Na belem konju je An- driæev literarni junak, nesreèni francoski (Na- poleonov) konzul Jean Baptiste Étienne Da- ville, ki se ni najbolje znašel v hladnem in nedostopnem bosenskohercegovskem mestu Travnik. Posebej moramo omeniti (leta 1968 na- stalo) Zelenkovo na surrealistièen naèin obravnavano muslimansko pokopališèe (kamnita tla, nagrobni spomeniki in `enska figura). Vrednotenje tega ter vseh drugih tu-      kaj predstavljenih del bi nam moèno olajšala izdelava nekoliko popolnejšega seznama slo- venskih likovnih umetnikov, ki so se v svojih delih ukvarjali s podobami mošej. S tem za- pisom `elimo narediti prvi korak v tej smeri in se pripraviti na drugi korak, ki bo pove- zan tudi z vprašanjem, zakaj se raziskovalci niso veliko ukvarjali z mošejami. Odgovor na omenjeno vprašanje (tudi èe upoštevamo dejstvo, da mošeje niso bistveno zaznamo- vale opus nobenega umetnika) je seveda vse prej kot enostaven. Menimo, da nas do njega lahko pripelje obse`nejša, interdisciplinar- no zasnovana monografska študija, v kate- Ivan Vavpotiè, Naslovnica ljubljanske revije Odmevi slovanskega sveta. Vir: Odmevi slovanskega sveta (leto 2, knjiga 2), Ljubljana, 1932.  #      ri bi bil obravnavan èas od leta 1530 (ko se je iz turške prestolnice Istanbul vrnil ljub- ljanski notar Benedikt Kuripeèiè23 in leta 1531 v svojem potopisu objavil lesorez, na kate- rem vidimo minaret) do konca dvajsetega sto- letja. Razloge za pisanje takšne študije smo našli tudi v dejstvu, da so nekatere upodo- bitve islamskih verskih objektov zelo pomem- bne za evropsko kulturno zgodovino. 1. Nerkez Smailagiæ, Leksikon Islama, Sarajevo, 1990, 137–154. 2. Franèišek Lampe, Potovanje kri`em jutrove de`ele, Dom in svet 7, Ljubljana, 1894, 151–155; Mirko Kambiè, Fotograf Kristijan Pajer, Kronika: èasopis za slovensko krajevno zgodovino 23, Ljubljana, 1975, 47–49; Mirko Kambiè, Brane Koviè, Peter Kreèiè, 150 let fotografije na Slovenskem, Ljubljana, 1989; Nina Zupan, Christian Paier - dinamièen popotni fotograf, Fotoantika: revija za zgodovino fotografije 22, Ljubljana, 2005, 2–4. 3. Anica Cevc, Polonca Vrhunc, Špelca Èopiè, Ivana Kobilca (1861–1926), Ljubljana, 1979. 4. Dušan Grabrijan, Juraj Neidhardt, Arhitektura Bosne i put u suvremeno, Ljubljana, 1957. 5. T. Kurent, Ferhadija — numerièki simbol kosmosa, Most (godina 10, broj 50), Mostar, 1983, 244–249; T. Kurent, Arhitektov zvezek, Ljubljana, 2002, 78, 116, 169. 6. Anica Cevc, Milèek Komelj, Lidija Tavèar, Ivan Vavpotiè (1877–1943), Ljubljana, 1987. 7. Anica Cevc, Vera Baloh, Ferdo Šerbelj, Maksim Gaspari (1883–1980). Ilustrator, Ljubljana, 1986. 8. Monika Ivanèiè, Ivan Primo`iè (1898–1971), Bovec, 2005. (Gre za katalog razstave, ki je bila od 4. 11. 2005 — 30. 11. 2005 postavljena v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soèi in od 10. 12. 2005 — 6. 1. 2006 v Kulturnem domu v Bovcu.) Reprodukcije Primo`ièevih slik, na katerih lahko vidimo mošeje, nam je posredovala kolegica Monika Ivanèiè, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. 9. Karel Dobida, Bo`idar Jakac: grafika, Ljubljana, 1950. 10. Vladimir Dedijer, Josip Broz Tito. Prispevki za `ivljenjepis, Ljubljana, 1953, 485. 11. Ivan Sedej, Karel Zelenko: grafika, Ljubljana, 1978. 12. Niko Grafenauer, Vlasta Zagorski, Alenèica, sestrica Gregèeva. Slovenska ljudska pesem (Zbirka: Velike slikanice), Ljubljana, 1973. 13. Ivo Andriæ, Travniška kronika. Konzulski èasi, Ljubljana, 1979. 14. Franèišek Lampe, 1894, n. d., 155. 15. Jernej Andrejka, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, Celovec, 1904. 16. Jernej Andrejka,n. d., 376. “Ker mohamedanec ne trpi zvonov v minaretih ali stolpih pri turških mošejah, klièe vernike k molitvi klicar ali mujezin s hodnika, ki je napravljen okoli vitkega stolpa, s tako glasnim petjem, da ga lahko slišiš uro daleè. Besedilo njegovega petja, ki ga dvakrat ponavlja, je naslednje: “Bog je velik in mogoèen, ni Boga razen njega in ni proroka razen Mohameda. Zbirajte se v bo`jem kraljestvu, na kraju pravice! Pridite pod streho veènega zvelièanja!”. To pesem poje vsak dan petkrat, in sicer zjutraj, opoldne, popoldne, ob mraku in zveèer. Ko Turèini zaslišijo to klicanje, se zaènejo umivati, naj `e bodo domá, ali na potu, na polju ali v kavarni. Èe so na polju in ni vode blizu, se umivajo z zelišèem, na potu hité do prve hiše, v kavarni pa jim prinese kavarnar vode, da se umijejo in potem hité v d`amijo. V turških mošejah ni klopij; verniki èepé, se na èudne naèine premetavajo sem in tja, se vzdigujejo, poèepajo, poklekujejo, glavo obraèajo zdaj na levo, zdaj na desno, zdaj naprej, zdaj nazaj, potem se vr`ejo s celim `ivotom na tla, kri`ajo roke na prsih in jih spušèajo med noge, a pri vsem tem èudnem gibanju imajo obraz obrnjen vedno proti Meki; smer proti temu mestu je zaznamovana na steni vsake mošeje”. 17. Fran Milièinski, Tolovaj Mataj, Ljubljana, 1917, 41–47. 18. Omenjeno pesem je v slovenski jezik prevedel pesnik France Prešeren (1800–1849). 19. Tatjana Pregl, Slovenska knji`na ilustracija, Ljubljana, 1979, 23, 24. 20. Vinko Avsenak, Mošeja v Logu pod Mangrtom, Na fronti: revija za vojaško zgodovino 1, Nova Gorica, 2006, 45–50; Mo`je s fesi na soški fronti (Ob 90. obletnici preboja soške fronte). http:// www.bosnjak.si/index.php?option=com_content &task=view&id=26&Itemid=34 (stanje 18. 11. 2007). 21. Odmevi slovanskega sveta (leto 2, knjiga 2), Ljubljana, 1932. 22. Edvard Kocbek, Slovensko poslanstvo. Dnevnik s poti v Jajce 1943, Celje, 1964, 152–154. 23. Ignacij Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, Ljubljana, 1996; Peter Weiss, Balkanski polotok, Turèija in Evropa v letu 1531 pri potopiscu B. Kuripeèièu, Historièni seminar 3. (ZRC SAZU), Ljubljana, 2000, 175–185; Ignacij Voje, Slovenica Balcanica. Zgodovinske študije, Ljubljana, 2005, 83, 211—214.