Poètnina plačana * gotovini	[ e{0 f^Xl
У Ljubljani, т četrtek 25. maja 1933.
Štev. 119 a
Cena 1 l)ii>
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

Telefoni aredniitva: dnevna ainib« Ж9 — nočna î99t, 2994 hi
fadiaja vsak den zjntrej, rasen ponedeljka hi dneva po praznika
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 iu 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Duuaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2999
t
Za mir
Ali bo mogoče ohraniti mir? To je vprašanje, ki se vedno bolj grozeče dviga na evropskem političnem obzorju. Izven Evrope itak trenutno divjata dve krvavi vojni: ena v Južni Ameriki med Paragvajem in Bolivijo, druga na Daljnem vzhodu med Japonci in Kitajci. Toda, neknni vsakdanje in brez interesa se nam vse to zdi, kakor da sta ti dve vojni le predigra neprimerno večji drami, ki more zadeti našo Evropo in ves svet. Kdor je sam na tem, da utone, nima mnogo časa, da bi razmišljal o usodi drugih ponesrečencev.
Evropa je danes pod kamenitim obrazom vojnega noga Marsa. Bojna pesem vedno glasneje odmeva pred vsem v Nemčiji, ki je srce Evrope. Hitler lahko izjavlja kar hoče. Treba je pogledati samo nemške revije, liste in ilustracije pa že površen pogled zadostuje, da človek s|K)/.na, kako sistematično in intenzivno se ie pričelo obdelovanje javnegu mnenja v prilog vojaških ciljev, kako ostro je zavel po Nemčiji militarističen duh in pangennnnska propaganda, ki je brez krvave vojne ni mogoče uresničiti. Svetu ni znano efektivno nemško oboroževanje, ne poznamo skritih zalog moril-nega orožja in orjaških možnosti hipne spopol-nitve pri industrijsko tako visoko razviti državi. Novi režim v Nemčiji nam je le povedal, da smatra politiko prejšnjih zmernejših vlad za narodno izdajetvo, vemo le, da so slovesno na javnih trgih zažgali in zavrgli iz evoje srede vse antimilitaristične in pacifistične spise. Resnični prijatelji miru morajo biti v skrbeh ko vidijo , kako velika in silna Nemčija brusi meč. Toda ona ni edina, leto se godi v Italiji, v Franciji, na Angleškem — in male države, zlasti slovanske, ki so si komaj na gomilah svojih najboljših sinov drago odkupile svojo svobodo, morajo v strahu za svojo neodvisnost votirati vedno višje vsote za vojaške izdatke, ko bi tako krvavo rabile sleherni novec za svoj mladi kulturni in gospodarski razvoj.
Glavni krivec, ki žene Evropo v smrtonosni vrtinec, je razbrzdan nacionalizem, ki dobiva vedno več privržencev in ajiostolov, čeprav ni preteklo še niti 20 let, ko je ista nacionalistična zabloda povzročila svetovno klanje. Pri Francozih Maurrasu in Barrésu, ki sta proglasila »francosko resnico in pravico merodajno za ves svet« so ee učili italijanski fašisti, ki kleče na kolenih pred »itulianita«, v kateri vidijo vtelešeno najvišje, božje bitje (prim. En-rico Corradini, II nazionalismo Italiano) — in Italijane zopet posnema nemški fašizem, ki za plavolaeo germansko raso zahteva prvo in pri-viligirano mesto pod solncein ter v svojem po-liličnem katekizmu na prvem mestu zabičava: »Vsak dan znova pomni, da si Nemec!« Kaj čuda, če zgledi velikih narodov vlečejo v isti kolovoz tndi manjše narode. Vedno znova se pojavi kje kak nacionalistični prerok, K bi hotel postati vsaj Mussolinčck, če že ne Mussolini. Od vojnih Iiferantov plačano in vzdrževano časopisje ustvarja vojno psihozo, ki je zatemnila jasno spoznanje, da narodi ne vidijo več, v kako brezdanji prepad drve po tej poti. Saj je danes precej splošno prepričanje, da bi vojna za večno strmoglavila Evropo iz njenega dominantnega stališča v svetu. Bolj zdrava in od slepe nacionalistične strasti ne tako razjedena ljudstva bodo stopila na njeno mesto, ako ne pride pravočasno boljše spoznanje.
Spričo takšnega nevarnega stanja bi se morali zlasti katoličani zavedati svoje zgodovinske naloge. Pred izbruhom zadnje svetovne vojne ee zdi, da se katoliški narodi niso v zadostni meri zavedali ogromnega pomena mirovne ideje, ki je poleg svobode najvišje, za kar se more in bi se moral vsak kulturen in povrhu še krščanski človek boriti. Proti aktivni vojni pro-pngandi katoličani le preradi kažemo neko pasivno zadržanje, nekakšen fatalizem ali kvie-tizem, ki v danem slučaju pomenja greli in izdajstvo na naši krščanski kulturi in blaginji človeštva.
Mnogi v katoliških vrstah se boje očitka, da ne bi veljali radi svojega pacifizina za ne-
fiatriote. Toda katoliški patriotizem je uteme-jen na vse preveč solidni bazi, da bi smel kdo o njem dvomiti, — če je seveda dobre volje. Šc pred nedavnim časom je papež v imenu katoličanov govoril o »upravičeni domovinski ljubezni, ki jo mora vsak imeti do svojega naroda. ki jo urejevalni princip krščanske ljubezni ne le ne zameta ampak jo z zdravimi in učinkovitimi nagibi celo ukazuje« (okrož. Ca-ritate Christi compulsi). Po krščanskem nauku je človekov namen na zemlji, da časti Boga v duhu in resnici: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem miš-ljenjem.
Italija drži v ognju več želez naenkrat
Približevanje Italije državam Male
Informacije pariškega „Tempsa"
Paris, 24. maja. t. g, Tukajšnji »Temps, pri-občuje telefonsko poročilo svojega rimskega poročevalca o povečani diplomatski aktivnosti italijanske vlade tudi na področju Podonavja in Balkana. Osobito so zanimiva izvajanja, ki tičejo odnose Italije do držav Male zveze. Rimski dopisnik »Tempsa« je izvedel o tem sledeče informacije.
Z JuQosiaviw
»V diplomatskih krogih v Rimu se je prav posebno opazilo, da je italijanski poslanik v Belgradu G a 11 i priiel zadnje mesece večkrat zaporedoma in v kratkih presledkih v Rim poročat svoji vladi. Iz tega so diplomatski krogi sklepali upravičeno, da je italijanska vlada poslala v Belgrad konkretne predloge o končnoveljavni reiitvi vseh spornih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo, vprašanj, ki se križajo na Jadranu. To se je zdelo tem bolj verjetno, ker je bil istočasno odpoklican iz Rima tudi dosedanji jugoslovanski poslanik R a -kič, ki zaradi obstoječe napetosti med obema državama ni mogel razvijati nobene večje aktivnosti, a je bil v rimskih krogih zelo priljubljen in je pri odhodu iz Rima sprejel zelo redko darilo od Mussolinija — njegovo sliko z zelo prisrčnim voščilom. V Rimu se je takoj čutilo, da je napetost pojenjala in da se sme pričakovati še nadalj-шЦа izboljšanja odnosov med obema državama.«
Z Romun i o
»K tej razveseljivi omilitvi političnega ozračja na Jadranu pripada še znatno izboljšanje odnoSajev med Romunijo in Italijo. Po objavi prve izdaje rimskega pakta meseca marca se je romunski zunanji minister Titu!escu podal v Pariz in London, kjer je v imenu Male zveze agitiral proti italijanskemu predlogu, kar je napravilo v Rimu najbolj neugoden vtis. Toda sedaj se je tudi tukaj nevihta polegla. Princ Ghika, dosedanji romunski poslanik v Rimu, j« poslan v Bruselj in na njegovo mesto pride dosedanji romunski trgovinski minister Lu-| gosianu, kar na) pomeni, da želi Italija zbližauja z Rorr unijo najprvo na polju medsebojnih gospodarskih odnosov. Znano je tudi nadalje, da je ita-
lijanski poslanik v Bukarešti Sola ob priliki slavnostnega banketa na čast rektorju rimske univerze de Vecchio, ki se nahaja v Romuniji, slovesno Ujuvil — po nalogu svoje vlade —, da Italija pod nobenim pogojem ne bo privolila v kakršno koli zmanjšanje romunskega državnega ozemlja.«
S Češkoslovaško
»Tudi s Češkoslovaško so razmerja postala boljSa, mnogo boljša. Češkoslovaški poslanik Chwal-
kowski (e bil večkrat v Pragi, italijanski poslanik de Rocco večkrat v Rimu, vršili so se dolgotrajni razgovori tako v Pragi, kakor v Rimu. Posebno dobro se je zdelo Mussoliniju, da dr. Beneš v svojem velikem zunanjepolitičnem govoru pred parlamentom Italije ni napadel, ampak se je posluževal prav spoštljivih izrazov, kadar je govoril o Italiji. Tukaj poudarjajo, da se je dr. Beneš vzdrževal iz istih razlogov, da pripomore k temu, da se ustvari večje zaupanje med Italijo in med državami Male zveze.«
Kakšni razlogi vodijo Stalijo?
Iz strahu pred Anschlussom
»Iz tega sklepajo tukaj, da stojimo pred dale-kosežnimi dogodki in da se pripravlja čisto nov položaj v razmerju Italije do držav Male zveze. Sicer pa je tudi res, da niti belgrajska niti praška in bukareška vlada niso nikdar prikrivale iskrene želje, da bi se Italiji približale. Na drugi strani pa se je tudi italijanska vlada polagoma zavedla, da je politični pakt sodelovanja držav Male zveze resua stvar, katere ni treba mednarodnopolitično podcenjevati. Zaradi tega je prišla do zaključka, da je mnogo boljše, ako si v pogledu odnošajev do Male zveze pribori vsaj enako stališče, ki ga vživa že Francija. Mesto, da bi gojila sovraštvo proti Mali zvezi, je boljie, da poskuša s politiko dobre volje in prijateljstva izpodriniti ali vsaj zmanjšati vpliv, ki ga ima v srednji Evropi Fran-cja. Nadalje je znano, da išče Italija varnostnih garancij, da prepreči združitev Avstrije in Nemčije. NajboljSa garancija proti tej nevarnosti, ki postaja vsak dan večja, pa je trdna mala zveza. Zakaj jo torej po nepotrebnem in v Škodo italijanskih interesov slabiti? Italija zasleduje v sedanjem trenotku v srednji Evropi in na Balkanu cilje velike važnosti in razvija ogromno politično delovanje. ki zna biti uvod za velike spremembe v med-uu<odnopolitičr.cm položaju sploh.«
Pripomba
(Tako rimski dopisnik »Tempsa«. Njegove informacije so brez dvoma verodostojne, ker se ujemajo z vestmi, ki jih je priobčila »Neue Zurcher Zeitung« tudi iz Rima in ki so bile v »Slovencu« ponatisnjene. Pristaviti pa je temu treba to, da je tako v notranji kakor v zunanji politiki koristno držati vedno več želez naenkrat v ognju. Ako spodleti eno, uspe drugo ali tretje. Italija ustvarja pakt štirih velesil, ki je očitno naperjen proti Franciji, jo hoče oslabiti in ž njo države Male zveze in Poljsko. To je eno železo. Sedaj slšiimo zopet, da se ista Italija resno približuje Mali zvezi. To je drugo železo. Kako si naj to tolmačimo? Ako Italiji ne uspe politika sporazuma štirih, naperjena proti Franciji, bo morda uspelo približevanje Mali zvezi, ali narobe. Morda pa je Italija zapo-čela to zbliževanje z Malo zvezo le, da bi odvrnila našo pozornost od italijanske protifrancoske politike in nae uspavala? Le če bomo tako motrili mednarodnopolitične dogodke, »e bomo izognili nevarnosti, da bi nas kedaj presenetili. Pri tem pa moramo imeti svojo linijo, ki je za nas le ena, zvestoba do Male zveze, do Poljske in do Francije. — Op. ur.)
Pogo'onjg o „paktu štirih*
Francosko stališče - naše stališče
To je največja in prva zapoved. Druga pa je
' i: Lit ' J _ ..... J ,.
mega sebe«. V tej splošni ljubezni, ki je uka-
iijej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sa-
zana kristjanu, ni stopenj, pač pa gotova di-stinkciia, ki upošteva, kdo nam je bolj ali manj blizu. Ljudje, s katerimi živimo dan za dnem
skupaj, so nam vsekakor bližje kakor n. pr. prebivalci Ognjene zemlje. Kaj nam naj bo bližje kakor nuša domovina? Saj nam je do-
movina, v nekem smislu dalâ življenje. Njej se moramo zahvaliti, da nismo osamljeni barbari temveč da moremo živeti življenje civiliziranega človeka. Od dneva, ko smo se rodili, obstoja med nami in domovino nepisana pogodba — hvaležnosti. Niti ne zavedamo ee, kaj vse smo sprejeli v teku let od znanih in neznanih in kaj vse je oblikovalo naše srce in naš duh! Odteguje se našemu spoznanju dolga vrsta prednikov, ki so v davnini let trpeli za našo bodočnost; ne poznamo vseh svojih rojakov po krvi in jeziku, ki s svojimi žrtvami in delom tudi danes na svoj način ustvarjajo pogoje inaterielnega in duhovnega življenja tudi za na«. Pravičnost in ljubezen zahtevata, da smo jim hvaležni.
Radi tega se katoličan svojega patriotizma ne sme posluževati le za videz, ampak mora biti pripravljen tudi služiti domovini in ji pomagati, kadnr je v potrebi. Ta služba domovini naj ne bo zvršena z občutkom sužnosti ampak z zavednim srcem, po svetopisemsko: veselega darovalca ljubi Bog! Seveda vse to le tedaj, č« voditelji domovine in države ne rav-
Pariz, 24. maja. ž. Jutranji tisk se bavi e paktom četvorice ter nagiaša, da se v Rimu vodijo pogajanja samo v zvezi zadnje francoske spomenice, medtem ko je Mussolinijev načrt postavljen popolnoma ob stran. »Populaire« čuje, da je vlada vse dosedanje predloge, ki so bili izročeni v teku zadnjih pogajanj, povrsti zavrnila. V glavnih črtah pa je vendarle dosežen sporazum, ki pa ni obvezen in ki bo predložen v odobritev inte-resiranim vladam.
Težkoče obstojajo v zvezi s čL 16 pakta Zveze narodov in čl. 19 istega pakta, torej s členom, ki govori o sankcijah in s členom, ki obravnava revizijo mirovnih pogodb. Francija zastopa stališče, da mora biti čL 16 doslovno vneSen v pakt. Francija tudi ne popuSča v vprašanju revizije mirovnih pogodb. Kakor znano, določa čl. 19 pakta Zveze narodov, da se revizija lahko izvrii le soglasno v Svetu Zveze narodov. Med tem pa po informacijah francoskega tiska prevladuje v francoskih vladnih krogih prepričanje, da je treba dati temu členu večjo gibčnost, namreč, da pri reviziji ni potrebno soglasje in da Svet Zveze narodov revizijo lahko odobri brez pristavita one države, na katero se revizija nanaša. Razen tega bi morala iz pakta štirih velesil izpasti beseda »revizija«, namesto nje pa bi moralo priti: »Ponovna proučitev« in »Ponovno sklepanje pogodb«. To popuščruie v zvezi s ol. 19 pakta Zveze narodov bi se lahko izvršilo samo pod pogojem, če dobi Francija popolno jamstvo. V zvezi s tem pogojem bi bila Francija pripravljena napraviti nekatere koncesije v vprašanju revizije mirovnih pogodb.
,Klub za razmrevarjen'e Evrope4
Pariz, 24. maja. tg. Nacionalist Marin je v poslanski zbornici brez |)ovoda in zveze imenoval pakt četvorice Alu<b za razni rcvar jen je Evrope«. Dalje je izjavil, da bo takoj strmoglavil vlado, če bi se drznila pristopiti k temu paktu.
Daladier je odgovoril: »Pa vendar bo-m podpisal pakt četvorice, če je doberlc
Ta zadnji doetavek se zdi, da v Franciji še niso na jasmem ali je pakt dober, ker pakt še ni podpisan, dasi se je trdilo, da bo takoj podpisan. »Populaire« poroča k temu, da je ministrski svet proglasil besedilo nove pogodbe, sklenjene v Rimu med Mussolinijem, Gôringom, angleškim in francoskim poslanikom, zn nesprejemljivo, dasi pomenja biertve.no zboljšanje.
Belgrad miren
Belgrad, 24. maja. 1. Objavljenje vesti o sklepu pakta med štirimi velesilami je bilo v Belgradu v merodajnih krogih sprejeto z značilno mirnostjo. Vaš dopisnik se je obrnil na kroge, ki so v mednarodnopolitičnih vprašanjih merodajni, da bi izvedel kaj točnejšega o stališču, ki ga namerava naša država oziroma Mala zveza zavzeti napram rimskemu predlogu. V odsotnosti našega zunanjega ministra B. Jevtiča, ki se nahaja v Ženevi, tako se mi je odgovorilo, še ni mogoča nobena izjava, ki bi predstavljala mišljenje jugoslovanske vlade, B Jevtič je stopil v stik s svojimi tovariši dr. Benešem in Titulescom in se bo brez dvoma
najo proti božjim in nravnim postavam, ker v tem slučaju velja, da je Boga treba bolj slu-šati kakor ljudi. V tem oziru so za vse poznejše čase krasen zgled krščanskega patriotizma prvi kristjani. Naj je bila katerakoli država in kakršnakoli njena oblika, niso ji odrekli pokorščine, dokler ni od njih zahtevala nekaj, kar je bilo proti njihovi vesti in veri. Krščanski patriotizem se ravno v tem bistveno loči od onega, ki ga goje pretirani nacionalizmi, da ne postavlja naroda na mesto Boga, ampak da v redu stvarstva Bog ohranja svoje primarno mesto. Bog je katoličanu tudi izvor urejene deinovinske ljubezni, ki ima v tem okviru potem svoj nadnaraven smisel in pomen.
Zato pa krščanski patriot, ki vidi v svojem sonarodnjaku — brata, ne bo žalil pravičnosti ne do njega, da bi ga preganjal, zatiral, gojil maščevanje in s tem kopal prepade v družbi, — in tudi ne do pripadnikov drugih narodov. Velika tegoba, ki raste iz sovraštva med narodi, nas stoprav uči. da so tudi narodi in države med seboj naravna družba, ki je brez kazni zn človeštvo ne smemo zanikati. Vsi naši napori morajo iti za tem. dn bo razmerje med . narodi temeljilo na pravičnem miru in ne nn j sili, ki tako rada menja svoj obraz. Krščanski I patriotizem, ki dela za mednarodni mir, služi : zato najbolje in v prvi vrsti lastni domovini. ' Kajti skrbeti zn splošno blaginjo pomenja v I prvi vrsti lastni domovini in lastnemu narodu I pripravljati trajno korist.
Pretiran nacionalizem, kakor smo kratko omenili, hujeka narod proti narodu in pripravlja sovraštvo in vojne. Krščanski patriotizem pa uči ljubiti domovino, toda tako, da spoštuje in ceni tudi kar je tujega. Kdor nima ljubezni do svojih sodržavljanov, ki jih ima dnevno pred očmi, ta tudi ne bo imel spoštovanja do tistih, ki žive onkraj državnih mej. Tako postaja vprašanje miru izključno vprašanje pravičnosti in ljubezni. Kjer ni ene ne druge, tam je sovraštvo in vojna. Ako mednarodne pogodbe druga za drugo postajajo cunje papirja in eo se dozdaj še vsi razorožitveni poskusi razblinili, je vzrok v tem, ker ni resne volje ne za mednarodno pravičnost in še manj za ljubezen. Državniki so izločili Boga iz mednarodnega življenja in ga oprli na tnakiaveli-stičen princip sile in nadvladanja. Brez Boga pa ginejo tudi tiste čednosti, ki edine morejo trajno urediti človeško družbo.
Spričo rastoče vojne atmosfere čakajo katolicizem zelo težke in nujne naloge. Njemu pripada nalogu, da reši človeštvo pred vojnim samomorom. Treba je. da po papeževem zgledu iz notranjega doživetja in prepričanja toda brez iluzij vedno znova realno vsak na svojem področju delamo za mir. Gotovo je to enn poglavitnih nalog organiziranega katolicizma našega časa. knr smo seveda dolžni izvesti najprej sami v sebi in v lastnem narodu.
driu.
tudi razgovarjal z drugimi državniki, lri se nahajajo trenotno na razorožitveni konferenci, predvsem seveda s francoskim zunanjim ministrom Paul Boncourjem in s poljskim zastopnikom grofom Raščinskim. Mala zveza bo pojasnila svoje stališče v oficielni izjavi, če bo smatrala to za potrebno, naš zunanji minister B. Jevtić pa bo brez dvoma pri svojem povratku informiral javnost preko našega tiska o vtisih, ki jih je napravil rimski pakt, in o posledicah na zunanjo politiko naše države. Sicer pa je vsako vznemirjanje nepotrebno, ker je bilo državam Male zveze sporočeno, da je vprašanje revizije mirovnih pogodb iz italijanskega predloga o sporazumu štirih izpadlo in da se novi predlog trdno oklepa francoskih predlogov z dne 10. aprila. Pakt med štirimi velesilami je torej nepotreben iz mednarodnopoliličnega stališča in ima k večjemu ta pomen, da bo dal neko zadoščenje Mussoliniju in omogočil novo veliko nednarodno manifestacijo za mir, ki bo na splošno ugodno vplivala na duševno razpoloženje narodov.
Angleški tish napada Francoze
London, 24. maja. ž. V včerajšnjih dogodkih v glavnem odboru razorožilv»ne konference piše »Newyork Chronicle«, da je po izjavi Paula Bon-courja zavladalo precejšnje nerazpoloženje. »Daily Herald« očita Franciji, da je pričela preprečevati razpravo. Isti list ugotavlja, po njegovem mnenju zelo važno okolnost, da je Nemčija še dalje pomirljiva, medtem ko Francija ne more zatajiti svojega nezadovoljstva in nerazpoloženja. »Morning Poet« nagiaša, da Francija vrši obstrukcijo. »Daily Telegraph« komentira nerazpoložeinie francoskega tiska proti ameriški vladi in pravi, da ni v ničemur opravičeno. Absolutne varnostne garancije niso mogoče. Lokarnski pakt in pakt četvorice, če bo sklenjen, bosta nudila Franciji dovoljno jamstvo proti napadom. Če bi to ne zadostovalo, bo angleško javno mnenje absolutno proti vsem nadalj-nim obvezam. Ženevski dopisnik »Timesa« poroča, da Boncotir ni pokazal svojega znanja in spretnosti. Saj ni bilo niti potrebno, da je govoril, toda opiral se je na francosko javno mnenje in na položaj francoske vlade. Pri tem pa je seveda pozabil na mednarodno mišljenje, ki je ravno sedaj lako važno za Francijo.
Stališče Amerihe
Ženeva. 24. maja. AA. AmeriSki delegait Norman Davis je podal novo izjaivo USA, ki bi se takole glasila:
Priznavajoč, da je vsaka kršitov ali grožnja kršitve pariškega pakta in Briand-Kelloggovega paikjta vprašanje, ki zanima vse iKxlpisnike tega padeta, izjavlja vlada severno-aineriških Združenih držav, da bo za primer kršitve ali grožnje kršitve tega paleta pripravljena posvetovati se, v svrlio ohranitve miru, če se posvetovanje v ta nsijiien organizira na podlagi čl. X do Y prvega dola razoro-žitveno konvencije. V primeru, da bi bila vlada USA sporazumna z odločitvijo te konference glede dognanja napadalca, bo vlada Združenih držav vse storila, da prepreči voaiko akcijo odnosno vsako politiko, s k:ntero bi se njeni državljani angažirali v dejanja, ki bi mogla izjalovi*i kolektivno prizadevanje nu konferenci zbranih držav pnoti napadalcu.
Dunajska vremenska napoved: No bo bistvene spremenilie sadaujeiia мпшеш.
Odgovor italijanskim načrtom
Francosko-rusko prijateljstvo
Nastop Male zveze Pakt Male zveze Poljska - Rušim
Pariz, 24. maja. ž. »Journal< poroča, da so zastopniki Male zveze in Poljske vložili odločen protest proti sklenitvi pakta četvorice. Poljska je pri tem celo zagrozila, da bo v slučaju sklenitve
pakta zapustila razorožitveno konferenco ïtj predložila načrt pakta med Malo zvezo, Poljsko in Sovjetsko Rusijo.
tn podonavski pakt?
Pariz, 24. maja. tg. Zastopniki Male zveze in ■■oljske so včeraj zopet odkrito izjavili Paul-Bon-courju v Ženevi, da mora Francija izbirati med paktom četvorice in svojimi zaveznicami. Čc hoče obdržati zaveznice, nc more sprejeti pakta četvorice. »L'Oeuvre« poroča, da se zato v Ženevi vršijo pogajanja, ki pa razen direktnega razgovora med Benešcm in baronom Aloisijem šc niso imele nobenega uspeha. Gre za tri točke: 1. da se prepove priključitev Avstrije k Nemčiij, 2. da sc ponovno izreče neodvisnost Avstrije, 3. da se sklene
gospodarska in podonavska federacija, v kateri bi tako Italija kakor Mala zveza mogla najti svoje koristi.
Moskva, '24. maja. tg.Politični pomen soglasnega sprejema francosko-rnsko pogodbo v francoski poslanski zbornici se jasno podčrtava s tem, da so sc objavili medsebojni prisrčni pozdravni lirzojavi med Lltvinovom ter Paitl-Roncourjcm ln Herriotom. Litvinov je brzojavil Paul-Boncourju; »Ta manifestacija jo izredno povečala vrednost sovjetsko-fran-roskega pakta.« Paul-Boncour pa je brzojavil: »Svet naj ve, da je ta pakt velik faktor no samo za od-nošajo med obema državama, temveč tudi za utrditev in zavarovanje miru na svetu.« Paul-Boncour naglasa posebno v svojem odgovoru, da mora ta pakt postati faktor rastočega pomena v obeh oz i rili. Medsebojno osebno čestitanje za zasluge za sklenitev tega pakta igra posebno vlogo v brzojavki Litvinova Ilerriotu, v kateri sc jo Litvinov osebno zahvalil Ilerriotu pa 1(1 letno neumorno bojevanje za mir. Herriot pn imenuje ta pakt resničen faktor miru in izraža upanje, da bosta obe državi dosegli skupno še nadaljnje koristno rezultate. Na koncu i Herriot pošilja tople čestitke ruskemu narodu. J
Japonska na predzadnji stopnji
svojega ciSja
Kitaj
London, 24. maja.
Po dolgih pogajat-jih in oklevanjih je nankin-Ska vlada sklenila, da sklene premirje z Japonsko.
Premirje je sklenil v imenu šeia nankinSke vlade ČMkajSeka njegov pooblaščenec, general Huangfu, ld se nahaja v Pekingu. Nacionalna dijaška organizacija v Šanghaju je poslala ČankajSe-ku brzojavko, naj se odpelje na sever in prevzame poveljstvo kitajske armade, medtem ko bodo generali kantonske vlade prevzeli poveljstvo nad | armado, ki operira proti komunistom v provinci KvansL
Nevaren incident v Pekingu
Toda čankajšek se temu patriotičnemu pozivu ni odzval, ker je položaj pred Pekingom brezupen. Sicer sta tam 73. in 17. kitajska divizija, ki sta se zakopali okoli mesta, pripravljeni, da se branita do konca, toda vladi se zdi, da bi bile le žrtve zaman.
Na drugi strani je bilo nevarno, odlašati s premirjem tudi zaradi tega, ker se je v Pekingu samem zgodil hud incident. V Pekingu se namreč nahejn japonska vojaška straža pod poveljstvom ge£<3rala lhara, lri varuje japonsko poslaništvo in japonske podanike, ki prebivajo v Pekingu. Nek Kitajec pa je napadel japonsko stražo in jo nevarno ranil, čeprav se je glavni poveljnik kitajske armade v Pekingu Ho Jing Čin takoj opravičil pri japonskem poslaniku, je japonski generalni štab, ki se nahaja sedaj 20 km pred Pekingom v kraju Tungčao, sklenil, da nemudoma vkoraka v mesto. Tokijski vladi, ki je bila o tem takoj informirana, je komaj uspelo, da vrhovnega poveljnika japonske armade pred Pekingom Avajbara pregovori, da jc to namero v zadnjem momentu opustil.
Ktfcrska armada se je umaknila
To je bilo povod, da jc čankajšek iz Nankinga
poslal povelje v Peking, da naj se kitajska armada umakne iz mesta, v katerem jc ostala samo policija. čankaiick je hotel s tem tudi preprečiti, da ne bi japonska težka artiljerija mesta bombardi- | rala. Sicer se baje nekatere divizije kitajske arma- I dc, ki je morala mesto na povelje nar.'tinSkc vlade | zapustiti, nameravajo južno od Pekinga vnovič za- ; kopati v jarke in mogoče tam počakati ojačenj iz ' Kantona, zdi se pa, da bo ČankajSek z vsemi silami j delal r.a to, da se to ne zgodi, ker bi v takem slu- ! čaju Japonci kljub sklenjenemu premirju gotovo Peking zasedli, Kitaj sam pa bi vnovič postal po-zorišče bratomorne vojne med nanki'r..jko in kan-tonsko vlado, kar bi seveda Japonski priSlo popolnoma prav. Treba je namreč vedeti, da japon-
Kitaj pred državljansko vojno
Kralj, banska tkalnica preprog Drinske banovine v Sarajeva
Obiščite
razstavo sarajevskih preprog
v veliki dvorani hotela „UNION"
od 27. maja do 31. maja od 9. do 12. ure dop. in od 2. do 7. ure zvečer Sprejemamo naročila na 24 mesečno odplačevanje brez neplačila
Jugoslavija od Jadrana do Črnega morja
w t.t
ski generalni štab vodi popolnoma samostojno politiko in da na vsak način hoče zasesti severni Kitaj do Rumene reke (Hoangho), dočim japonska vlada dela samo na nevtralizaciji tega ozemlja pod Japoncem prijazno kitajsko vlado.
Premirje sklenjeno!
Težki pogoji
Medtem ko so se kitajske čete umikale iz Pekinga, je japonska vojaška straža v Pekingu zasedla del talto zvanega tatarskega mesta, v katerem prebivajo inozemci, in tudi zasedla ondotni kolodvor. To operacijo je podpiralo 11 japonskih I letal, ki so krožila nad mestom, ne da bi se kitajski protiletalski topovi oglasil!. Nato se je Čan-kajšekov pooblaščenec, general Huanglu podal v kvartir japonskega generalnega Štaba, kjer se je takoj podpisalo premirje. Pogoji premirja so jako težki. Kitajska armada mora izpraznili vse ozemlje med Velikim zidom in Rumeno reko. Japonci , sc_ niso obvezali, da ne bodo zasedli Pekinga in Tijencina, ampak so samo obljubili, da ostanejo na svojih pozicijah, dokler se v Pekingu ne ustanovi kitajska vlada, lii bo dobila placet Japonske. Splošno se govori, da bo predsednik te vlade general Huangfu, ki je v prvi vrsti delal za mir med Japonsko in Kitajsko. Alto pa bi se toka vlada ne mogla sestaviti in bi v Pekingu radi tega nastali neredi, vsled katerih bi bili ogroženi interesi Japonske, bi Japonska vkorakala v Peking in Tijencin. Vsako novo zbiranje kitajskih čet v tem ozemlju bi se smatralo kot novi povod za vojno. Kitajski pooblaščenci so to premirje podpisali v imenu čankajšeka oziroma centralno kitajske vlade v Nankingu.
Rusija si nič ne upa
Med tem časom je priSlo tudi do provizorič-nega sporazuma med Rusijo in Japonsko glede ! vzhodnokitajske žcleznice. Rusija prir^o, da ima Mandžuko pravico do souprave pri železnici z istimi pravicami, ki jih je imel Kitaj, kl je dal glavnega direktorja. Mandžuko, ki je že imenoval glavnega direktorja, pa smatra ta aranžma samo kot provizoričen in bo v danem momentu postavil svoje deiinitivnc zahteve. Mandžuko namreč ospar-ja stališče Rusije, ki meni, da je lastnica te žcleznice, in tudi, da imu Rusija samo pravico do souprave, katero hoče Mandžuko od nje odkupiti.
Japonska se zn rešitev tega vprašanja veliko ne prizadeva, ker je mnenja, da se bo Rusija sama te železnice z veseljem iznebila, ker zanjo ne pomeni več veliko.
Pariz. 24. maja. Iz Saigona v Indokini so dospele semkaj vesti iz Kantona, ki pravijo, da je korak nankinške vlade, ki je baje že podpisala premirje z Japonsko, učinkoval v političnih krogih južnega Kitaja kakor bomba. Ogorčenje proti Can-kajšeku je nepopisno. Dolžijo ga. da nalašč ni pošiljal sevornokitajski armadi municije in živil, ker da že ves čas z Japonsko igra dogovorjeno igro.
Kantonska vlada izjavlja, da premirje incd Nankingom in Japonsko ne more imeti nobenega mednarodnopravnega značaja in ne more vplivati na vprašanje Mandžurije. Seveda to stališče Kantona, ki ima mogočo prav, praktično ne šteje, ker bodo Japonci, kar so si zasigurali v preliminarnem miru z nankinško vlado, ki je mednarodno priznana kot osrednja kitajska vlada, z mečem branili.
Proti Čankajšeku
Kantonci so opremili več divizij, da odkorakajo proti severu. Ni težko uganiti, da tc divizije nc bodo pregnale Japoncev, ampak dn ho prišlo do spopada med njimi in Cankajšckovo armado, kar pomeni toliko ko državljansko vojno, zakaj Kantonci hočejo Cankajšckovo vlado strmoglaviti in tako v Nankingu knkor v Šanghaju se že dviga val nacionalističnega ogorčenja. Anarhija pa bo tem večja, ker med Nankingom in Kantonom stoji ko-iniinistična »armada« v provinci Kvansi.
Proti Čankajšeku so sicer združeni nacionalisti, toda z njim jc več generalov severnega Kitaja. ча čelu jim Iluang Fo, ki jc postal šef pekinške vlade, kakor so lo želeli Japonci. Čc bo priSel Čankajšek vsled opozicijo nacionalistov v resno stisko, ni izključeno, da sc bo popolnoma združil z Japonci in da ho tako tudi Nanking prišel poti vpliv japonofilske politiko.
Treba je vkorakati v Peking !
Kar so tiče položaja v Pekinga, pravijo zadnje vesti, da tam ni nobeno obrambe več. Vojaki so sc deloma v redu umaknili na jug. deloma se na vse strani raztepli, s severa pa prihajajo v mesto bc-zenci dežele. Isto je v Tijcncinn. Tokijska vlada se prička z generalnim štabom, ki na vsak način vztraja na tem, da japonska nrmada vkoraka v Peking, češ da drugače nc bo mogoče urediti novega stanja v severnem Kitajn in da jc treba dati učinkovito oporo novi vladi oziroma Čankajšeku. Co bo kitajskim nacionalistom uspelo, da zanetijo upor proti vladi, ki jo sklenila z Japonci mir, potom jc gotovo, da bo v par dneh skozi severna vrata vkorakala v Hokiiir ianonska armada.
Posredovanje Anglije
Izve se, da je premirje incd nankinško vlado in Japonsko posredoval angleški veleposlanik v ! Kitaju. sir Miles Lampson. V tem vidijo dokaz, da Anglija kljub svojim ženevolilskim izjavam dejansko vseskozi podpira japonsko politiko. Nasprotno pa je poslanik USA delal proti miru, pa ni uspel, j
Kitaj stoji pred usodnimi dogodki, ki bodo ! ustroj to dežele pretresli do dna.
Iz krogov, ki so blizu Čankajšeku, se izve, da jo ta najpomembnejši politik modernega Kitaja že davno prišel do zaključka, da ureditev in okrepitev Kitaja ni mogofa brez sodelovanja Japonske, s katero mora Kitaj skleniti alijanco v smislu Mon-roe-doktrine.
Tokio, 24. maja. tg. Kitajsko-japonsko premirje bodo visoki vojaški poveljniki obeh držav podpisali v Mijunu. V končni mirovni pogodbi se bo kitajski veliki zid priznal kot meja med Džeholom In severno Kitajsko.
Nova nizozemska vlada
Haag, 24. maja. AA. Nova bolandska vlada, ki ! jo je sestavil dr. Oolijn, je tako-le sestavl jena: pred- j sodništvo vlade in kolonije C'olijn, zunanje zadeve .Tonkhccr d« Graff, bivši hokmdski poslanik v To- 1 Ikiju in Washingtonu ter bivši generalni guverner Indije, pravosodje van Schaik, notranje zadeve dr. de Wilde, ptroeveta in umetnost dr. Marchant, fi-nanco dr. Oud. narodna bramba dr. Deckors, gospodarstvo in delo dr. Verschzur. javna dela Kalff. Nova vlada namerava ustanoviti tudi ministrstvo , j za socijalne zadetve; ta resor bi prevzel profesor | ; Slotemaker de Bruine.
BOTRICE ш eo
zapomnite si: najlepši, najtrajnejši
SPOMIN
za Vašega birmanca je cenen in dober
FOTOAPARAT
kej- izdeluje sam trajne 3pomine — fotografije — v Vaše in Vaših birmancev veselje,
DROGERIJA GREGORIČ, d. z o. z., Ljubljana, Prešernova ulica S.
Belgrad, 23. maja.
Opozorili smo že na velepomembni obisk srbskih pravoslavnih ccrkvenih dostojanstvenikov v Sofiji ter na smoter, ki so ga naglasili poedini udeleženci lega obiska. Radi posebne važnosti jc dobro, čc sc obširneje seznanimo z idejami, ki so vodile obiskovalce bolgarskih cerkvenih krogov. Potrebno jc to tem bolj, ltcr so se načela na sofijskem sestanku gotovo osnovna vprašanja, ki morajo zanimati tudi v podrobnostih vsakega iskrenega prijatelja končnega pomirjct.ja balkanskih narodov, predvsem pa še dveh tako sorodnih kot sta si srbski in bolgarski narod. Usoda vsega Balkana je od nekdaj v velikem, če nc v glavnem, bila odvisna od prijateljskih ali pa sovražnih političnih odnošajev med Srbi in Bolgari. In to radi posesti tako zvane »Makedonije«, ozemlja, ki ima nekako tako lego med štirimi narodi, bolgarskim, srbskim in grškim s Solunom vred, kakršno ima ozemlje slovensko z ozirom na Madjarc, Nemce in Italijane s položajem Trsta. Pravilna
REŠITEV MAKEDONSKEGA VPRAŠANJA
je od nekdaj prizadejala evropskim diplomatom obilo hudih ur in ni čuda, čc se je o Makedoniji napisalo že na stotine brošur in razprav. Balkanska vojna je lc deloma rešila to vprašanje, s svetovno vojno se je zdelo, da je zadeva za večno spravljena s sveta, a »niakedonstvujuSči«, makedonski »komitaši« so vse do današnjih dni skrbeli za to, da svet ni pozabil na »balkanske metode«, s katerimi se rešujejo medsebojna nacionalna vprašanja. Ker »makedonski komite«, zlasti osrednja organizacija četašev »VMRO« ne jenja s terorističnimi sredstvi vznemirjati zlasti jugoslovanske meje, jc jasno, da vladajo na naši jugovzhodni meji prav napete razmere, včasih bolj, včasih manj, kakor pač kaže politični položaj na uspeli ali na polom četaške »akcije«. Odkar pa so medsebojni poboji med četaši samimi na sofijskih ulicah tako-rekoč vsakdanja zabava »Protogcrovcev« in »Mi-liajlovcev«, je postalo »makedonsko vprašanje« tudi za vso bolgarsko mislečo javnost velika muka in skrajno neprijetna zadeva.
Pa ni naš namen o tem vprašanju razpravljati. Naš namen je seznaniti slovensko javnost z nazori srbske odlične javnosti, zlasti ccrkvcnih krogov, o tem vprašanju, ki je os, okrog katere se suče vse vprašanje o združitvi Bolgarije z. Jugoslavijo, kar mora biti naš pravi končni cilj, čc hočemo dvignili Balkan na listo višino krščanske kulture, na katero bi zaslužil, da žc enkrat dospe po tolikih potokih krvi in okrutnosti.
»Ml IN BOLGARI«
Belgrajski prota Milivoj Petrovič je gotovo oseba, ki sme in mora govoriti tako, kot mu srce in um veleva, še bolj pa kot — pravoslavni svečenik, ki je žc marsikaj videl in doživel v teku svojih svečeniških let na krvavih poljanah Balkana. Nihče mu nc bo mogel očitati, da ni dovolj rodoljuben in dovolj patriotičen in odločen — Jugoslovan, če izpoveduje svoj credo in confiteor v imenu vseh, ki hočejo dobro vsem južnim Slovanom, vštevši tudi nesrečne Makedonce.
Lahko smo, naglaša prota Petrovič v »Pravdi« 16. maja v članku »Mi in Bolgari«, ponosni na svojo preteklost, tako Srbi kot Bolgari. Ako pa bi se združili, bi pri tem ne trpel ponos ne enega in ne drugega, tudi ne bi bila skaljena radost nikogar. Mi, eni kot drugi, imamo slavne svoje pra-dede, preslavne svoje dinastije in doba srednjega veka jc opisana z zlatimi črkami na straneh naše zgodovine. To spoznanje daje vzgon našemu imenu in če dopustimo, da nam se to občutje razžari z žarom resničnega rodoljubja, potem nam jc težko biti neobčutljiv in neljubosumen, če sc kdo zaleti v to, kar nam je v kras. Toda za ohranitev le občutljivosti nam nudi največje poroštvo, ako bi se na bratski način znašli v skupni Jugoslaviji in šli tako v objemu dalje skozi zgodovino. Naravno, da bi vsak svoje ohranil in negoval pod eno skupno državno streho, pripravljeni, da bi to svojino tudi pokazali radi okrepitve svojega nacionalnega ponosa.
Ti, ki si žele to in takšno zvezo, zares verujejo, da bi Jugoslavija šele s prihodom Bolgarov v njen sestav došla do polnega izraza. In tako misliti, tako hoteti in tako verjeli ni utopija, skupnost državna z Bolgari ima svojo podlago in svoj smisel. Ko pa obstoji to dvoje, kako da ni možno ono? Ta možnost sc ponovno naglaša in podčrtuje. Ako izločimo iz plemen sedanje Jugoslovanske za-jednice nas Srbe kot najbližje Bolgarom, bomo našli to bližino ne samo v zemljepisnem, ampak tudi v mišljenjskem smislu 1er tudi sicer z ozirom na druge osebine. Dva spoštovanja vredna naroda, oba poljedelca in živinorejca. A ene krvi in ene vere. To versko edinstvo bi bilo poleg vsega drugega ona krepka, n c r a z -rušljiva spona, ki bi vezala in trdno držala z a želj eno politično enoto. S tem elementom treba računali kot z resnim dejstvom,
IN MAKEDONIJA
No, na vsa ta in taka razmotrivanja stvari sc navadno odgovarja: »Nemogoče!« Temu sc običajno šc dodaja in kot refren vrstoma ponavlja oni fatalni: »Politika , ..« »Režim ...« »Makedonstvu-jušči...« Pa najsi taki odgovori niso zadovoljivi, prijatelji stvari ne smejo biti nemirni radi tega. Kadar gre za ustvarjanje, ki se nam obeta, nc more biti govora o nepremagljivi vrsti težav, ki so tu Pa najsi bodo take ali take. Krcpkejši napor dobre volje premore mnogo. Pristaši makedonskega gibanja na pr. niso zlo, ki bi se lic dalo odstraniti.' Njim se more mnogo zameriti radi sredstev, katerih sc poslužujejo. Kdo ima rad prelivanje krvi? To jc na vsak način graje in obsodbe vredno. Morda cclo sami v globini svoje duše občutijo bolečino radi nastopov, ki pa jo zaradi cilja premagujejo in zatajujejo v sebi. Kadar sc rodoljubje prelevi v fanatizem, potem nameni in sredstva nič nc pomenijo. Tudi palriotična stremljenja se mo-rcio izorcvreči v strasti. Jc pa ena stvar:
Jugoslavijo in
Članek prote Petroviča
pristašem makedonskega gibanja se ne more oporekati ljubezni do domovine. To pa j c v nizu teh misli važno dejstvo. Treba je torej naglasiti in vprašati: kaj se je poskušalo, da se jih poboljša, predrugači, da sc jih pridobi za boljše poti, za druga sredstva, a za isti cilj, ki mu služijo? V e -r u j e sc, da pristaši makedonskega gibanja ne bi bili protivni solidarnosti, ki bi bila osnovana na naši, na balkanski, na naši slovanski bazi, na kateri bi se dobila poroStva in viri za svobodni razvoj in ohranitev svojih lastnih tradicij ...
NOVO OZRAČJE
Za te druge poti je treba samo pripraviti novo ozračje, v katerem bi se nemoteno služilo domovini, in samo njej. Ljubezen do domovine ne prenaša tujih interesov. Kako velika nesreča v zatiranju najboljših sinov svojega naroda! ... Ali se ne odpirajo oči na vprašanja: Čemu vse to razdor-no in nelegalno delo? In kje so rezultati njegovi? _ Da, oni nc opravljajo svojega posla od včeraj: pogubna njihova delavnost šteje že desetletja, a stvar se nc gane nikamor. Tudi to jc nesreča. Nad to nesrečo in nad glavami bratov Bolgarov pa sc z uspehom povzdiguje edinole neprijatelj. Vsak novi obračun tega razdornega dela daje v rezulta-I tih to neprijetno resnico ...
Toda le en sam korak na desno, na pravi pot, bi postavil to borbenost, vse to rodoljubno del> v novo bojno vrsto. Sadovi, dobljeni iz tega, prav gotovo ne bi bili Bogu neljubi. Nove poti bi se morale imenovati božje. Zgodovina balkanskih Slovanov bi pričela svojo novo in sijajno dobo. Da, zadosti je zatiranja in krvi, Zemlja jo bo bruhnila iz sebe. Vsaka prelita kaplja vpije do neba. V imenu Pravice, ki je večna in ki kot taka zahteva, da se zadovolji in osveti... To je neizbežnost, ki jc aksiom.
Nikdar ni bilo mimo današnjega ugodnejšega casa, da se vstopi v novo perijodo. Izročimo vodstvo na svetlejša pota onim, ki jim je od Boga dano, da prinašajo vejico miru. Imejmo zaupanje v cerkvi, ki hočeta mir in resnično srečo ljudi, ki zidata na miru kot zanesljivem temelju. Srbska-fn bolgarska, obe pravoslavni, vlivata obilo vete, da bo njuno prizadevanje moglo prinesli lepše dni njunima narodoma. Tudi skozi zgodovinsko preteklost sta hodili kol dve objemajoči sc sestri skupaj v slavi in trpljenju. Zakaj nc bi v sedanjosti mogli nepretrgoma obdržati te vezi in v teh resnih časih srečati se, da bi njuni otroci, da bi duše zaupanih jima narodov krenile na boljSo pot .. ,
ENO NAJTEŽJIH VPRAŠANJ
Tako članek v »Pravdi«. Priznati moramo, da se je srbska cerkvena oblast lotila enega najtežjih vprašanj, ki mučijo soglasje vsega Balkana. Ali sc ji bo posrečilo zbližati si brate? Na vsak način je misel, da treba pričeti najprej na versko-cerkve-nem torišču čistiti poti do src, zakrknjenih po dolgotrajnih krvavih medsebojnih borbah. Nehote se nam vriva v spomin slika Prešernovega meniha Dobroslava in na uho nam done njegove besede Črtomiru o velikem kulturnem poslanstvu njegovem med brati na vzhodu v znamenju dobre Kri-stove besede o bratski ljubezni vseh ljudi. Ali ni »Krst pri Savici« čez sto let zopet aktualen po vsej svoji vsebini? Kakor tedaj velja še danes vsa njegova krvava zgodba za nas Slovane na jugu ob misli na — bratomorne boje. Rešitev problemov ni v novi krvi, ni v nasiljih, zatiranju, preganjanju — nego edinole v evangeliju Kristovem, edinole v dejanjih, ki izvirajo iz ljubezni in ne mržnje, osvete in zavisti.
Če znamenja nc varajo, se bližamo tudi mi na Balkanu novi dobi — pomirjen j a in zbližanja med vsemi južnimi brati. Kadar misel dozori do jasnega prepričanja, se prej ali slej ludi uresniči. In prav zato se nam zde izvajanja prote Petroviča dobro znamenje, da se pričenja delo na pravem mestu. Priznati moramo veliko moralno moč možu, Ici je tako odkrito označil bistvo najtežjega vprašanja na Balkanu in s tako plemenito besedo oznanil novo blago besedo bratom iz Makedonije. Upajmo, da bo njegova beseda prijetno odjeknila doma med Srbi kot lam preko med brati Bolgari, najbolj pa še med krogi, ki stoje blizu »makedonskega gibanja«.
Morilec Andrej Mali
Novo mesto, 24. maja. Iz od sodišča neodvisnih krogov smo zvedeli, da zaslišuje morilca Andreja Malija preiskovalni sodnik sam. Zasliševanje se vrši v sobi poleg morilčeve celice. Morilec je precej shujšal in je zelo potrt. Kljub temu pa nastopa elegantno, prikupno in vzbuja simpatije. Andrej Mali zvrača krivdo na svojo ljubico Mici Golmajcrjevo, češ da ga je ona nagovarjala k zločinu in zahtevala, da se znebi Amalije, da bi sc potem z njo poročil. Javnost se zelo zanima za potek obravnave in se ljudje že sedaj zanimajo za vstopnice k glavni razpravi. Zlasti ženski svel obsoja Malijcv zločin in zahteva zadoščenja. Jasna slika o poteku dogodkov sc bo pokazala šele pri glavni razpravi.
Poslmšen samomor
Novo mesto, 24. maja. Josip K., sodni sluga v pokoju, ai je v samo-morilnem namenu z. britvijo prerezal vrat in obe roki v zapestju. Vso kite in žile si je prerezal, odvodnico pa so ostale nedolaiknjene. Padel je v nezavest in ko se je prebudil, je imel še toliko moči, da je sam poiskal šoferja, ki ga je ponoči odpeljal v bolnišnico usmiljenih brntov.
Dr. Dragoljub Jovanovié aretiran
Belgrad. 24. maja. 1. Radi širjenja neresničnih In alarmantnih vesti je bil snoči aretiran bivši vso-učiliSki profesor na belgraiski univerzi dr. Drago ljub Jovanovič.
Bivši poljedelski minister in poslanec
Ivan Roškar umrl
Maribor, 24. maja.
Pri 9v. Juriju v Slov. goricah jc umrl v torek, 23. maja, po dolgotrajni, zelo mučni bolezni g. Ivan Roškar, bivši poljedelski minister in poslanec.
Pogreb bo na Vnebohod, 25. maja popoldne ob Štirih pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Za številne njegove tovariše in prijatelje, ki se pripeljejo z viatki v Maribor in za Mariborčane bodo na Vnebohod pripravljeni avtobusi pri gostilni Spat/.ek, ki bodo vozili od 2 do pol 3 popoldne k Sv. Juriju in nazaj za zaïierno vozni no.
Ta izredni mož je bil rojen dne 8. aprila 18(i0. Poročil se je dne 18. maja 1885. Hodilo se mu je sedem otrok. Sin Milan je uied svetovno vojno umrl v Celovcu za posledicami ran.
Roškar je bil izredno talentiran mož. l)asi-ravno je obiskoval le nekaj razredov domače ljudske šole, se je vendar s svojo pridnostjo in energijo povzpel do odločujočega voditelja našega kmetskega slovenskega ljudstva že pred svetovno vojno. V pisavi in govoru je bil na višku vkljub temu. da na imel prilike se M>lati.
Razmeroma mlad je stopil v javno življenje. V domači občini Malna pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah so ga občani izvolili za župana, ko je komaj dopolnil 25. leto. Kamor je prišel, povsod je zastavil svojo moško besedo za pravice našega kmetskega in delavskega ljudstva. Možje iz vsega okraja Sv. Lenarta so Roškarju v teku desetletij zaupali mnogo odličnih mest: Iiil je skoraj 20 let vodilni član izvrstno delujočega okr. zastopa, kjer je zavzemal mesto podnačelnika. Z njegovim sodelovanjem in veščim vodstvom se je v njegovi dobi zgradila v okraju cela vrela važnih prometnih zvez. Slov. gorice so bile za časa, ko so še-nem-škutarji gosjiodarili v okrajnih zaetopih. silno zanemarjene glede cest. Ko so naši slovenski rodoljubi: Mesarec, Krajnc, Bela, Suman, Roškar in drugi vrgli nemfurje iz okrajnega zastopa, se je začelo blagodejno delo po vsem okraju. Gradile so se ceste na vse strani. Pohvalno važna zveza je bila, ki jo je dosegel Roškar z rajnim prijateljem Krajncem, cesta Sv. Lenart—Sv. Jurij—Sv. Jakob—Marija Snežna. Z malimi sredstvi, brez številnih komisij, brez nepotrebnih formalnosti so ti podjetni možje zagrabili za delo in ga tudi mojstrsko izvršili. Če bi Roškar ne dal Slovenskim goricam drugega kakor dobre ceste, bi že to bile zasluge, ki zaslužijo, da ga res zapišemo z zlatimi črkami v zgodovino.
Roškar je sodeloval tudi pri Okrajni hranil-nioi kot načelnik in je dvignil ta domači zavod na višek. Zal. da se je v zadnjem času moral umakniti drugim. Sodeloval je tudi pri Posojilnici. Pri Sv Juriju je ustanovil bralno društvo »Edinost*-,

kmetijsko podružnico in celo vrsto drugih kulturnih in gospodarskih ustanov. Roškarja lahko prištevamo med prvoboritelje za osamosvojitev štajerskih Slovencev za časa Avstrije. Geslo »Proč od Gradca« je izvajal Roškar z vso energijo. Bil je poleg dr. Korošca, Robiča in dr. Verstovška glavni borec za slovensko kmetijsko šolo pri Sv. Juriju ob južni železnici. Roškar ni prej miroval, da smo Slovenci dobili svoje zastojuiike v Štajerski kmetijski družbi.
Veliko je bilo Roškarjevo delo za napredek našega kmeta. Skrbel je za bike-plemenjake. za sadjarstvo in posebno za vinograde. Sam je bil prvovrsten gosjiodar. Njegov vinograd na Slatendku je bil vzor dobro urejenega vinograda. Roškarjev osebni prijatelj dr. Korošec je bil mnogokrat na »počitnicah« na prijaznem Slatniku.
In kot politik! Tu je rezal naš Roškar tako rekoč prve brazde osamosvojitve naše stvari. Našel je Roškarja dr. Korošec ob neki priliki, ko je govoril na shodu pri Sv. Juriju. K besedi se je oglasil mlad kmet, ki je tako dovršeno govoril, da je dr. Korošcu izredno imponiral. In nato najdemo Roškarja vedno v družbi dr. Korošca na političnih in gosjxidarskih zborovanjih v naših krajih pred vojno.
Roškar je bil pri volitvah leta 1907 prvokrat izvoljen za štajerski deželni zbor. v okraju Maribor Sv Lenart. V državni zbor pa je bil izvoljen v okraju Maribor—Ljutomer. Roškar je bil dober ljudski govornik. Kot poslanec je prepotoval vse dele okraja in je šel ljudem na roko, posebno ob času raznih nesreč in vremenskih uim. V deželnem zboru v Gradcu je za časa slovenske obstruk-cije bil žilavo vetrajen v težki borbi zn osamosvojitev Slovencev.
V dunajskem državnem zboru je bil Roškar skoraj celih 10 let zvest branilec pravic slovenskega kmeta. V davčnih, vojaških in drugih važnih zadevah je bil najboljši svetovalec našim ljudem. Roškar je bil sicer miroljuben, ali proti hudobnemu nasprotniku je bil tako energičen, da je še tako drznemu nasprotniku vzel korajžo.
Roškar je bil neomajano zvest pristaš svetovnega krščanskega nazora. Tu ni poznal kompromisa. Najsi je bilo na zborovanjih ali v privatni družbi, povsod je tako energično branil pravice katoliške stvari, da je nasprotnik moral utihniti. Bil pa je tudi sam globoko veren in je izpolnjeval svoje verske dolžnosti doma in na tujem tako vzorno, da je bil politikom najlepši zgled !
Roškar je bil iskren slovenski rodoljub. Njegovo rodoljubje pa ni bilo samo pri kozarcu ruj-nega vinca, ampak je bil Slovenec tam. kjer je bilo treba dejansko branili slovenske pravice. Radi njegovega rodoljubja in delovanja je bil ob začetku svetovne vojne preganjan kot serbofil« in so ga odgnali v graške zapore, kjer je obenem z drugimi slovenskimi rodoljubi moral več tednov biti no nedolžnem zaprt.
Po preobratu je bil poklican za poljedelskega ministra v ProtiČ-Korošcev kabinet, kjer je skušal uveljaviti svojo politiko v korist celokupnemu kmetijstvu. Zal, da je s padcem vlade padel tudi ves lepi načrt ministra Roškarja za rešitev kmet-ske krize.
Ko je radi zrnhljanegn zdrnvja stopil Roškar v letih 1022-23 iz javnega življenja, se je posvetil podrobnemu gospodarskemu delu v okraju. Deloval je v okrajnem zastopu, okrajnem in krajevnem šolskem svetu, domačih denarnih zavodih in občini. Zelo gn je bolelo, ko so gn drugi nadomestili v korjKirne.ijah. kjer je storil toliko za napredek domačega okraja.
Z našim Rošknrjem lega v irrob mož. kakršnih je malo rodila slovenska mati. Mož izredno talentiran. mož de'n, mož prepojen iskrenega slovenskega rodoljubja. mož zvesto vdan katollšVi cerkvi, mož kremenitega značaja, ki se ni dal upocrniti ne na levo ne na desno. Hodil je vedno ravna pota. Bil je v vsakem oziru mož poštenjak, kakršnih potrebujemo.
Omeniti moram še, da je bil Roškar ustanovitelj Slovenske kmelske zveze, njen prvi predsednik, ki je z veliko vnemo deloval zn njen procvit
Naj bo nagemu Roškarju lahko domača žemljica, katero je tako iskreno ljuba! !	F. Z.
Fantje in možje
konjiške in novocerkovške dekaniie
Marijin mesec majnik se bo kmalu poslovil. Da se pa tudi mi poslovimo od njega in se utrdimo v češčenju do preblažene Device Marije, se zberemo v nedeljo, dne 28. maja v cerkvi sv. Trojice na Gojki na Frankoloveni pri Vojniku, kamor bo prišel med nae tudi škofijski voditelj Marijinih kongregacij mil. g. Franc Časi. stolni kanonik v Mariboru.
Spored našega zborovanja je tale: Ob devetih se zberemo v župni cerkvi sv. Jožefa na Frankolovem, odkoder pojdemo v procesiji s kongregacijsko godbo iz Konjic na čelu na Gojko, kjer bo ob desetih imel stolni kanonik mil. g. Časi pridigo in sv. mašo.
Po sv. maši bo zunaj cerkve kratko zborovanje, na katerem podajo delegatje poročila o delovanju, med drugim pa bosta govorila tudi gg. dr. Josip Jeraj in dr. Franc Vatovec oba iz Maribora. Fantje in možje to je vaš dan, zato
naj ne bo zavednega katoličana, ki bi ta dan ostal doma. V nedeljo, 28. maja vsi na Gojko!
Močni požar v Dobu
Domžale, 24. maja.
Snoči, malo pred 9 je zažarelo na vzhodni strani Domžal nebo v krvavem svitu ognja. Gorelo je v Dobu pri Domžalah pri posestniku Logaju. Ogenj je nastal na dveh krajih in je v hipu zajel kozolec-dvojnik, šupo in hlev. Ker je bilo vse s slamo krito, je imel ogenj dosti hraniva. Domači in sosedje, ki so prihiteli na pomoč, so imeli še toliko časa, da so rešili žiivino iz hleva in vozove izjiod kozolca, vse drugo gospodarsko orodje je pa poslalo plen ognja. Na pomoč so prvi prišli gasilci iz Vira, ki so skušali ogenj omejiti, da se ne bi razširil na hišo, ki je bila šele lansko leto na novo prezidana. Ko so prispeli še gasilci iz Ra-domlja, se jim je posrečilo ogenj omejiti samo na goreča poslopja. Prišli so tudi gasilci iz Stoba in Domžal, katerim pa oa bilo treba stopiti v delo.
Za srečo birmantem
na i botri ali pa starši kupujejo lepe in izvrstno izdelane obieue za dečke pri najcenejši tvrdki z izgotovlienimi in po meri izdelan mi oblekami pri
Drago Schwab, Ljubljana.
4?iifflVfl Poli NI VE A
CREME * 01.JE
Zračna kopelj! Solnčna kopelj! Uživajte jo, kolikokrat morete! Popre se na morate nadreniti z N vea-Creme ali — oljem To pos eši potemnite*. obenem na omili uevarnosl solnčarice
U'Ikoil ta učinek? Od eucerita Tega ne vsebuje nobeno drugo sredstvo za negovanje kože na svetu. Nivea te torai nenadomestljiva
NIVEA ie poceni: Creme Din 3-50, 6'- 12-— 25'—.
Nesrečna srbska vas Berkovec
Zemlja še vedno podira in se i rese
Belgrad, 23. maja.
Poročali smo že o grozmi katastrofi, ki je zadela srbsko vas Be-rkovec blizu reke Kolubare. Tam je zemeljski plaz uničil trem velikim kroetskim družinami 10 poslopij in povzročil tudi drugače veliko škodo. Sedaj poročajo o novi nevarnosti, ki grozi tej nesrečni vasi.
Veliko in pogosto deževje je še bolj razrahljalo zeimljo. Pokazale so se nove razpokline. Dež tudi preprečuje prebivalstvu, da bi rešilo kaj od preostalih svojih slvari, da bi si napravilo zasilna prebivališča. Na ta način je prebivalstvo še vedno navezano na svoje zemljišče, kjer se je zg>odila katastrofa, in na sosednja zemljišča, ki mu po mnenju strokovnjakov tudi groai enaka nesreča.
To, kar so napovedovali strokovnjaiki, se je delno že zgodilo. Pred tremi dnevi so se pokazale nove razpokline. Te razpokline so še večje, kakor
pri prvi katastrofi. Ogrožena so posestva treh na-daljnih kmetskih družin. Na veem ogroženem sodišču je sedaj 8 družin s približno Гх) dušami.
0(1 sobote na nedeljo je imela nesrečna družina Radovičev zopet strašno noč. Tedaj je pričela vnovič pokaiti zemlja. Deževalo je čedalje bolj. Ponoči so domačini slišali nenavaden šum, ki je prihajal iz. kleti. Z grozo so opazili, da je iz zemlje pričela udirati voda v klet. Naenkrat so, čuli močan tresk. Kamnite stopnice, ki so vodile v hišo, so se odvalile obenem s kosoim zemlje. Nadaljnji del noči domačini niso smeli prebili v hiši.
Geologi in inženjerji iz Belgrada so kmete poučili. katera zemljišča so varna in katera so ogrožena.
V Belgradu so nabrali že več tisoč prostovoljnih prispevkov za nesrečno vas. Toliko seveda ne bodo mogli nabrati, kolikor so imeli nesrečni kmetje škode.
Zaradi ubo a uboge previitkarîce
Obsojen na É8 let
Maribor, 24. maja 1983.
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršil včeraj proces, ki ga je z zanimanjem pričakovala vsa slovenjebistriška okolica. Zagovarjal se je pred sodnim dvorom 45-letni posestnik Franc Lunežnik iz Bukovca pri Slovenski Bistrici, obtožen umora prevžitkarice Marije Hu-berjeve. O žalostnem dogodku dne 17. februarja letošnjega leta v Bukovcu, smo že svoječasno obširno poročali. Obenem z Lunežnikom je stala pred sodшki njegova dekla Apolonija Holcerjeva, rodom iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah. Dejanje, radi katerega se je Lunežnik zagovarjal, in okoliščine slika obtožnica sledeče:
Kaj trdi obtožnica
Olnlolženec Franc Lunežnik tn njegova žena Marija Lunežnik sta kupila s kupno pogodbo z dne 1. maja 1030 od Ivana in Julijane Huber, to je brata in svakinje umrle Marije Huber, posestvo vlož. štev. 15, k. o. Bukovec za 135.000 Din. Na račun kupnine sta obdolženec in njegova žena prevzela vknjileno dedno terjatev umrle Marije Huber iz prisojila z dne 9. septembra lft>9, v znesku 40.000 Din in njene stanovanjske ln prevžitne pravice iz imenovanega prisojila. Namesto obresti od vknjižene dedne terjatve, je obdolženec plačeval rajni mesečno 200 Din. Pri rajnki je stanoval njen 13-letni sin Pavel Huber. Marija Huber je bila po soglasnih izpovedbah zaslišanih prič izvanredno marljiva delavka in trezna ženska. Ker si pa uboga ni znala dovolj pomagati, jo je okrajno sodišče v Slov. Bistrici preklicalo, ko so ji umrli starši in ji postavilo za skrbnika Antona Hrastnika, posestnika v Zgornji Polskavi št. 12. Marija Huberjeva je stanovala v posebni hišici kakih 50 korakov oddaljeni od stanovanja obdolženca Franca ] Lunežnika. Sedanje gospodarske prilike so zadele tudi obdolženca in radi tega je težko dajal Huber-jevi prevžitek in še težje ji je plačeval dogovorjenih 200 Din na mesec. Huberjeva pa je vztrajala na pogojenih dajatvah in radi tega je prišlo pogosto ined njo in obdolžencem do prepirov. Ob-
dolženec je šel celo tako daleč, da je prepovedal Huberjevi zajemati vodo iz vodnjaka, ker to ni bilo pisano v pogodbi. Januarja in februarja letošnjega leta je obdolženec zopet zaostal s plačilom mesečnih 200 Din in to je najbrž bilo povod dejanju, ki ga je obdolženi izvršil 17. februarja. Domnevajo namreč, da je Huberjeva tega dne znova terjala obdolženca, da ji plača ostanek mesečnih obrokov, da je radi tega nastal med njo in obdolžencem prepir in da je v teku prepira obdolženec zadavil lluberjevo. Tako vsaj slika dejansko stanje obdolženčeva žena Marija.
Holcerjeva pa je obdolžena, da je usodnega dne videla Franca Lunežnika v sobi pokojne llu-berjeve in slišala, kako je ta klicala na pomoč ter hropela, ni pa skušala preprečiti dejanja ter tudi ni naznanila dogodka oblastem, kakor bi bila njena dolžnosL Zakrivila je s lem zločinstvo zoper pravosodje.
Razprava
se je proti obema obtožencema ž» pred nedavnim vršila, bila pa je prekinjena radi zaslišbe nekaterih novih prič ter ugotovitve novih momentov. Lunežnik se je namreč zagovarjal, da je sicer lluberjevo zadavil, zgrabil pa jo je za vrat v jezi. ker ga je zmerjala. Ko je omahnila, jo je spravil v posteljo 1er jo skušal zopet oživiti. Ni toraj iz-vršil dejanja premišljeno in z namenom. Trdil je nadalje, da mu je pokojniea sama odprla stano-vanje, ni pa vdrl notri s silo. Točnost njegovega zagovora je hotelo sodišče ugotoviti ter je prvo rapravo odgodilo.
Zanimanje za razpravo je bilo zlasti med domačini ogromno. Razpravna dvorana štev. 53 je bila nabito polna radovednega občinstva. Razpravi je predsedoval vss Lenart, vss dr. Kovča. PeČnik. dr. Kotnik in Zemljič prisedniki. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik dr. Jančič. Obravnava je trajala do pol 13.
Obsojen
Lunežnik je bil obsojen na 18 let robije, obtožena Holcerjeva pa je bila oproščena.
Prijatelj priwtelw kradel
Glavna skupščina
Zadružne zveze
Za glavno ekupščino Zadružne zveze dne 1. junija t. 1. je železniški minister dovolil polovično vožnjo. Polovična vožnja velja za čas od 30. maja do 3. junija. Delegatje za glavno skupščino kupijo na vstopni postaji celo karto, katere pa naj v Ljubljani po svojem prihodu ne oddajo, ker velja tudi za vožnjo nazaj. Na občnem zl>oru bodo dobili potrdilo, da so se udeležili občnega zbora.
Skrunitev grobov po naročilu pogrebnega zavoda
Skoplje, 22. maja.
V Skopi ju so v zadnjem času odkrili več primerov skrunitve grobov. Neznani zlikovci so prihajali ponoči na pokopališče, razkopali več svežih grobov in odnesli krste. Kradli so samo dragocene krste. Preiskava je dosegla presenetljivo odkritje. Policija je namreč ugotovila, da so tatovi kradli in skrunili grobove po naročilu nekega pogrebnega zavoda, ki je na ta način eno in isto krsto prodalo dvakrat ali trikrat. Kradli so tudi nagrobne vence, križe in drugo in sicer največkrat takoj v noči po pogrebu. Ker preiskava še teče, policija noče izdati imena onih ljudi, ki so v to afero zapleteni. Več oseb je že aretiranih, napovedujejo se i>a še nove aretacije
Kamnik, 23. maja.
Pogosto slišiš izTek, da danes ne smeš več nikomur zaupati, niti svojemu najboljšemu prijatelju ne. Očitek se zdi na prvi pogled krivičen, vendar pa ee je njegova resničnost že pogosto izkazala. To je imel priliko spoznati tudi trafikant v kamniškem predmestju. Neki znanec je že več let zahajal k njemu tn na njegovo poštenost in neoporečnost bi prisegel vsak, kdor ga je poznal. Bi! je to okrog 27 let star posestnikov sin iz trdne kmetske domačije v kamniški okolici. V trafikan-tovi družini je bil znan in domač kot družinski član. kateremu «o vse zaupali. Pri vsakem, kdor ga je poznal, pa je fant po svoji zunanjosti, odkritem in neprisiljenem vedenju vzbujal vtis poštenjaka od nog do glave. Po večkrat na teden se je na svoji pcxti ustavil v trafiki, kjer je včasih tudi po par ur za prodajalno mizo pisal ali pa prebira! časopise.
Trafikant je že skozi tri leta stalno opažal, da mu izginja iz predala denar. Na noben način si ni mogel razložiti, kdo bi bil skrivnostni tat, katerega kljub veliki pozornosti niso mogli izslediti. Pred tednom dni je spet ugotovil, da mu je zmanjkal iz predala zavitek kovancev v vrednosti 100 dinarjev, katere je imel pripravljene, da jih odnese na pošto. Denar je izginil v času, ko se je trafikant za hip odstranil iz trafike, da f>rinese kozarec vode prijatelju, ki je medtem sam ostal za mizo. Vse okoliščine so kazale, de denarja ni izmaknil nihče drugi ko pošteni prijatelj. Trafikant tega кат ni mogel verjeti in ni hotel naravnost obdolžiti prijatelja, o čigar poštenosti je bil vedno prepričan, pač pa je sklenil, da ga preizkusi.
V predal, kjer je navadno sedel, je položil 30 Din, katerih po odhodu prijatelja ni bilo več v predalu. To se je ponovilo dvakrat med tednom. V nedeljo ga je nekdo skrit za leseno steno skozi luknjico opazoval. Ko se je trafikant odstranil, da
Zavarujte se pri
„KARITAS"
Zahtevajte prospekte. — Pojasnila dobite tudi pri župnih uradih.
„KARITAS"
LJUBLJANA, oalača V za ie ш ne za va rov« In ira
mu prinese kozarec vode, je dobri prijatelj odprl predal in zagrabil pest denarja ter ga shranil v žep. Skrivni opazovalec je stopil izza stene in dokazal »prijatelju« tatvino. Posegel je v žep in privlekel Iz njega 64 Din.
Ositmlienec se je pod dokazi takoj vdal in priznal orožniku, da je v zadnjem tednu štirikrat pobral denar iz predala. Za druge tatvine denarja, ki segajo dve leti nazaj, pa ni hotel ničesar vedeti. Trafikant sodi, da ie bil oiškodovan v zadnjih letih najmanj za 10.000 Din.
Binkoštni izleti Zveze za tujski promet
Za binkoštne praznike priredi Zveza za tujrfti promet v Ljubljani, v Sloveniji (Zastopstvo Putni-ka) naslednje izlete:
A.	V Logarsko dolino: a) v soboto 3. junija, b) v nedeljo 4. junija in c) v ponedeljek 5. junija, vselej ob 4.45 izpred Ljubljanske kreditne banke čez Gornji grad, Ljubno, Luče in Solčavo. Povratek v nedeljo in ponedeljek 5. junija zvečer. Cena vožnje 105 Din za osebo, cena izleta c) vožnja in prehrana, zajutTek in kosilo, 135 Din.
B.	Na Koroško: Odhod v nedeljo, 4. junija ob 5 izpred Ljubljanske kreditne banke: Ljubljana— Kranjska gora—Podkoren—Beljak (kosilo), Spita!— Millstadt (prenočišče) Radentheim—Afritz—Annen-heim — Kanzelhohe —Beljak — Podkoren — Kranjska gora—Ljubljana. Cena izleta: Vožnja, prehrana in prenočišče (2 krat kosilo, 1 večerja, 1 zajutrek, 1 prenočišče), potni list in vizum, napitnine in takse 375 Din za osebo.
C.	V Benetke: Odhod v soboto, 3. junija ob 5 izpred Ljubljanske kreditne banke čez Trst (kosilo), Monfalcone, Benetke. Povratek v ponedeljek ob 12 čez Treviso, Monfalcone, Gorico, Ajdovščino, Vipavsko dolino, Kalce v Ljubljano. Cena izleta vožnja, prehrana in prenočišče, vštevši italijanski vizum, napitnine in takse 710 Din za osebo.
Prijave sprejema Putnik v Ljubljani do 30. t. m. V letošnji sezoni bodo poleg navedenih izletov še j>oldnevni, eno- in večdnevni izleti in sicer: Ljubelj, Horjul, Županova jama, Belokrajina, Vršič, Cerkniško jezero, Koroško, Heiligenhlut. Gross-glockner, Gradec, Dunaj, Budimpešta itd. Tozadevni prospekta Ludejo v kratkem.
Ljubljanske vesli:
Kriza ustvarja brezdomce
Ljubljana, 24. maja.
Ko prikipe razburkani valovi gospodarske krizo na vrhunec, je vselej opazovati, da ustvarja kriza na eni strani hudo socialno bedo, pomanjkanje, da ustvarja brezposelne in brezdomce, ker ljudje ne morejo več zmagovati skromnih, kaj še večjih najemnin za stanovanja, na drugi strani pa kriza rodi zločinstvo, zlasti se takrat množe zločini zoper tujo lastnino in človeško življenje.
Da, sedanje gospodarske 6tiske ustvarjajo brezdomce. Deložacijo se množe od meseca do meseca. Mnogi deloalranci postajajo apatični, drugi pa krčijo pesti in se skušnjo znesti nad nedolžnimi organi, ki morajo izvršiti samo to, kar jim nalaga sodni sklep, ki so ga zahtevali hišni lastniki. V maju je bilo doslej deložiranih že 18 revnih stanovanjskih najemnikov, pri katerih je intervenirala mestna občina. Mnoge intervencije so bile uspešne. Deložacijo so bile izvršene brez vsakega inoidenta in hrupa. V drugih slučajih pa je prišlo do ostrejših konfliktov. Pri deložacijah se zlasti razgali v vsej bedi vsa beraôija ubogih stanovanjskih na. jemnilcov, ki se bore za svoj življenski obstanek in katerih mesečni dohodki dostikrat celo ne presegajo borih 400 Din. Neka deložiranka so je hotela celo zastrupiti, a so ji v bolnišnici pravočasno rešili življenje. Prav žalostni prizori se pojavljajo, ko je treba vreči i/, temnega in vlažnega stanovanja družino z nedoraslimi otročiči. Družinino ropotijo še kam zavlečejo, a družina je dobesedno na oesti.
So pa tudi slučaji, ki so obžalovanja vredni. Nekatere stranko začno nagajati in so izbirčne v nakazilu stanovanj. Tako je znan primer, ko stranka ni hotela sprejeti nobenega od ponudenih sta-
novanj, čeprav sta ji bili na razpolago 2 stanovanji. Tragična je ludi usoda neko bivše hišne posest-nice. Valutne ueprilike so jo spravile na bcraško palico.
Je še neko drugo zanimivo vprašanje I Koliko deložacij najemnikov iz mestnih stanovanjskih hiš je na programu za ta in prihodnji mesec? Iz mestnih hiš ima biti deložiranih 19 najemnikov, ker niso plačali že več mesecev najemnine. Zadevni deložacijski sklep sodišča pa še ui dostavljen magistratu. Za 27 strank pa je sklep že dostavljen magistratu. Te stranke se imajo najpozneje do 16. junija izseliti. Izpraznitev barak v Gramozni jami, od koder bo deložiranih 24 strank, se je odložila zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Kruta usoda tepe tudi nekega obrtnika. Kriza ga jo spravila na kant. Njegova tašča ga je delo-žirala, ker ji ni plačal stanovanja, dočim je hčerki in otrokom dovolila stanovati še nadalje pri njej.
Zetovo pohištvo so zmetali pod neki kozolec. Zet sam pa bega okrog kot Ahasver.
Na stanovanjski oddelek mestnega magistrata je zadnje dni velikanski naval strank, ki vse prosijo, da bi jim magistrat nakazal kako, če tudi borno stanovanje. Ni mogoče! Kriza je ustvarila brezdomce, ker ne zmorejo velikih najemnin, če tudi je v Ljubljani na izbero lepili, a dragih stanovanj, ki stoje prazna že pol leta in celo več let. Na eni strani za malega človeka ni dobrih in zdravih stanovanj, na drugi strani pa hišni posestniki no morejo oddajati dragih stanovanj, ker stoje na stališču, da morajo prav najemniki znatno prispevati k amortizaciji glavnice, porabljene za zgradbo nove hiše.
Se enkrat o plačah mestnih uslužbencev
Prejeli smo:
Občinski svetnik g. prof. dr. Pipenbacher je v »Slovencu« dne 20. t. m. objavil članek, v katerem obravnava plače mestnih uslužbencev ter jib primerja z državnimi. Gospod profesor je v tem članku posvetil posebno pozornost nižjemu uslužbenstvu neuradniških kategorij. Ker pa so njegove primerjave in izvajanja postavljena na krivo bazo, smatrajo podpisane organizacijo za potrebno, podati k temu sledeče pojasnilo:
Primerjava mestnih uslužbencev z državnimi, kar tiče kvalifikacije in strokovne izobrazbe, ni baš lahka. To pa radi tega, ker zaposluje občina uslužbence raznih strok (dohod,irstveni urad, tržna straža itd.), ki jih država nima, nasprotno pa zaposluje država nameščence raznih strok (varnostna straža, železnica itd.), ki jih občina nima. Radi tega je tudi različna uvrstitev v posamezno categorije, različna pa je tudi plača. Začnimo pri državi. Številke, ki jih navajamo, so vzete iz obeh pragmatik, državne in mestne. Državni uslužbenci izven uradniškega položaja so uvrščeni v kategorije služiteljev n zvaničnikov. Za služitelje smatramo osebje, ki snaži uradne prostore in dostavlja akte raznim uradom. Služitelj začne v II. kat. in konča v I. kat. Začetna plača torej letno 11.040 Din, končna pa 13.000 Din. Vse ono osebje pa, ki vrši službo, za katero je določena posebna strokovna izobrazb:!, je uvrščeno v kategorijo zvaničnikov. ZvanlSnik začne v III. kat., konča pa v I. kat. Začetna plača torej letno 13.860 Din, končna pa 21.180 iinarjev.
Mestni uslužbenci izven uradniških položajev pa so uvrščeni v 3 neuradniške kategorije.
V I. kat. so: delovodje, vodilni monterji, vo-dibii strojniki, vodje dohod, linijskega urada, cestni nadzornik, garažni mojster itd. Te kategorije državna pragmatika ne pozna, ker so nameščenci z isto kvalifikacijo (državni mojstri itd.) uvrščeni v uradniški stalež. Začetna plača te kateg. znaša letno 19.8C0 Din. po dosluženih Зб letih pa Din 38.280.
Rjavi ali črni damski boks čevelj.
Ant. Krlsper
Mestni trg 2(i Ljubljana Stritarjeva ul. 1-3
Za primerjavo pridejo torej v poštev samo naslednji 2 kategoriji.
V	II. kat. so uvrščeni: poduradniki, monterji, strojniki, pregledniki dohod, urada, nadpazniki cestnega nadzorstva itd. Začetna plača te kateg. znaša letno 14.400 Din, po odsluženih 35 letih pa 30.000 Din.
V	III. kat. so: zdravstveni pomočniki-desin-fektorji, stražniki in nadstražniki tržnega nadzorstva, šoferji, poklic, gasilci-profesijonisti, telefonisti, inkasanti, pazniki in nadpazniki doli. urada, pazniki cestnega nadzorstva, mestni ječar itd. Začetna plača te kategorije znaša letno 13.700 Din. Vse navedeno osebje mora biti strokovno izobraženo. Uradni čas znaša 8 do 12 ur dnevno, pri nekaterih celo več; nagrad oz. funkcijskih dokiad nižji uslužbenci no prejemajo.
Spoštovani gospod profesor Pipenbacher pa je v svojem članku primerjal mestne uslužbence navedenih kategorij — z državnimi shratelji. Umevno, da so je potem pokazala precejšnja razlika v plačah.
Državni uslužbenci z isto kvalifikacijo bi se prav lepo zahalili tistemu, ki bi jih uvrstil v kat. služiteljev. Priznamo, da je razlika v plačah mestnih in državnih uslužbencev neurad. kategorij. Toda ta razlika je malenkostna, če se vpošteva kvalifikacija posameznih kategorij, 1er že ve čl; rat omenjeni bonus pri državnih nameščencih; absolutno pa ne dosega razlike 100, ali celo nad 100 %, kakor to trdi g. profesor. Nepristranski opazovalec dobi pri celi stvari vtis, da gre tukaj za dvoje, iu sicer: ali so plače državnih nameščencev premajhne, ali pa so plače mestnih uslužbencev previsoke. Mi trdimo prvo. Prepričani pa smo, da so istega mnenja tudi državni uslužbenci in vsa javnost.
Mislimo, da je sedaj zadeva trlede plnč vsestransko pojasnjena in s tem za nas končana. Na event. nmlaljne izpade v IPohodu« ali kjerkoli, podpisane organizacije ne bodo več odgovarjale. To pa radi tega ne. ker postaja zadeva že mučna m domnevnmo. dn javnosti že preseda.
Organizacije mestnih uslužbencev neurad. kategorij v Ljubljani.
DAMSKE OBLEKE
in kompleje najmodernejših vzorcev in najnovejšega kroja že od 150 Din naprej, plašče po globoko znižanih cenah nudi tvrdka FRAN LU Kič - STRITARJEVA ULICA - LJUBLJANA
Dr. Musië'beyeva mali živi v Ljubljani
Ljubljana, 24. maja.
Poročilo o smrti slovenskega egiptovskega plemiča dr, Mušič-beya je v javnosti vzbudilo veliko zanimanje. Pokojnik je bil silno navezan na svojo skrbno mamico, ki je zanj v mladostnih letih vse žrtvovala, da mu je pomogla povzpeli se v tujini do tako visoke in ugledne stopnje. Dir, Mušič pa tudi ni pozabil svoje matere ter ji je preskrbel tu v Ljubljani mirno in srečno zavetje. Mati Barbara Mušič je bila 6. decembra 1852 rojena v Blatni Brezovici pri Vrhniki. Že mlada je odšla z doma služit. S sinom je prišla v Aleksandrijo, kjer si je s poštenim delom prihranila nekaj denarja in skrbela tudi za sina. V Aleltsandriji, kamor so pred vojno hodila mnoga slovenska dekleta za zaslužkom, je ostala do leta 1905. Doinotožje jo je gnalo v staro domovino. Naselila se je v Ljubljani. Stanovala je sprva na Sv. Petra cesti, pozneje na Kongresnem trgu in nato na Mestnem trgu. Leta 1912 se je vrnila k sinu v Aleksandrijo, ki je takrat že zavzemal odlično pozicijo. Bil je med drugim odvetnik mednarodnega apelacijskega sodišča. Pred izbruhom vojne z Italijo se je zopet vrnila v Ljubljano ter se nastanila na Tržaški cesti. Sin se je vedno zanimal za svojo mater ter je bil v stalni korespondenci z nekim ljubljanskim odvetnikom. Pred približno 9 leti jo je na cesti podrl neki kolesar. Pri padcu je dobila na nogah tako hude poškodbe, da je ohromela na obe nogi. Ljubljanski odvetnik je takoj o nesreči obvestil svojega prijatelja v Aleksandriji. Ta je takoj pohitel v Ljubljano in poskrbel za mater, da je dobila primerno bolniško postrežbo. Mali ookojnega dr, Mušič-beya se sedaj nahaja v Leonišč.i. Je zelo rezervirana in molčeča. Smrt sinova jo je močno potrla.
Za ©Iroka
/a olToka žrtvuje današnja človeška družba v teh težkih gospodarskih in razdrapanih socijal-nih razmerah vsa razpoložljiva sredstva. Rešujmo otroka in zagotovili bomo našemu narodu in naši državi zdrav in krepak, duševno in telesno odporen rod.
Pretekla zima, ki je bila najbolj kritična, je zapustila svoje težke poslcdice najbolj pri otrocih. Mestna občina bo tudi letos v počitnicah tem otrokom zamenjala njihove barake, kletna stanovanja z zračnimi prostori na Gorenjskem in ob morju, kjer bodo ob skupni hrani nabrali novih moči za bodoče šolsko leto. Petsto prošenj je vloženih za sprejem v počitniške kolonije. Kredit je pa zelo omejen. Zato bomo priredili v juniju veliko javno tombolo s krasnimi dobitki. Prepričani smo, da bo javnost pridno segala po tablicah, ki se bodo prodajale po 2 Din.
Dajmo otrokom solnca in zraka, da jib ohranimo zdrave in vesele,
VSE ZA OTROKA!
Za bšsuka&i« posebni vlak v
Za binkoštne praznike od 3. do 6. junija priredi Zveza za tujski promet izlet v Split. Kdor želi poceni preživeli binkoštne praznike na našem Jadranu, naj se takoj prijavi pri »Putniku« v Ljubljani, najkasneje pa do 30. t. m. Cena izleta, t. j. vožnja posebnega vlaka III. razr. tja in nazaj, prehrana, izleti z avtobusom, odnosno z ladjo v Kaštel Stari, OmiS, Makarsko (po izbiri) je iz Ljubljane 325 Din za osebo.
Odhod posebnega vlaka iz Zagreba 3. junija ob 21, prihod v Split 4. junija ob 7. Odhod iz Splita 5. junija ob 21, prihod v Zčfgreb 6. junija ob ; 7. uri.
Kazenska razprava pred binkošimi
Veliki kazenski senat ljubljanskega okrožnega sodišča bo še pred binkoštmi sodil v dveh večjih obravnavah, ena je politična, pri drugi pa gre za koristoloveki umor. Najprej se bo vršila razprava proti posestniku Antonu Vombergerju iz Tunjic in njegovemu pomagaču Avgustu Hafnerju, čevljarskemu mojstru v Tunjiiški Mlaki. Oba sta obtožena, da sta 29. aprila lani zadušila 73 letno go-sliilničarko in poseslnico Ivano Rakef v Tunjiški Mlaki. Prvotno so ljudje mislili, da je starka umrla naravno smrti, ker ni bilo opaziti na njej nikakih znakov nasulja. Pozneje pa jo bil osumljen, da jo je zadušil njen nečak Voinberger, da bi so polastil njenega premoženja. Za ta zločin pa je najel drugega obtoženca. Že svoječasno, ko je bila pojasnjena starkina smrt, jo umor v kamniški okolici vzbudil veliko senzacijo.
Prihodnji teden se bo vršila prav tako pred velikim senatom razprava proti 4 mladim komunistom zaradi zločina po čl. 1 in 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Tik pred binkoštmi pa pridejo pred mali kazenski senat drzni in premeteni ljubljanski svedrovci, ki so bili dolgo časa pravcati strah Ljubljane, kajti izvrševali so vlomilske posle prav na debelo. Tolpa je štela 11 članov, ki jim je načelo va I mizar Martin Praček. Družba je dobro živela in zapravljala kar na debelo ukradeni denar. Praček sam pa je obtožen, da je lani za božične praznike vlomil v blagajno Gospodarske zveze ter odnesel za 35.553 Din tujega denarja in srebra. Njegova žena Valerija in mizarski pomočnik Stefan Šlose-r pa sta mu pomagala skrivati ta denar in ga izmenjavati v malih zneskih v Zagrebu. Praček je po tem vlomu imenitno in razkošno živel. Za to razpravo vlada med Ljubljančani veliko zanimanje.
Izrabite priložnost!
20° i popusta
0 Matineja Trboveljskih Slavčkov. Danes dopoldne to^no ob nol 11 sc vrši v Unionski dvorani i matineja Trboveljskih slnvčikov i>od vodstvom njihovega zborovodje !7. Suligoja. Opozarjamo, da se dobo sedeži in stojišča od pol 10 dalie v veži pred ! veliko Unionsko dvorano. Na razpolago so še sedeži r>o 4 Din in pa stojišča po 2 Din. ravno lako ! se dobi tudi lepa programnn knjižica s slovenskim ! in češkim besedilom petih zborov, stane 3 Din.
IZR ABITE PRILOŽNOST!
Vse preostale pomladanske plašče odprodajam z
20% popusta.
Gospodom nudim elegantne kamgarn obleke češke kakovosti že od 900 Din dalje. — K. PUČNIK, Šelenburgova ulica 1 (nasproti kavarne »Zvezda«).
Slovo
Zdaj pa odhajam k njemu, ki me je poslal in nihče izmed vas me ne vpraša: »Kam greš?« (Jan. 16, 5).
Največji revolucijonar zapušča svet in njegovi najljubši ga ne vprašajo, kam gre. Poslavlja se in njegovi sovražniki ne vedo. Vsi od kraja bi se razveselili, če bi vedeli, da je spod nog on, ki je od vsega početka križal najbolj zvite načrte človeštva. še v zibeli je prevaral kralja Heroda, trideset let so nasprotniki živeli v živi veri, da ga ni na svetu, le enkrat — kot dvanajstleten — se je pokazal in so se čudili njegovi modrosti; potem je prevel svet od skrajnih globin do nebeških višin •i silnim prevratom, ki ga vsa človeška modrost ne bo zavrla, ki ga tudi sam hudič ne bo zadržal. Prišel je in ni je moči, ki bi vsaj malce mogla zanikati njegov prihod in njegovo delo.
Na višku slave je šel prostovoljno v smrt, v sramotno smrt na križu. Zdaj je po njem, so mislili nasprotniki. Kaj še! Saj je povedal, da je ves trud zaman, da bo tako, kot on hoče, povedal je tudi. da ga bodo bičali in križali, a da je vse to le prehod, ki ga popelje v veličanstvo in v slavo.
Zdaj grel Ni ga več!
Ne; čo bi vedeli, da je Sel, bi farizeji in pismouki govorili in bahali: Pa smo ga! Toda on ве poslavlja, a se poslavlja kraljeveki. S svojo močjo :»re s tega sveta. Nihče drug ne more tako svojevoljno zapustiti te revno žemljice.
Dejal jc svojim: »Na svetu boste imeli stisko; ali zaupajte, jaz sem svet premagal.'; (Jan 10, 33). Kdo bi si drznil odpreti usta, da bi izpregovoril take besede? In če bi se kdo drznil, njegova trditev bi bila laž! Tu pa je kot biser čista resnica. Svet je premagan v njegovi moči. — Radi tega je orišel: zdaj gre radi tega.
Veličastna je bila njegova oporoka. Ne samo Itraljevska, bila je duhovniška; oporoka velikega duhovnika, samega Boga. Kako samozavestno jo je
naročal: »Pojdite po vsem svetu in oznanjajte evan-	nes bolj potrebni kot kdaj prej. Tolažnik je tu!
gelij vsemu stvarstvu.« (Mr 16, 15). Edino on je	On nas prepriča o grehu, o resnici, o sodbi; on
mogel povsem upravičeno izreči te besede. To je	nas vodi, ko mislimo, da je polom neizbežen. Tu
tisti, ki mu je zemlja podnožaj, ki ima zemljo za	j ni poloma, lu je le padec, padec, loi dvigne iz pre-
pručico, da na njo položi svoje božjo noge. To je	pada. To je tisti Tolažnik, o katerem pravi dalje:
tisti, ki je kratkomalo dejal: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode!« (Mt 28, 18).
Toda to ni tako preprosto. Dati je lahko, in če bi kdo drugi dal, kaj bi bilo? Nič! Polom! Tu pa je Bog in zato je stvar drugačna. Dal in izročil je oblast na zemlji ljudem. Vedel pa je, kakšni so ljudje. Saj jih je nam v vzgled bolj preizkusil kot vsi drugi. Zato je dal še moč, ki je tudi edino v njegovih rokah: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28, 20). Tu je trn, ki bode njegove nasprotnike, ob ta trn se sovražniki spotaknejo in vprav tu padejo po človeško. »Zastonj,« je klic tistega, ki je govoril: >Kdor bo veroval in bo krščen, bo poveličan, kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen.« (Mt 28, 10).
Da, njegova oporoka je bila edinstvena. Tako samozavestno nihče ne dela oporoke, ko odhaja s sveta. Vsak se boji zase, Bog pa je skTbel za druge. Tolažil je svoje in vse tiste, ki hodijo za njim in po njegovih stopinjah: --Tiste pa, ki bodo verovali, bodo spremljala ta znamenja: V mojem imenu mu bodo hude duhove izganjali, nove jezike govorili, kačo prijemali, in če kaj strupa izpijejo, jim no bo škodovalo; na bolnike bodo roko polagali in ti bodo ozdraveli.« (Mr 10, 17—18). Kot pravljica se sliši vse to in če ne bi bilo res, bi mislili, da jo le lepa pravljica. Toda tako lepo pravljice si ne bi mogel nihče izmislili in dokazi za resničnost so so množili za vsako črko in šo vedno se množe. Teh besedi ne bo zavrgla nobena znanost in vsa peklenska hudobija, kajti: stoje kot skala.
V slovo pa pove še razveseljive besede: »Za vas je dobro, da grem. Zakaj, če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam: če pa odidem, vam ga bom poslal.« (Jan 16. 7). Kako resnične so te besede! Tolažnika smo potrebni, morda smo ga da-
i ;Ko pa prido on. Duh resnice, vas bo učil popolno ) resnice. (Jan 16, 13). Zgodovina jasno izpričuje t resničnost obljube. Ko so bili prepiri o stvareh, j ki jih človek težko doume še po razjasnitvi, so I zmote vedno padle, ostala pa je čista resnica in
I laž in krivica sta utihnili. Zgledov pa no manjka.
Poslal bo torej Tolažnika, a še dodaja: »Jaz sem 7. vami vse dni do konca svota.« (Mt 28, 20). Torej dva! Ne, trije! — Eden sam je z naini v treh osebah! In vso je res. Z nami je. Če ne bi bil, bi njegova ustanova že davno propadla, saj so nasprotniki že davno klicali: »Po katoliški veri je! Ni je več!« Kdo to trdi? Pogleda naj, lažnik!
Slovo!
ll'oslovil so je, a je ined nami ostal. Z nami živi in mrje in v njem je upanje, ki ga imamo, ko vse prepada. Njegovo zemsko življenje ni namreč konec. življenja Boga-Sloveka med ljudmi na zemlji, ampak je šele pravi začetek: kajti v Njem ima Bog človeka in človek Boga in ne samo eden ali dva, ampak človeštvo kot enota in skupnost vseh ljudi.
Da bi bili vsi eno, kakor je molil v svoji ve-likoduhovniški molitvi, je kot veliko poglavje svojega globokega prevrata dal zapoved, ki je svet dotlej ni poznal in je danes noče poznati in je najbrž nikoli no bo bolel poznati: ljubezen. : Ljubezen jo potrpljiva, je dobroti ji va; ljubezen ni nevoščljiva, so ne ponaša, se ne napihuje; ni prešerna, ne išče svojega, se ne da razdražtti, no misli hudega; se ne veseli krivice, veseli se pa resnice, vse opraviči, vse veruje, vse upa. vse prenaša'. (1 Kor 13, 4—7). Res veliko terja zapoved ljubezni, a nn svetu bi bil po njej raj. Da pa ni raja na svetu, ni Njegovega slovesa krivda, krivda jo v nas, ki smo zavrgli glavno zapoved, zapoved ljubezni.
Vse preostale pomladanske rlamske plaščeod prodajam z Gospodom nudim olegantne kamgarn obleko češke kakovosti see od Dir» »OO-— dnije K. PUČNIK, LJubljana, Aleksandrova ul. 1
(nasproti kavarne (Zvezda)
Kai bo danes?
Drama: : Roksi«. Izven. Globoko znižane cene. Opera: »Grofica Marica«. Izven. Znižane cene. Kino Kodeljevo: Ob po! 4, pol 6 in pol 9 Kač-marek (Fritz Schulz).
Kinogledališče Št. Vid-Vižmarje predvaja danes ob pol 4, pol 0 in S zvečer najboljši film Pat in Patachona »Med ljudožrcic.
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Baliovec, Kongresni trg 12; mr. Uetar, Sv Petra cesla 78 in mri ' Hočevar, Celovška cesta 31.
KAJ BO JUTRI?
Drama: Zaprta. Opera: Zaprta.
Nočno službo imata lekarni: mr, Sušnifc, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10.
JVa obiske dobil sem brata — pa sva si pomigniia, k Sla/niču sva švignila, danes ruska ie saiata!
0 Krščanska šola za stolno župnijo ima jutri v petek zvečer po šmarnicah redni letni občni zbor v stolnem župnišču. Vsi člani vljudno vabljeni.
0 Počitniška kolonija. Slovenska krščanska ženska zveza priredi tudi letošnje počitnicc počitniško kolonijo v lepem iu prijetnem kraju bližnje Gorenjske. Kolonija sc bo vršila v skupinah za deklice in dečke ločeno. Vsa tozadevna pojasnila in informacije sprejmejo starši v pisarni Kolodvorskega lhisijona, Masarikova c. 12. v poslovnih urah od 8. do 12. in od 14. do 16. ure izvzemši nedelje in praznike. Bok za prigla-šanjc jc vštevši 3. junij. — Slovenska krščanska ženska zveza.
0 70 letnico svojega rojstva praznuje jutri 26. maja v krogu svoje družine goepa Ivana Herzog. Jubilnntka je dolgoletna naročnica sSlovcnca«. Bog živi blago gospo šc mnogo let!
Danes otvoritev kavarniškega vnta ,,Kavarne Tabor1'
Zvečer poje oktet „škerjančkov" Se priporočata Ivan in Zcfi Flerin
© Prebivalci Florjanslte ulice so mestnemu magistratu hvaležni za lepo ureditev Florjanske cerkve. Da pa bo delo popolno in da bo hvalilo mojstra, ni dovolj, da se je uredila in tlakpvala Ulica na Grad, ampak tlakovati bi se morala vsa Florjanska ulica od mestne dekliške šole do cerkve sv. Florjana. S tem bi se dosegla tudi zveza
7. že tlakovano Rožno ulico 1er bi dobil ves okraj moderno mestno lice.
© Na Tyrševi (Dunajski) cesti so izravnali in opremili z robniki nedavno tudi levi del hodnika od Strojnih tovarn in livarn naprej do cerkve sv. Krištola. Zvišali in posuli pa so samo polovico banketa, druga jc sedaj za dobrih 30 cm nižja, kar bo povzročilo ob deževju mlake, ne glede na to, da je videti celo delo polovičarsko izvršeno.
© Vilharjeva ccsta zavije v spodnjem delu v ostrem, pravokotnem ovinku proli mestni mitnici, odnosno proti železniškemu podvozu na Šmartin-ski cesti. Ta ovinek jc odločno preozek in zaradi nepreglednosti avtomobilistom nevaren. Stvar bi se dala z majhnimi stroški popraviti s tem, da se odreže ovinek proti železniškemu svetu v položno izpeljanem, vsaj 3 m na noter pomaknjenem loku. To naj bi se zgodilo čimprej, preden se tam sezida kako javno ali zasebno poslopje.
© Bluzo, razno damsko perilo, torbice in rokavice, najnovejšo mode, dobite le pri tvrdki Milof Karničnik, Stari trg.
_© Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
© Dunajsko oranje svetlolikanjc, Šimenc, Kolodvorska a.
Novi pravilnik za železniško delavstvo
Nižji prejemki m nižje pokojnine
Ljubljana, 24. maja.
Z dnem 21. majem je stopil v veljavo npvi pravilnik za pomožno delavstvo pri prometnih ustanovah, to je v glavnem pri železnicah.
Stari pravilnik je veljal od 1. julija 1930 in je bil zelo nejasen ter je žc tedaj pomenjal za delavstvo občutno poslabšanje. Zato so bile uvedene | od vseh strani akcije za spremembo. Dne 21. maja pa je stopil v veljavo novi pravilnik. V splošnem so ostale vse stare odredbe ter se novi pravilnik od starega ne razlikuje v mnogih točkah.
Zmanjšane pa so plače delavstva. Stari pravilnik je določal za nekvalificirano delavstvo dnevne mezde od 22—35 Din, novi pravilnik pa od 19,80_31.50 Din. Za profesioniste je stari pravilnik določal mezde od 26—59 Din dnevno, novi pravilnik pa določa dnevne mezde od 23.40—52.20 Din. Tako so z novim pravilnikom uzakonjene vse redukcije mezd, ki so bile na železnicah od 1. oktobra pa do danes.
Predpisi za stalnost v službi so ostali isti, kakor so bili dosedaj. (Tri leta službe in starost pod 36 let.) Edino oni delavci, ki so bili v železniški službi pred 28, oktobrom 1923 in uslužbenci bivše iužne železnice, dobe stalnost ,ne glede na starost in s tem tudi pravico na dopust.
Znatno so spremenjeni pokojninski predpisi in sicer znaša članarina za profesioniste sedaj 63 Din mesečno (do sedaj 70). Za polkvalificirano delavstvo 45 Din mesečno (do sedaj 50) in za navadno delavstvo 36 Din (40 Din). Pravico do pokojnine dobi delavec po 12 letih članstva (to je po 15 letih službe).
Koledar
Četrtek, 25. maja: Kristusov vnebohod. Gregor i j VII., papež; llrban !.. papež.
Petek. 26. maja: Filip Nerij, spoznavalec; Marija Ana Jer.
Mnogo bolj, kakor so padli prispevki, ki jih plačuje delavstvo za pokojnine, pa so sc znižale pokojnine same.
Tako je imel prolesionist po starem pravilniku po 12 letih članstva 500 Din mesečne pokojnine, po novem pravilniku pa 450 Din. Po 36 letih članstva je imel profesionist poprej 1290 Din mesečne pokojnine, po novem pa 1152 Din. Polkva-Iilicirani delavec je imel poprej po 12 letih članstva 360 Din mesečne pokojnine, po novem pravilniku pa 324 Din. Po 36 letih članstva je imel poprej 921.60 Din pokojnine, po novem pa 830 Din. Navadni delavec je imel poprej po 12 letih članstva 285 Din mesečne pokojnine, po novem pa jc ima 256 Din. Po 36 letih je imel delavec poprej 729.60 Din mesečne pokojnine, po novem pa ima 655 Din.
Prispevek delavca je znižan v vseh 36 letih za 1728 Din, njegova pokojnina pa je znižana za vsako leto za okoli 1000 Din. Upokojenec ne dobi tudi nobenih družinskih in nobenih draginjskih doklad.
Enako morajo delavci po novem pravilniku doplačati naknadne prispevke za ves čas svojega članstva, tako da bo za zgoraj navedene pokoj- . ninc plačal delavec s 30 leti članstva 10.000 Din, j prolesionist pa nad 20.000 Diin. Ta doplačila se bodo pobirala v mesečnih obrokih in sicer v 100 j do 200 obrokih.
To so najvažnejše in bistvene izpremembe v pravilniku. Glede dopustov je ostalo vse pri starem.
TOGAL TABLETE
blagodejno uplivajo proti:
Zlata poroka
Videm ob Savi, 21.
Brez zunanjega bleska, skromno kakor sta skromna današnja elavljeuca je videmska fara proslavila redko slavje: Pavel in Terezija Pla-niliç sta obhajala zlato poroko.
Skoro osemdeset let dolgo dobo svojega življenja sta preživela slavljencu v zdravem krščanskem duhu. Saj beremo na 79 letnem možu in 72 letni ženi še polno veselja in volje do življenja.
Res, le prava, na dobrih temeljih sloneča slovenska korenina more elaviti tak jubilej. — Našima slavljenccma želimo šc obilo zdravega življenja v božji milosti.
Jubilej skromne slovenske žene
Ljubljana, 24. maja.
Gospa Ivanka Češenj, soustanoviteljica tacenske elektrarne, je skromna slovenska žena in muti, a podjetna in marljiva. Prav s svojo vztrajnostjo in odločnostjo je dosegla, da se je 6prva malo podjetje, tacensku elektrarna, razmahnilo v veliko podeželsko elektrarno. Gospa Ivanka je praznoval: v soboto 20. t. m. 50-lct-nico, od kar je zagledala luč belega dne v Vnanjih Goricah, ljubljanska okolica. V nežni mladosti so ji starši pomrli. Zato so jo Marin-kovi v Vnanjih Goricah vzeli k sebi in jo vzgojili. Vedno je bila skromna, a vestna in marljiva gospodinja. Goepa Ivanka se je poročila s posestnikom I. Česnjem na Brodu pri Tacnu pod Šmarno goro. Na desnem bregu ne daleč od tacenskega mostu se dviga lepa kmetija, tik ob bregu pa stoji velika zgradba elektrarne. Pokojni I. Češenj jc bil podjeten in umen gospodar. L. 1908. ie zgradil malo hidroelektricno centralo. Centrala jc bila sprva namenjena bolj domačim potrebam. Pokojnik je imel velike načrte, ki pa mu jih je prekrižala svetovna vojna, kajti postal jc nje žrtev. Kot avstrijski
Zadnja pot f dr. Wernerja Hohna
Slatina-Radenci, 23. maja.
Zadnji ponedeljek se je vršil pogreb dr. Wernerja Hohna na pokopališče pri Kapeli, ki je pokazal, kako močno se je ljudstvo zavedlo, kaj mu je bil rajnki, ki ga je ekozi vse življenje vodila resnična, nesebična, požrtvovalna ljubezen do bližnjega, in kako globoko je začutilo, kaj z njegovo smrtjo izgubi. Že pri hiši žalosti v Radencih se je zbrala ogromna množica raznega občinstva iz domače župnije in sosednih krajev, ki je pričala, kako priljubljen je bil rajni povsod. V lepih besedah, s katerimi je orisal kristalno nesebično, požrtvovalno delovanje rajnega gospoda zdravnika v njegovem poklicu, se je pri hiši žalosti poslovil od njega v imenu vseh g. Stanko Schweiger, sodnik iz Gornje Radgone. Domači pevski zbor mu je zapel v elovo »Vigred ec povrne...«, nakar se je začel sprevod. V sprevodu si opazil najprej šolarje radenske šole, kolesarje, stare vojake, izredno veliko število tovarišev požarnikov iz domače in sosednjih župnij, njegove stanovske tovariše, domačo in. skoraj vso gornjeradgonsko inteligenco ter ogromno Število priprostega ljudstva, ki je opustilo kljub krasnemu dnevu svoje delo, da jc izkazalo zadnjo čast svojemu ljubljenemu zdravniku. Pri Kapeli sc je pridružila sprevodu še kapelska šolska mladina z učiteljstvom in velika množica ljudi. Marsikatero oko se je ob tej priliki solzilo, zavedajoč se, da je zgubilo blagega, usmiljenega, skrbnega zdravnika-dobrotnika. Na pokopališču pri Kapeli so ga položili v družinsko grobnico med očeta in brata k večnemu počitku. V slovo mu je govoril še ob odprtem grobu tovariš Joža Hrastelj, načelnik po-žarniške župe iz Gornje Radgone, poudarjajoč in zahvaljujoč se za njegovo požrtvovalno in plodo-nosno delovanje v gasilskem društvu v Radencih, katerega ustanovitelj je bil ravno rajni dr, Werner Hôhn. Pevski zbor mu je zapel nagrobnico. Počivaj v miru, dragi nepozabni naš prijatelj, zdravnik in dobrotnik, od trudaipolnega dela, ki si ga izvrševal v svojem poklicu z očetovsko skrbjo le bližnjemu v pomoči Vsemogočni bodi tvoj bogati plačnik!
Novi grobovi
+ V Št. Vidu nad Ljubljano jc umrl v visoki starosti 84 let posestnik g. Valentin Balinik. Pogreb bo v petek ob 8 dopoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ Na Dobrijah pri Guštanju je umrla g. Elizabeta Kotnik o v a, p. d. dugova strina. Pogreb blagopokojne bo v četrtek. Naj ji podeli Vsemogočni večni mir, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
+ Šmartno p.Ti Litiji. Dtoe 23. t. m. je umrla — stara 77 let — ga. Terezija Zavrl, roj. Ke-p a , mati kres-niškega postaj, načelnika g. Lojzeta Zavrla in Drag. Zavrla, zaseb. uradnika v Kranju. Pokoj blagi duši! Sinovoma in sorodnikom naše iskreno sožalje.
Osebne vesti
— Na generalni kapitelj frančiškanskega reda
je danes odpotoval v Rim provincijal dr. p. Gvi- ; do R a n t.
= Iz učiteljske službe. Iz 8. v 7. položajno skupino je napredovala učiteljica gdč. Marija Iglič, Bizeljsko.
=: Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti poveljnika brzometne čete 1. bataljona 20. pe&polka peh. kap. II. razr. Zlatko Benkovič; za vršilca dolžnosti poveljnika 6. čete 20. pešpolka peh. poročnik Maks Jurkovič, za vršilca dolžnosti poveljnika 5. čete 56. pešpolka peh. poročnik Rudolf Svenšek, na službo v štab 2. bataljona 56. pešpolka peh. kap. II. razr. Mirko Baljak; za vodnika 1. bataljona 2. ponto-nirskega polka inž. poročnik Rajmund Staleker; za vodnika 1. bataljona 1. pontonirskega polka inž. podporočnik Jožef Pevec; za upravitelja inventarja nepremičnin mariborske garnizijske uprave inž. poročnik Josip Šolar; za vršilca dolžnosti upravitelja materijalne opreme brezžičnega bataljona telg. polka inž. podporočnik Rajko Danko; za vršilca dolžnosti pobočnika 1. pontonirskega polka inž. poročnik Dragoljub Jurkovič; za vršilca dolžnosti upravitelja inventarja nepremičnin sarajevske garnizijske uprave inž. poročnik Ivan Veli-konja in za vodnika 39. pešpolka peh. podporočnik Matija Močivnik.
revmatizmu hripi prehladu
protina
Živčnim boleznini lumbago
išiasu in glavobolu. Togal tablete ne ublažujejo samo bolečin, ampak pripomorejo ludi k izločen ju mokračne kisline. Vsled lega so bili doseženi odlični rezultati ludi v zastarelih slučajih. Če več kot 6000 zdravnikov, med katerimi je mnogo profesorjev, predpisuje Togal tablete, poten) lahko tudi Vi / zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal Vam bo pomagal, kakor je žo tisočerim drugim. Togal tablete so neškodljive za želodec, srce in ostale organe, ako se jemljejo v predpisanih količinah. Vprašajte svojega zdravnika Dobe se v vseh apotekah. — Odobreno od Min. Soc. Pol. in Nar. zdrav. S. br. 2082 6./II. 193'i
V
Za negovanje las
Prhljaj izgine. Lasje ne izpadajo več. Lasje zopet rastejo.
ujetnik je s srbsko vojsko doživel umik čez ilbanske gore, pozr italijanskem otolcu.
albanske gore, pozneje pa je timrl na nekcin "ja
Po moževi smrti je gospa Ivanka prevzela vodstvo elektrarne in gospodarstvo. L. 1928. se je elektrarna modernizirala in povečala. Prav ietoe je tudi 25-letnica ustanovitve te hidroelektrično centrale. Tako združuje gospa dvojen jubilej: 50-letnico rojstva in 25-Ictnico ustanovitve centrale, Ici jc prva leta imela samo 200 PH kapacitete, dočim sedaj zmore že 1200 PH in 500 PII kalorične rezerve. Tacenska elektrarna preskrbuje z električnim tokom vse vasi v severni ljubljanski okolici.
Visoka starost
Središče ob Dravi, 23. maja. 95 let in 3 dni je dočakala Marija Simoni č, prevžitkarica v Šalovcih. Izredno trdne narave je bila, še zadnje mesece je večkrat odšla v okolico k sosedom. Zadela jo je kap — pa je še kljubovala 10 dni. Preteldo nedeljo pa jo umrla.
Bila je članica III. reda in jo na domu mnogokrat prejela sv. zakramente. Sama ni točno vedela svoje_ starosti, zato je že pred leti zatrjevala, da ima že 100 let — a ni jih dočakala. Počivaj v Bogu!
■■■■"■■ИШИШШИИИШИИ
STAREJŠIM OSEBAM ZAGRENJUJEJO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE.
Vsem, ki trpite ca revmatizmu, protinu, zba-danju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se priporoča masaža. Za masažo je »ALGA«. Masaža z »ALGO« Vas krepi in osvežuje. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—
Huda nesreča otroka pri slamoreznici
Ljubljana, 24. maja.
V vasi Kumnišču pri Šmarju, južno od Ljubljane, se je pripetila včeraj popoldne huda nesreča pri slamoreznici. Pri posestniku Erjavcu so rezali slamo na slamoreznici, Okoli slamoreznice se je vrtela tudi domača triletna hčerka Anica, ki jo je stroj naenkrat pograbil in jo pričel vrteti. Stroj je otroka večkrat zasukal, preden so domači ustavili stroj in otroka rešili. Otrok se je večkrat zadel v železno ogrodje in se močno pobil po glavi in dobil tudi hude notranje poškodbe. Otroka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno.
Na cesti je padla s kolesa in se poškodovala na glavi in desni roki 18 letna Katarina Rabič, pletilja, doma iz Bohinjske Bele 96.
Čez ieto dni najdeno blago
Ljubljana, 24. maja.
Pred letom dni, to je 17, maja 1932, je bilo v večernih urah med deveto in polnočjo vlomljeno v krojaško delavnico Franca Pertota na Celovški cesta 72. Neznani vlomilci so tedaj odnesli okoli 50 m manufakturnega blaga v skupni vrednosti okoli 9000 Din. Zasledovanje za vlomilci je bilo brezuspešno. Te dni pa je okradeni Perlot sam opazil na cesti nekega mladeniča, ki je imel na sebi hlače iz takega blaga kakor je bilo pri njem ukradeno. Pertot je dni mladeniča aretirati. Bil je to 23 letni Viktor Jakolin, delavec iz Štepanje vasi. Jakolin je najprej trdil, da je blago za hlače kupil od neznanega moškega, pozneje pa jc zagovor izpremenil in je dejal, da sta blago našla pozimi za nekim kozolcem na Viču. Policija je našla j»ri obeh bratih Jakolinih, to jc pri Viktorju in Andreju šc suknjič iz blaga, kakor je bilo ukradeno Pertotu. Oba brata sicer tajita, da bi sama vlomila pri Pertotu, vendar pa je policija prepričana, da ima prave vlomilce v rokah in ju ic izročila sodišču. Kam sta oba brata dala drugo blago, pa seveda sedaj ni znano in bo morda to dognala sodna preiskava.
Ostale vesti
—	Zelo važno, ne prezrite! Cenjene naročnike, ki še dolgujejo naročnino za mesec maj ali morda tudi več, vljudno prosimo, da poravnajo zastanek zanesljivo do konca meseca. To velja za poštne in lokalne naročnike. Izjeme ne moremo delati nobene. V prvem tednu junija bomo morali ustaviti list vsem p. n. naročnikom, ki ne bodo imeli poravnane vsaj zaostale naročnine. Brez naročnine ne moremo pošiljati lista, ker ni mogoče zadostiti dolžnostim nasproti tiskarni in pa uslužbencem. Papir in visoka carina zanj se mora plačevati naprej, delavstvo mora točno dobiti svoj zaslužek! Zato še enkrat: Ne prezrite teli vrstic!
—	Sv, maša na Krvavcu bo v nedeljo, 28. maja, ob 10 dopoldne ob vsakem vremenu.
—	S Trsata sem še zvon doni... in vabi romarje k Materi božji. Binkoštno soboto pa bodo zapeli vsi zvonovi na trsatskem gričku slovenskim romarjem pozdravno pesem in od epodaj se bo pridružila šumna pesem morja. Kdor gre še z nami, naj pride osebno po legitimacijo, ali pa naj piše, da mu jo pošljemo po povzetju. Kdor bi je
j ne prejel po povzetju, naj ve da smo že vsa mesta i na vlaku oddali. — »Sveta vojska«, Ljubljana, Du-I najska cesta 17,
— Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne ! »Franz-Josef« grenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josef« vode. — »Franz-Josef« grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Velik meddistriktni sestanek rotarskih klubov na Bledu. Binkoštni prazniki nam obetajo velik naval tujih gostov v naše kraje, zlasti tudi zato, ker se vrši ob tem času tudi ljubljanski velésejm. Na Bledu se n. pr. sestanejo med 3. in 5. junijem rotarski klubi jugoslovanskega, češkoslovaškega in avstrijskega distrikta. Prireditev, ki ima značaj prijateljskega sestanka v namenu medsebojnega spoznavanja, se bo začela v soboto 3. junija s prihodom gostov, nadaljevala v nedeljo, dne 4. junija, z oficijelnim pozdravom zbranih rotarjev v Zdraviliškem demu na Bledu ter s popoldanskim izletom v Vintgar ter končala v pondetjek, dne 5. junija, z avtobusnimi izleti v Bohinj, Kranjsko goro in Ljubljano. Za omenjeni sestanek se je priglasilo
j že mnogo gostov, zlasti iz Češkoslovaške. Pričakovati je, da bo o binkoštnih praznikih zavladalo na Bledu veliko življenje in vrvenje kakor v poletni sezoni.
—	Konvikt Notre Dame v Ljubljani nudi stanovanje in vso oskrbo dijakinjam srednjih in strokovnih šol. Pojasnila daje: Predstojništvo Ubogih šolskih sester de Notre Dame, Ljubljana, Languso-va 16. Tramvajska proga: Vič — Stan in dom.
—	Izreden dopodek v čebelarstvu. V nedeljo so čebelo na frančiškanskem vrtu v Novem mestu razveselile svojega čebelarja Fr. Herkulana z izrednim rojem, ki jo tehtal 4 in pol (ky. Dolgo so odlašalo z rojenjem, a so se zalo pozneje tembolj odrezale.
—	Glavna skupščina Udružcnjn jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov bo letos v Bel gradu od 4. — 6. junija. Istočasno bo.stu tudi kongresa zveze slovanskih inženjerjev ter ju-
goslovanskih kemikov in tehnologov, hkrutu pu tudi sestanek bolgarskih in jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov. Po glavni skuščini bodo bližnji in daljni izleti. Za člane je dovoljena četrtinskn, za njihove spremljevalce pu polovič-па železniška vožnja. Program jc na razpolago v tajništvu sekcije (Novi trg I). Prijave jc poslati tajništvu do vključno 31. maja. Razgovor o podrobnostih bo na članskem sestanku v četrtek t. junija ob 20 v družabnem lokalu sekcije ( v Kazini). — Sekcija Ljubljana.
—	Z u pni m uradom se priporoča mlad, izvež-ban. vojaščine prost in samski organist-cerkovnik. Vešč je kot organisit, kapelnik godbe, ter izvrsten pevec in pevovodja 1er ; »osebno navdušen za ljudsko petje in cerkvene koncerte. Vešč jo tudi zadružnega in občinskega tajništva ter zelo požrtvovalen režiš«'. Nudi dobra spričevala orgl. šole ter lepo priporočilo. Nastop lahko takoj in gre kamorkoli. Cenjene ponudbe prosi na tajništvo : Slovenca« ikkI >Sv. Cecilija«.
Za solnčenje
ACEITE RADICO „LA TO|A"I
Generalno zastopstvo r a Jugoslavijo: »CHEMOTECHNA« družba z o. z., Ljubljana, Mestni Irg JI, lil.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 42 od 24. t. m. je objavljena »Kraljeva odločba o ukinitvi konzulata v San FiraincisotK dalje jNaredba o izrekanju in izterjevanju kazni za železniško-policijskc prekrške in odšikodnino za prizadeto škodo-, Pojasnilo o taksiranju vlog na trgovinske, industrijske in obrtne zbornice in vlog teh zbornic«, »Izpremembe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev-«, »Razpisi-dopolnitve v čl. 10. pravil o tari; — tara na uvozno blago po predlogu zakona o občni carinsiki tarifi; — pojasnilo k členu 173. car. zaikona o jamstvu blaga za kazniva dejanja, navedena v tem členu; — uporaba zakona glede konvencije o fiskalnem režimu tujih motornih voznih sredstev v mednarodnem potniškem prometu« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1933
—	Uprava bolnišnice za umobolnc v Novem Celju sporoča, dn je sprejem nadalinih bolnikov v zavod zaenkrat nemogoč vsled ltedovr-šenili adaptacij in ker so vsi razpoložljivi prostori zasedeni. Tudi v bodoče je treba v vsakem slučaju za sprejem pismeno zaprositi in priložiti zdravniško spričevalo. O rešitvi lake vloge bodo prizadeti pismeno obveščeni.
—	Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje poele je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list > Osterei-chisches Abendblatt«, ki izhaja na Dunaju.
—	Za vse p.oklice oddamo vajence siromašnih staršev, za katere iščemo mojstre-obrtnike in trgovce, Ici bi jih sprejeli z vso oskrbo. Stariši, ki bi radi dali svoje sinove učiti za katerikoli poklic, naj se nam javijo. — Pišite na naslov: Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Tyrševa cesta 17.
—	Geometrija za L, II. in III. razred srednjih šol, priredil Josip Mazi — s 247 slikami — ponatis tretje izdaje, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, je izšla pravkar v novem natisu, cena 32 Din. Kol učno knjigo odobrilo ministrstvo рто-svete z odlokom S. N. br. 17511 od 10. avgusta 1932.
— Pri slabosti je naravna »Franz Joselova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno.
Miljkovičevo pismo očetu
Belgrad, 23. maja.
Belgra jska policija, ki z nezmanjšano vnemo vodi preiekavo proti morilcu Markoviču in zasledovanje pobeglegn morilca Miljkoviča, je sedaj prestregla pismo, ki ga je Miljkovič pisal svojemu očetu. V tem pismu pravi Miljkovič, da sc skriva in dn se trudi, kako bi dosegel italijansko ozemlje. Prepričan jc, da bo to dosege) in da bo našel kakšno ladjo, ki ga ho pripeljala do italijanskih ladij, ki vozJjo po naših vodah, najraje do onih, ki vozijo ponoči.
Miljkovič je vsekakor pobegnil iz okolice Velebita in se skrival dali času, ker so sc tam pojavile povečane orožniške patrulje in so vasi
obveščene, tako da mu jc bilo gibanje onemogočeno. Zaradi tega je od tam pobegnil v kraje, ki so mu boljše znani. Njegov namen je bil
najprej, da bi prišel do Zadra, ker pa je ta meja dobro zastražena, namerava Miljkovič doseči otok Lastovo, ki jc i>od Italijo, ali |mi Albanijo. Albanija mu je kakor vse kaže, dobro znana, ker jc bil med vojno tam avstrijski vojak.
Pismo, ki ga je Miljkovič pisal svojemu očetu, jc zelo obširno in obsegu štiri pisane strani. Po tonu pisma izgleda, dn je to izpoved morilca, ki hoče biti iskren prod koncem svojega življenja, do no bi ostali njegovi zločini neznani in da nc bi teh zločinov dolžili druge ljudi. V resnici je Miljkovič napisal mnogo zanimivih podatkov v svojem pismu, zlasti pa je točno popisal, kako jc bil izvršen zločin nad trgovcem Stankovičem. Miljkovičevi podatki se v glavnem ujemajo s tem, kar jc doslej ugotovila policija. Točno ni samo to, kako sta si л Markovičem denar razdelila. Zlasti so zanimive Miljkovičevo navedbe, kdo mu je v raznih podjetjih vse pomngnl. Sodeč po obširnosti pisma sklepajo, dn jc imel Miljkovič dovolj času. da ga jc mogel napisati v miru in da se mu lednj "i mnogo mudilo pred preganjalci. Miljkovič pravi, dn si bo morda sam vzel življenje, če se mu ne bo posrečilo pobegniti. Razen tega sumi policija, dn je Miljkovič napieal še eno piemo nekemu svojemu znancu v Beljrradu.
Mariborske vesti:
Žalosten konec smete podjetnosti
Od Beljaka po Dravi do Črnega morja ...
Maribor, 34. maija.
Začetkom maja je pristal ob Pristanu velik čoln, iz katerega so stopili mladi in korajžni fantje. Čoln' je vzbujal splošno pozornost pri obiskovalcih Pristana in mariborskih čolnarjev. Opremljen je bil za daljšo plovbo. Na krovu so si mladi popotniki uredili vse udobuo, imeli so spaLnico, kuhinio in celo električno razsvetljavo, ki jo je napajal s tokom akumulator. Prišli so iz Koroškega iz okolice Beljaka Vsi štirje so bili brezposelni, pa so si z zadnjimi sredstvi sami zgradili čoln ter se podali po Dravi v svet. V bližini Labuda so se fantje izkazali kot neustrašeni junaki. Rešili so življenje več splavarjem, katerim se je razbil splav ter so se oklenili razbitih brun. Fantje so splavarje polo-vili v čoln ter jih prepeljali na suho. V Mariboru so sc čolnarji mudili več dni ter zbirali sredstva za nadaljno pot z razkazovanjem svojega čolna m s prodajo razglednic po javnih lokalih. Pred seboj so imeli še dolgo pot: nameravali so po Dravi do ■ Donave, po Donavi v Črno morje in ker so imeli ; ua čolnu tudi pripravo za jadranje, so hoteli po
morju dalje skozi Carigrad in Dardanele do Sredozemskega morja in do Egipta. Mislili so, da bodo dobili tam kako delo ali zaposlitev. — Žalibog pa se je njihova pot kaj kmalu in tragično končala. V Mariboru sta se jim pridružila celo dva mlada, pustolovščin željna domačina, ki sta se pa kmalu skesala, morda v svojo srečo. Prvi je izstopil pri Dupleku, drugi pa pri Ormožu. Korošci pa so potovali dalje in pripluli do Ludberga, kjer jih je zadela usoda. Tok jim je potegnil čoln pod mlin, ki stoji v strugi na čolnih. Lopate mlinskega kolesa so razbile lahko ogrodje čolna, čolnarji pa so bili k sreči vsi dobri plavači ter so prišli živi iz neprestovoljne nenadne kopelji, toda rešili so si le golo življenje. Ni jim preostajalo drugega, kot podati se nazaj peš. Morali so prositi pri usmiljenih ljudeh та jed in prenočišče in včeraj so prišli vsi obupani in izmučeni nazaj v Maribor, ki so ga šele pred nekaj dnevi zapustili z veselo nado. Ker so brez sredstev, bodo morali na isti način nadaljevati žalostno pot v domovino, če se jih ne usmilijo oblasti ter jih pošljejo domov po izgonu.
Krami
□	Birmska slovesnost v Maribora. Na bm-
koštno nedeljo bo delil prevzvišeni naslovni škof dr Ivan Tomažič v tukajšnji stolnici zakrament sv. birme. PontiHkalna sv. maša bo ob 9. Okoli 10 se začne birmovanje. Birmanci iz stolne župnije, ki ne obiskujejo več šol, nai se zglasi,o k nauku v stolni župnijski pisarni tn sicer: v ponedeljek, dne 29. t. m. ob petih pop. dečki, in v torek, dne 30. t. m. ob isti uri deklice.
П V Rim' Lavantinska Katoliška akcija priredi dne 3. julija t. 1. božjepotno potovanje v Rim, in sicer za inteligente. ako se ,thjav, vsaj 20 do 30 Odhod bi bil iz Maribora dne 3. julija s popoldanskim brzovlakom, prihod v Rim dne 14. julija okoli 2 popoldne. Prvi dan ogled znamenitosti, drugi dan obisk Vatikana in nekaterih cerkva. Tretji dan ogled nadaljnjih znamenitosti, četrti dan ogled katakomb. Stroški za potovanje bi znašali Din 1250 S tem je plačano: vožnia od Maribora do Rima in nazaj, italijanska legitimacija za znižano vožnjo, italijanski vizum in ves cas v Kimu hotelska hrana in prenočišče. Obenem s prijavo ie vplačati prvi obrok v znesku Din 800. fn-aviti se je do 3. junija t. 1. Informacije v podrobnostih pri predsedniku Kat. akcije za lavantmsko škofijo (g. Franc Jerebič, ravnatelj Zadružne gosp. banke, Maribor, Aleksandrova 6).
□	Slovesen sklep majniških pobožnosti bo v tukajšnji stolnici v sredo zvečer z zaključno mai-ntško pridigo, nato pete lavretanske litamje in ob koncu zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo«. — V baziliki Matere Milosti po nemških sklepnih šmarnicah slovesni sv. blagoslov
□	Vincencijeve konlerence. V petek, dne
t. m. ob petih popoldne pri oo. frančiškanih seja
upravnega sveta.	,,....	,
П Mrtvaški zvon. V splošni bolnišnici je umrla v starosti 45 let Veronika Kren, soproga uslužbenca drž. žel. Pogreb blage žene bo danes ob štirih popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na magdalensko pokopališče. Plemeniti rajnki svetila večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje!
П Pred oltar. Te dni so se poročili v Mariboru' Franc Mak, poštni usluž'ienec in Terezija Schreiner, pletilja. - Jožef Dikavčič tovarniški delavec in Barbara Gmeiner, poljska delavka. — Alojzij Muršec, delavec in Terezija Horvat, hišnica. Novoporočencem: Bog daj srečo!
n Obrtne zadeve. Ustanovne seje Okrožnega odbora dne 22. t. m., ki je trajala od 8 zjutraj do 5 popoldne so se udeležili tudi obrtnozadružni inšpektor Založnik, zbornični svetnik F. Hohnjec m tajnik TOI dr. Pretmer. Odbor je razpravljal o vseh aktualnih vprašanjih, o obveznem mojster-skem zavarovanju, o šušmarstvu, o sestavi davčnih odborov, o eksistenčnem minimumu, o mojsterskih izpitih, o prirejanju pomočniških in mojstrskih izobraževalnih tečajev. Važno je bilo zlasti sprejetje zahteve, da je ustanovitev državne obrtne šole v Mariboru potrebna in nujna.
□	»Cesto nam bodo zožili" — se pritožujejo meščani, ko gledajo pričeta tlakovalna dela na Aleksandrovi cesti, kjer so na severni strani odvzeti od eedanjega cestišča pas v širini treh metrov ter ga bodo izpremenili v hodnik. Cestišče bo res nekaj zoženo, pa ne toliko, kakor izgleda sedaj, ker bo zato pomaknjeno proti južni strani. Novodobna prometna ]>ravila pa sploh zahtevajo ožje ceste m širše pločnike za pešce, ker je dokazano, da se razvija promet na ožji cesti bolj nemoteno, kakor na preširoki.
□	Glavni naborni dan za mariborsko okolico je bij včeraj. Ceste, ki so že od ponedeljka odmevale od ukairja in vriskanja, so bile včeTaj kar polne veselih in prešernih fantovskih gruč. V priznanje fantom pa je treba poudariti, da ni bilo videti pijanih in grdih prizorov ter ni imela policija niti enkrat med nabori prilike za intervencijo. Seveda pa ob takih priložnostih sicer strogi stražniki malo pogledajo skozi prste...
□	Promenadni koncert je dîmes med 11 in 12 v mestnem parku. Koncertira vojaška godba pod vodstvom kapelmka Svobode. Koncert j>rireja Olepševalno društvo.
□	Redovar>je učencev. Društvo »Sola in dom« priredi prihodnjo STedo ob 8 zvečer v dvorani kina Apolo predavanje, ki ga ima prof. Šilih o re-rovanju otrok. Vstopnine ni. Starši, šolniki in prijatelji mladine !
□	Mladinski dom priredi danes ob 5 popoldne v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 znano tro-deiamsko komedijo »Pogodba«. Prijatelji društva in poštenega razvedrila vabljeni.
□	Mali trg je bil včeraj res bogato založen in dobro obiskan. Kmetje so pripeljali 3 voze krompirja po 5 Din za merico, sicer po 1.25—1.50 Din, letošnji pa po 7 Din za kg. Tudi perutnine je bilo veliko na trgu. Pojavil se je grah v stročju po 8 Din; tudi sadja je bilo in sicer jabolka od 2 do 5 Din, hruške 4—8 Din za kg.
□	Pasja steklina v Maribora. Radi ugotovljene stekline odreja mariborsko mestno načelstvo do nadaljnega strogi pasji zapor in sicer v običajnem smislu.
П Potepuhom je šlo za nohte. Stražniki so napravili včeraj pravo racijo nanje ter so ustavljali na ulicah vsako sumljivo osebo. Polovili so jih na ta način lep kup, ki eo jih včeraj rešetali na kriminalnem oddelku in v razvidnici. Bili eo pa med njimi samo štirje taki, ki so imeli na vesti pregrehe ter so bili izročeni sodišču.
□	Gori! Včeraj zjutraj okoli 8 so švignili iz strehe gospodarskega poslopja Antona Janžekovi-ča v Nasipni ulici v bližini tovarne Konstein plameni, ki so kmalu zajeli celo napol iz lesa zgrajeno poslopje. Na mestu požara so se kmalu znašli pobreški požarniki, takoj pa so prihiteli tudi Mariborci s svojo motorko. Rešiti se ni dalo več mnogo, zato so se ognjegasci bolj omejili na loka-liziranie ognja, kar se jim je povsem posrečilo.
Požar je nastal najbrže radi slabega dimnika, pri katerem so se vneli leseni del ter je ogenj preskočil na strešno ogrodje. V poslopju so se nahajali svinjaki, drvarnice in pralnica. Lastnik je bil zavarovan.
□	Deček padel s prvega nadstropja. Včeraj je padel 4 letni delavčev sin Slavko Miklošič v Jezdarski ulici 8 iz prvega nadstropja ter zadobil težke poškodbe na glavi in na ramenih. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico.
□	Z lizolom in mišjim strupom v smrt. Na tragičen način je končala v torek zvečer svoje mlado življenje 22 letna služkinja Ivanka L. iz Lobnicc pri Rušah. Dekle je v torek menjalo službo. Pri novi gospodinji je dobila popoldne prosto, pa jc prišla nazaj na prejšnje službeno mesto ter potožila, da se bo usmrtila. Gospa je o dekletovi nameri obvestila policijo, ki pa mladenke ni mogla najti, dokler ni zvečer ob 9 dobila sporočilo, da se je zastrupila pri svoji prijateljici v Kamniški ulici. Prepeljali so jo v bolnišnico, bilo pa je že prepozno ter jc kmalu po prevozu umrla. Zavžila je zavojček mišjega strupa ter izpila steklenico lizola.
Celte
0 Poročili so se: Podgoršek Martin, žel. uradnik v Celju, in Leopoldina Prešern. poe. hči v Poljčanah; Nikolič Mihajlo, peš. narednik v Celju, in Krajnc Eisa, tov. delavka v Gaberju; šoštarec Štefan, zas. uradnik na Sp. i I ud i nji, in Veber Terezija, šivilja v Gaberju. Obil osreče!
& Nov rekord v drobnnpisanjii. G. Rudolf Kovač, katerega poznamo, da ima zelo vročo kri, saj si jo je hladil v Savinji meseca februarja, je mojster tudi v drobnem pisanju. Na eno stran navadne dopisnice je napisal 2386 besed in 123 številk v 87 vrstah. Vseli črk je spravil na dopisnico 13.627. Pisal ie 15 ur in 20 minut, in sicer 2 dni, prvi dan 8 ur, drugi dan pa 7 ur in 20 minut. Svojo dopisnico misli podariti celjskemu muzeju. Na tej dopisnici je poj>isana cela zgodovina stare lekarne »Pri orlu< v Celju. — G. Kovač je sploh človek rekordov. Sedaj pripravlja v Celju zopet novo senzacijo. Rad bi dosegel rekord v igranju na brač. Pravi, da si upa igrati skupaj 106 ur, z malenkostnimi presledki, ki bi jih rabii za okrep-čilo.
& Še k nesreči v šmarjeti. Pri našem poročilu j o avtomobilski nesreči v Šmarjeti, pri kateri je j zgubil življenje uslužbenec tvrdke Weiner. smo j poročali, da je bil avtomobil last tvrdke Rakusch. 1 Zaradi natančnosti, moramo naznaniti javnosti, da j je bil avtomobil last tvrdke Rakusch — Mestni j mlin.
& Zaradi nesrečne ljubezni si je pognal kro. «lo v glavo. V torek okrog 10 zvečer si je v nekem | vinotoču na Miklavškem hribu pognal 20-letni trgovski vajenec Guzej Tonček kroglo v glavo na desni strani senc, ki mu je nato izslopila na levi strani. Baje je vzrok obupa nesrečna ljubezen.
t.3r Cvetlični dan Drž. krajevne zaščite dece in mladine v Celju se bo vršil v soboto, dne 30. ju-tiiija t. 1. Krajevna zaščita dece in mladine priredi ta cvetlični dan. da nabere vsaj nekaj denarnih sredstav za bedno deco. Naj bi se občinstvo zavedalo plemenitega namena te prireditve in pridno poseglo po cvetlicah, ki jih bodo ponujale deklice in naj nikdo ne odkloni prošnje malih, nego naj vsak po svojih močeh nakloni dar. ki bo dobrodošel in hvaležno sprejet.
& Današnji nogomet. Danes se vrši ob pol 5 popoldne na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna 1okma meti SK Olimp-om in SK Jugoslavijo.
& »Oljka« iz Celja priredi dne 25. maja t. 1. ob po' 4 popoldne v telovadnici osnovne šole v Sv. Juriju ob juž. žel, koncert sloveske pesmi.
Pitit
K uboju v Drstrlju. 0 uboju, o katerem smo včeraj poročali, smo doznali še sledeče podrobnosti: Zakonca Jožef in Marija Herič sta iz šent-ruperške fare in sta se v Sv. Urbansko faro preselila šele pred 3 leti. ko sta kupila posestvo od pokojnega Petka. Do prepira je prišlo usodnega dne radi tega, ker je Petek zahteval užitek (imel je letno 1000 Din v denarju in skupno hrano) katerega pa mi dobival. V prepiru je pograbila Marija Herič 6 kg težek železni drog in udarila Petka po glavi, da se je zgrudil. Ko se je pa hotel dvigniti, je udarila še dvakrat, nakar je Petek v nekaj trenotkih izdihnil. Mož morilke, Josip Herič. je bil v kritičnem času od doma in ni v nikald zvezi z umorom, kar je dognala dosedanja preiskava. Sodna komisija, ki je v torek 23. t. m. truplo raztelesila, je ugotovila nn glavi tri smrtonosne udarce, ki so lobanjo, odnosno črepinjo dobesedno zdrobili na kose, radi česa je nastopilo otrpnjenje možganov. Marija Herič dejanje priznava, izgovarja pa se n a razburjenje in silobran. Prič ni bilo zraven.
Mestno kopališče ob Dravi bo odprto od t. junija dalje.
Središče ob Dravi
Slabi časi. Mnogi niso mogli plačati davka, zato je davčna uprava zaplenila nekaj živine, koles in drugih reči. Denarja pač ni. Nekateri ponujajo hranilne knjige, pa ne veljajo. Ah, ti penezi, kam ste se zgubili?
Mladina išče lepih vzorov. Prihodnjo nedeljo bo 22 deklet sprejetih v Marijino družbo. Razveseljivo je to, zlasti, ker že dalje časa ni bilo sprejema. Mladina, le v živi veri in v poštenem življenja j« tvoja rešitev.
Misli k občnemu zbora združenja trgovcev. Za
petek popoldne je napovedan občni zbor združenja trgovcev v Kranju, kar je »Slovenec« med gospodarskimi vestmi že poročal. Nam in še marsikomu drugemu pa ni jasno, ali naj se ta občni zbor smatra kot nadaljevanje nedokončanega lanskega, ki se je vršil 15. septembra, ali je to samostojen, nov občni zbor brez organsske zveze z lanskim. Ker se mora po statutu sklicati občni zbor v teku prvih 3 mesecev leta, je bil torej oni septembra že 6 mesecev prepozen. — Dolžnost nam veleva, da okoliščine tega prepozno vršečega se občnega zbora združenja trgovcev nekoliko ilustriramo. Prvo polovico dnevnega reda je izpolnilo čitanje brezpomembnih dolgoveznih poročil in razni nepotrebni govori. Ko je občni zbor prišel do volitev, je bilo že precej pozno zvečer, čeprav so v 5 urah opravili komaj polovico programa. Volitve so se sicer vršile, pokazale pa so veliko zmago opozicije. Ob tem dejstvu se je nenadoma ugotovilo od strani odbora, da je ena glasovnica preveč ter da več članov ni imelo volivne pravice, kar bi se seveda itak moralo urediti in ugotoviti že pred pričetkom volitev. Ponovne volitve se pa niso inogle vršiti, ker je načelnik združenja Franc Sire občni zbor zaključil, češ da ni več časa. Odbor pa ni storil svoje dolžnosti, da bi sklical v doglednem času nadaljevanje prekinjenega občnega zbora in dal članom pravico in priliko, da izvedejo volitve, da izvolijo odbor in dokončajo občni zbor, marveč je zavlačeval nadaljevanje vseh 8 mesecev do danes, sedaj pa je na ta nedokončani občni zbor pozabil in brez obvez, ki jih nalagajo pravila, sklical povsem nov občni zbor. — Ali je odbor smatral, da je še nadalje upravičen voditi posle, ko mu je manjkalo vsako soglasje in pritrdilo članstva, katero je s svojimi volitvami 15. septembra 1932 naravnost izreklo nezaupnico. Logično in po štatutih edino pravilno je, da se nadaljuje lani nedokončani občni zbor. To zahtevo naj članstvo na občnem zboru tudi postavi. — O tem naj razmišlja članstvo združenja trgovcev v Kranju, ko bo prišlo na napovedani občni zbor in naj vsak tak nered in take nepravilnosti v poslovanju v bodoče strogo prepreči.
Kamnih
Strelska družina v Kamniku ie imela v torek zvečer občni zbor z volitvijo upravnega odbora. Od 111 članov se jih je udeležilo zbora 90, kar je pač dokaz, da je vladalo za volitve veliko zanimanje. Za predsednika je bil izvoljen župan Fran Kratnar, od vloženih tTeh list pa je dobila prva 29, druga 2, tretja pa 47 glasov. Na izvoljeni listi je 7 članov dosedanjega pripravljalnega odbora in po en zastopnik iz Mekinj in Podgorja. Odbor se je konstituiral tako, da je podpredsednik dr. Žvokelj, tajnik Ivan Golob, blagajnik pa Lado Gogala. Kamničane so prehiteli strelci iz Stranj, ki so si že izbrali strelišče, ga vzeli v zakup in uredili formalnosti z lastniki. V torek so prejeli 2 puški in 2000 patronov in bodo takoj lahko pričeli s streljanjem.
Zanimiva razprava. V petek se bo pričela v Ljubljani razprava proti mlademu posestniku Vombergerju iz Tunjic pri Kamniku, ki je podkupil nekega svojega prijatelja, da je umoril Vomber-garjevo teto, gostilničarko v Tunjicah.
Trbovlje
Z a planince. SPD Trbovlje nujno naproša člane, da poravnajo letošnjo članarino (25 Din) vsaj do konca junija t. 1. drugače julija ne bodo uživali več članskih ugodnosti v našem Domu na Mrzliici. Članarina se lahko osebno plača v podružnici trgovine Radej na Vodah. Legitimacijo je treba prinesti s seboj. Istotam se lahko javijo novi člani. — Glasom sklepa odbora skupni šolski izleti ne plačajo nikake vstopnine. Prenočnina (na skupnem ležišču) pa je znižana na 2 Din od učenca. Spremljevalci pa uživajo članski popust.
Danos — na praznik popoldne igrajo v Društvenem domu »Guzaja«, katerega spomin se je ohranil v živih sporočilih med narodom, sedaj pa je vsa snov zgoščeno prirejena za oder. Zanimanje za igro je veliko.
Birmovanje v laški dekaniji se začne v soboto 27. maja pri Sv. Rupertu, v nedeljo v Laškem, v ponedeljek pri Sv. Lenartu, v torek v Jurkloštru, v sredo v Loki pri Zid. mostu in v četrtek 1. junija na Dolu pri Hrastniku. V Trbovljah letos ne bo, ker je bila lani.
Šoštanj
Reševalne vaje. V nedeljo, 21. t. m. so priredili na Glavnem trgu reševalni oddelki gasilnih društev šaleške župe poiskuene obrambne i vaje proti plinskim in bombnim napadom. So- j delovale so tudi rudniške reševalne edinice in ; samaritanke. Tovarniška sirena je naznanila j prihod »sovražnih letal«, nato so sledili »bom- | oni« atentati... mrtvi, ranjeni... Reševalci in j samaritanke so stopili s polno paro v akcijo. Pred in [K> priredivi sta imela predavanji o obrambnih delih proti plinu ing. Keda in dr. Korun. Gledavcev in poislušavcev je bilo čez 1000.
Turnir šoštanjskega šahovskega kluba je zaključen. Rezultat: Rosnik, Zalar. dr. Schcibol 6'A točk. Koren 4'A, dr. Medic, Schorner 3Ј/г, Štraus 3, Movk 2K, Veingerl 1, Vitrih
Slovenigradee
Adaptacija in gradbena sezona. Gradbena podjetnost je to leto dokaj pičla. Vse, kar je, so le manjša gradbena dela in adaptacije. Veleposestnik Fr. Čas v Dovžah, je prizidal svoji pritlični hiši še eno nadstropje, ki bo kmalu končano. Brivec Vi-borny je prizidal svoji enonadstropni hiši še fasado z enim nadstropjem ozir. podstrešnimi sobami. Ivan Rojnik adaptira na svoji preteklo zimo kupljeni hiši v Cankarjevi ulici pritlične prostore v stanovanja, na podstrešju pa namerava graditi fasado s podstrešnimi sobami. Gospe Schehel in Pratneker grade na mestu prejšnje kovačnice, ki so jo podrle, novo visokopritlično hišo. Tvrdka Klobasa in Smločnik dogotavlja še v jeseni dozidano hišo na Slomšekovem trgu. Klobučar Debelak je dal napraviti v svoji hiši nov trgovski lokal.
Novi park. Tujskoprometnemu in olepševalnemu društvu se je po parletnem trudu posrečilo dobiti svet med bolnišnico, meščansko šolo in gasilskim domom v svojo upravo, kateTega je preuredilo v lep park. Okrog in okrog ter počez so napravljene nove poti ter pet gred za pvetlice. Na zidani podstavek nekdanjega spomenika pride kamenita vaza z« cvetlice, v sredino pa večje število smrečic, sčasoma nove železne klopi. Za dosedanja dela je izdalo društvo okrog 2000 Din. Klopi pridejo morda že prihodnjo spomlad. Sedanji park ob Suhodolnici, ki ga je tudi društvo primerno uredilo, ostane še nadalje tudi v oskrbi društva, prebivalstvu bodeta pa na razpolago kar dva priiazna Darka.
Plavanje
Skoraj pride čas, ko bo staro in mlado hitelo k našim vodam, da se nekoliko ohladi od poletne vročine. Po vseh bregovih rek in ob morski obali bo videti nebroj kopalcev, katerih število se od leta do letu veča. Zakaj tudi ne? Vsaj vendar solnce, zrak in voda tako blagodejno vplivajo na naše telo. Plavanje je sploh najbolj zdrav sport, ker nam nudi vse ono, kar mi potrebujemo za naše zdravje. Solnčenje, globoko dihanje na svežem zraku ter gibanje v vodi, kjer se obenem tudi temeljito skopljemo, to so stvari, ki prinašajo našemu zdravju neprecenljive koristi. Zato ne sme biti med nami človeka, ki bi se v vročih poletnih mesecih ne hodil kopat. Zlasti našo doraščajočo mladino iu otroke moramo navajati na to, da se začne baviti s plavanjem. Dandanes je ta športna panoga že tako razširjena in priljubljena med ljudstvom, da si skoraj ne moremo predstavljati človeka, ki ne bi znal plavati. Toda, žal, mnogo jih je celo med rednimi kopalci, ki ne znajo plavati, ogromno večino pa tvorijo oni, ki se sploh ne hodijo kopat. Jasno je, da ti o plavanju niinair nobenega pojma.
Naša prva in največja skrb bi morala biti, da pripravimo ljudstvo na to, da se začne kopati na eni, in da se priuči plavanja na drugi strani. Nikogar ne bi smelo biti med nami, ki bi ne znal plavati. Športne organizacije in drugi poklicani či-nitelji bi morali najprvo učiti široke ljudske mase plavati, potem jih pa priučiti še reševanja. Ko bi to že znali, potem pridejo šele na vrsto razni načini plavanja, s katerimi pridemo čim hitreje naprej. Toda danes so žal tako redki klubi, ki bi skrbeli za to, da se priuči mladina plavanja. In še to, kar delajo ti klubi, je namenjeno predvsem vzgoji takih plavačev, ki naj bi dosegli pri tekmovanjih kake uspehe. Saj je posvečena glavna njihova skrb crawlu, s katerim se doseže najhitrejša brzina. Je že prav, da jih vadijo crawljanja, toda veliko važneje je, da se sploh priuči plavanja in najmanj tako važno pa je tudi reševanje utopljencev.
Vsako leto nam ta mokri element pobere mnogo sinov in hčera našega naroda. Komaj se začne kopalna sezona in že slišimo žalostne novice s savske, dravske ali pa z jadranske obale. Naj-žalostnejše je pa to, ko se mora neredkokrat kdo potopiti v valovih vpričo nebroj kopalcev — dobrih plavačev. Nihče se ne upa ponj, ker ne ve, kako naj bi ga rešil in ker se boji, da ga ne bi utopljenec tako prijel, da bi potem oba izginila v valovih. To pa samo zato, ker se premalo ali bolje rečeno nič važnosti ne polaga pri nas na reševanje. Poudarjam še enkrat, da je reševanje najmanj tako važno kakor plavanje. Kaj ti pomaga, če še tako dobro cravvljaš, če se pa mora v tvoji navzočnosti utopiti tvoj — morda največji prijatelj, ki ga je slučajno prijel krč —, ki pa je drugače prvovrsten plavač. Zatorej ne borno mogli nikdar dovolj poudariti velike važnosti, ki jo ima in mora imeti reševanje pri tej športni panogi.
Pri kopanju moramo biti zelo previdni, zlasti tedaj, če ne poznamo vode. Ko pridemo v kak nov kraj, se moramo predvsem prepričati, kako globoka je voda in kakšno temperaturo ima. Kadar se kopamo v večjih skupinah, mora biti zraven prvovrsten plavač, ki zna tudi reševati. Najbolje bi bilo, da bi bil povsod kak reševalec zraven, naj-idealnejše bi pa seveda bilo, da bi znal vsak plavač tudi reševati. Nikdar ne smemo v vodo vroči ali premraženi, temveč moramo počakati, da se „shla-dimo, oziroma ogrejemo. Tudi ni dobro, da gremo s praznim ali pa s polnim želodcem v vodo; zdrav človek naj pa hitro skoči notri. Oni, ki so bolni v ušesih, naj si jih zamašijo z bombažem. Pri temperaturi (vodni namreč) pod 15 stopinj ne smemo ostati dalje kot 5 minut v vodi; v splošnem pa temperatura 15—20 stopinj zadostuje. Kakor hitro pa čutiš, da te začne zebsti, takoj zapusti vodo. Kadar plavaš v jezeru ali tekoči vodi, te mora veduo spremljati dober plavač, ki je obenem tudi dober reševalec. Nikdar pa ne skači z glavo v nizko ali nepoznano vodo, četudi si dober plavač. Tudi pri solnčenju je potrebna kar največja previdnost: moraš se dosti gibati ter paziti, da te solnce, zlasti v začetku, preveč ne opeče. To so glavne stvari, ki bi se jih bilo treba zapomniti, preden sç podamo v vodo.
Marsikdo pa je radoveden, kako bi se na najlažji način priučil plavanju. Brez dvoma delajo celo izkušenim plavalnim učiteljem začetniki precej skrbi, tako da dostikrat ne vedo, kako bi si pomagali, da bi odstranili te zapreke. Seveda se dobe tudi taki učenci, katerim niti največji umetnik v učenju plavanja ne ume nič pomagati. V splošnem se pa lahko reče, da se v najkrajšem času pokažejo uspehi, če se stvar pravilno zagrabi.
Pri začetnikih moramo najpreje odstraniti strah, ki ga imajo pred vodo, in pa skrb, češ, da bodo šli takoj pod vodo. Šele nato pride na vrsto odprava nerodnih kretenj, ki se jih neplavači v vodi poslužujejo. Oni, ki poučuje plavanje, mora na svoje učence tako vplivati, d» si že v začetku pridobi zaupanje in delo mu bo šlo kmalu in gladko izpod rok. Ko se učenci navadijo na vodo in ko bodo spoznali njeno nosilnost, bodo kmalu dobili občutek, kakšno pozo naj pri plavanju napravijo.
V zadnjem času se je mnogokrat pisalo o tem, da je najbolje, če se pri začetnikih začne s crawlom. Brez dvoma je dosti razlogov, ki govore za to, vendar zahteva ta način plavanja neprimerno več časa in še nismo vselej sigurni, da bo vsakdo svoj cilj tudi dosegel. Pri začetnikih je najbolje začeti s prsnim plavanjem — tega mnenja so razni strokovnjaki in tudi jaz se z njimi strinjam. — Jako dobro je, če delamo razne plavalne vaje na suhem, preden se podamo v vodo. Najpreje obdelamo gibe j rok, nato gibe nog, nato pa istočasno gibe rok in nog. Pri tem pa vadimo seveda tudi pravilno dihanje. V vodi pa predelamo v začetku take vaje, da se jih čim hitreje privadimo. Najpreje se večkrat ; potopimo pod vodno gladino, nato se potopimo P0({, vodno gladino in izdihnemo v vodi. Nato se vležemo v vodo. roki vzročimo (jih damo naprej) ter ležimo pod vodno gladino. Za to vajo je najbolje, i ako jo izvajamo v nalahno tekoči vodi, da dobimo j takoj občutek, kako nas voda drži gori .zlasti s 1 tem, ko nas nese naprej. Isto vajo ponovimo in i obenem vzdihavaino v vodi. Zopet isto vajo ponovimo ter izdihavamo in gledamo v vodi. Potem skrčimo roki pred prsi, se vležemo v vodo (pod i vodno gladino), sunemo z rokama naprej ter gremo z njima vstran in nazaj ter zopet v prvotni položaj pred prsi in zopet od začetku (gibi rok za prsno plavanje). Isto vajo ponovimo, pri tem pa v vodi ; izdihavamo in gledamo. Nato se vležemo pod vodno ; gladino, roki vzročimo (t. j. stegnemo naprej) ter j izvajamo gibe nog na ta način, da nogi skrčimo ter gremo z njima vstran ter ju zadaj spojimo ter za-I čnemo od začetka. Nato spojimo gibanje rok in nog j in lo čimdlje ponavljamo, in kar naenkrat se bomo i znašli na površju vode in znali bomo plavali. Poleg tega so pa dobre in zelo priporočljive razne h?re v vodi, gotovi gibi iz talne telovadbe, da ee čim bolje privadimo vode. Ko boš obvladal dobro prsno plavanje, potem se uči tndi druge načine in pa reševanja in postal boš izboren plavač in reševalec.	L K—er.
Revizija trgovinske pogodbe z Avstrijo
Kakor poroča belgrajska »Politika«, je avstrijska vlada predlagala naši revizijo trgovinske pogodbe v naslednjih točkah:
1.	Povečanje avstrijskih uvoznih carin za nekatere kmetijske in živinorejske proizvode.
2.	Zmanjšanje nsših uvoznih kontingentov za živino in proizvode.
3.	Kontingentiranje uvoza nekaterih agrarnih proizvodov, katerih uvoz je bil doslej po količini neomejen.
4. Zmanjšanje naših uvoznih carin za predmete, ki so važni za avstrijsko industrijo.
K tem predmetom ,priumlhwbfskpJ»vcniardg K tem predlogom pripominja Politika, da se da govoriti o onih točkah avstrijskih zahtev, ki hočejo ustvariti ugodnejše pogoje za izvoz Avstri- : je k nam, nasprotno pa a limine odklanjamo vse predloge, ki imajo namen znižati ali omejiti naš izvoz v Avstrijo.	|
kulturni OJUULMMJLM
Organizacija mednarodnega miru in ljubezni zboruje
Slav/ a, jagoslov. zavarovalna banka v L abliam
je imela dne 23. maju 1933 svoj X. redni občni zbor. Zaključni računi zu poslovno leto 1932 so zadovoljivi, posebno še, če upoštevamo, dn splošna gospodarska kri/a proti lanskemu letu ni popustila, ampak se je še poostrila. Skupna premija v poslovnem letu 1932 znaša Din 24 milijonov 577.376.62, lansko leto pa je znašala Din 28,040.000,— Ta odpad na premiji je. posledica pudca cen gotovim predmetom in pa pomanjkanju gotovine posebno med poljedelskim prebivalstvom, kar je videti predvsem pri zavarovanju proti toči, kjer jc celokupna premija padla pri vseh družbah za '/r, proti lanskemu lotu.
Rezerve zavoda so narnstle nu 33,372.480.— Din od lanskih 49,818.000.— Din. Na škodah, ki jih je likvidirala s priznano kulanco, je izplačala banka »Sluvija« med .svoje zavarovance tekom poslovnega leta 1932 Din 13,827.231.—. Glavnica njenih življenjskih zavarovanj znaša koncem letu Din 203.564.990.—.
Radi odpisu nkvi/ičnih stroškov življen-skegu oddelku in pudca vrednostnih papir jev se izkazani cisti dobiček Din 32.430.71 prideli splošnemu rezervnemu fondu.
Hmeljarji, rešite svoje hmeljske nasade
Vlažno vreme ves mesec, z menjujočrai ee hladnimi in vročimi dnevi ter nočmi, zelo neugodno vpliva no razvoj limeljske trte. Hmelj jc znatno zaostal v rasti in se razvija neenakomerno. K temu pa se je pridružila še ena velika nevolju, ki resno ogroža naša hmeljišča. Pri pregledu nekaterih hmeljišč se je ugotovila že precejšnja infekcija po peronospori. Edino radikalno in takojšnje škropljenje z !>a-kreno-apneno brozgo (modro palico) lahko oču-vo naše nasade pred največjim hineljskim sovražnikom.
Nevarnost je letos tem večja, ker je hmelj-ska rastlina, zadnjih par let zunemarjena, oslabela in nima v sebi več one odpornosti, kot jo ima vestno negovana rastlina. Z ozirom nn celle, ki se letos bodo dale doseči in na možnost prodaje našega hmelja v Ameriko, ne bodo investicije za škropljenje hmelja prevelike. Letos moramo skrbeti za to. da pridelamo dobro, lepo, zeleno, težko in dišeče blago, z zlato rumenim lupulinom, ker bo to zu naš hmelj naj-! boljša, obenem najcenejša rekloma, ki je edina ' prčbričevalnu in dovolj vplivna.
Kmetijska družba bi morala v interesu našega hmeljarstva kreditirati modro galico do meseca septembra. Če tega ne stori, nima hmeljar danes denarja, da kupi in plača takoj galico. zato pa ne bo škropil, kar bo imelo ne-doglcdnc zle posledice za naše hmeljarstvo. Kajti če letos zamudimo, ko sc odpirajo za kinelj nova tržišča, in če letos s svojim dobrim blagom ne zadobimo simpatije Amcrikancev, potem nas bodo polagoma Čehi in Bavarci pritisnili ob steno. Tudi bonska uprava bi morala v tem pogledu priskočiti našim hmeljarjem v pomoč, ker jc naše hmeljarstvo posredno od velike važnosti za celokupno gospodarsko življenje.
Sedaj, dokler je limeljska trta visoka šele 1 m, moramo takoj prvič škropiti z \% raztopino bakrcno-apnenc brozge, da zadržimo širjenje bolezni. Čez teden ali 14 dni, ko jc limeljska trta preko polovicc droga, pa škropimo drugič 7. 1 Vi% brozge. Važno jc pri škropljenju to, da škropimo spodnjo stran lista, kajti bolezen napada list na spodnji struni. Da naredimo n. pr. \% močno brozgo moramo imeti dve posodi (kadi), eno ki drži najmanj 50 I in drugo, ki drži najmanj 100 1. V prvo kad îmlijcmo 50 I vode in v njej raztopimo t kg modre gnlice. V drugo večjo kad malijemo takoisto 50 1 vode in v njej ugnsimo 1 kg nc-gašenega (živega) apna. V to večjo kad, v kateri imamo apneno mleko, vlijemo raztopino modre galice, obenem pa moramo tekočino v kadi stalno mešati s palico. Nn ta način pripravljena brozga, oko je živo apno dobro, je gotova za škropljenje. Glavno jo dn odtehtamo točno enako količino modre galice in živega apna, da se tekočina neutralizira, lccr modra galica povzroča kislo tekočino, kisla tekočina pa osmodi listje. Če pa dodamo preveč apnu, postane tekočina alkalna, kar ima zopet drugo neugodno stran, da je takšna brozga man j učinkovita.
Hmeljarji, premislite dobro, predno iz-rečete svojo odločitev, da hmelja ne boste škropili.	Ing. J. Teržan.
Obdavčenje konzumov v Angliji. Iz Lon-Jona poročajo, da je angleška vlada v spodnji zbornici vložila predlog glede obdavčenja kon-zumnih zadrug. Kaže, da bo ta predlog sprejet, ker so bile konzomiic zadruge oproščene dohodninskega davka. Računajo, da bo obdavčenje prineslo državni blagajni okoli 400 milj. Din letno. — Po najnovejših vesteh iz Londona, jc v torek zbornica pri opoziciji 109 glnsov sprejela^ vladni predlog o obdavčenju konzumnili društev — gre pn snmo zn obdavčenje presežka, ki se ne razdeli članom. Tako znatne opozicije kot v tem slučaj angleška vlada šc ni imela.
Borza
Dne 24. maja 1933.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali ne-fzpremenjeni tečaji Bruslja, Curiha in Pariza. Popustili so Berlin, Newyork, Praga in Trst, učvrstili pn so se tečaji Londona in Amsterdama.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi za-ključpn po 8.90, na zagrebški pa po 8.8G. Grški boni so v Zagrebu notirali 39 denar.
Ljubljana. Amsterdam 2310.90—2322.32, Berlin 1342.36-1353.16, Bruselj 799.13-803.07. Curih 1108.35—1113.85, London 193.86—195.46, Newyork 4930.48-4958.74, Pariz 225.88-227, Praga 170.79-171.65, Trst 298.24-300.64.
Promet nn zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.941 Din.
Belgrad. Borza ni poslovala radi praznika sv. Cirila iu Metoda.
Curih. Pariz 20.38, London 17.51, Newyork 446, Bruselj 72.10, Milan 26.95, Madrid 44.20, Amsterdam 208.55, Berlin 121.10, Dunaj 7:1.20 (58.75), Stockholm 90, Oslo 89, Kopenhagen 78, Praga 15.41, Varšava 58,08, Atene 2.97, Carigrad 2.50, Uuka-rešta 3.08.
Vrednostni papirji
Tendenca za vojno škodo in 7% Hier je bila čvrstejša in so tečaji teh papirjev deloma bili višji kot včeraj. V ostalih papirjih pa ni bilo izpre-inenibe. Promet je bil skoraj isti kot včeraj. Na zagrebški borzi je znašal: vojna škoda 200 kom., 7% Blerovo posojilo 2000 in 7% inv. pos. 50.000. Nadalje je bilo zaključenih 80 delnic Trboveljske.
Ljubljana. 7% inv. pos. 43.50—45, agrarji 23.50 —25, vojna škoda 194—196, begi. obv. 31.50—33, 8% Hier. pos. 32—35, 7% Bler! pos. 31—83, 7% pos. DHB 42—45, Trboveljska 160—165.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos 43.50—15 (43.50), agrarji 23.50 den., vojna škoda 195—197 (194, 196). 6% begi. obv. 31.75 den,, 8% Bler. pos. 32—34, 7% Bler. pos. 31.75—32 (32.75), 7% pos. DIIB 41.50 den. — Delnice: Narodna banka 3600 den., Priv. agr. banka 215-220, Sladkor Osjek 145 —150, Impeks 50, Isis 30 bi.. Trboveljska 100—165 (160).
Dunaj. Don. sav. judr. 58.50, Alpine 12.18, Trboveljska 16, Kima Murany 20.75.
Žitni trs
Novi Sad. Borza ni poslovala radi praznika sv. Cirila in Metoda.
Chicago. Pšenica: maj 39.875, julij 41.50, september 43.25, dec. 55.78. — Koruza: julij 46.50, sespt. 49.25, dec. 50.25. — Oves: maj 25.625, julij 26, sepl. 27.75.
Živina
Mariborski sejem 23. maju 1933. Prignanih je bilo 13 konj, 7 bikov, 142 volov, 361 krav in 25 telet, skupaj 548 glav. Cene so bile sledeče: debeli voli (1 kg žive teže) 4—1.25, poldebeli 3—3.50, plemenske 3.75—4; biki za klanje 3—3.50; krave klavne debele 2—3.50, plemenske 1.50—2.50, klobasa-rice 1.50—2, molznice 2—2.25, breje 2—2.25; mlada živina 3—4.50, teleta 1.50—0. Prodanih je bilo 279 glav. — Mesne cene: volovsko meso I. 10—12, II. 8—10; meso od bikov, krav, telic 5—7; telečje meso I. 10—12, II. 6—8; svinjsko meso sveže 10— 16 Din kg. — Prihodnji živinski sejem bo 30. t. m.
PVogrctmi RmJio-LfnfeRonni
Četrtek, 25. maja: 8.15 Poročila. — 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek). — 9 Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz fračiškanske cerkve. — 10 Grška filozofija in Slovenci (dr. Veber). — 10.30 Mladinski pokret narodne odbrane (B. Sancin). — 11 Samospevi gg. Gostiča in Marjana Rusa, — 12 Čas, plošče. — 15.30 Magistrov šramel-tercet. — 16.30 Recitacije (Valo Bratina). — 17 Radio-orkester. — 20 Pevski koncert Završaaiovega kvarteta. — 20.45 Pilihov šramel-kvartet. — 21.30 Čas, poročila. — 21.45 Salonski kvintet.
Petek, 26. maja: 11. 15 Šolska ura: Ogled apne-nicc in tovarne za cement (Josip Žabkar) 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Salonski kvintet 19.00 Francoščina (prof. Prezelj) 19.30 Geologija (prof. Peterlin) 20.C0 Duet: klavir in harmonij, izvajata gdčna Gnjezda in g. Kaškarov 21.00 Bramsove samospeve poje gdčna Korenčanova 21.30 Čas, poročila 21.45 Salonski kvintet.
Sobota, 27. maja: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče 17.00 Salonski kvintet 18.00 Iz našega narodopisja (Viktor Pirnat) 18.30 Angle-ščina (ga Orthabcr) 19.00 Pedagogika in kultura (dr. S. Gogala) 19.30 Počitnice pod platneno streho i (Miroslav Zor) 20.00 Prenos opere iz Zagreba 22.30 1 Čas, poročila, plošče.
Druf$i programu
Četrtek, 25. maja,
Zagreb: 20.30 Koncert radio-orkestra. — Mi-lano: 21 »Puritanci«, opera. — Lor.don: 21 Orkestralni koncert. — 22 Romance in pesmi. — Stuttgart: 21 Koncert operetne glasbe. — Leipzig: 20.05 Orkestralni koncert. — Suisse Romande: 20.15 Kabaretni program. — Beograd: 19 Narodne pesmi, poje Žarko Ristič, — 19.30 Slovanska glasba, igra radio-orkester. — 20.30 Narodne melodije in pesmi. — Rim: 20.4JÎ »Puritanci«, opera. — Lan-genberg: 21.03 Simfonični koncert. — Praga: 19 Harmonike. — 20 Gledališki večer. — Dunaj: 21 Joseph Haydnov koncert. — Budimpešta: 19.40 Ogrske pesmi. — 20.50 Komedija.
Petek, 26. maja;
Zagreb: 20.00 Prenos koncerta iz Belgrada — Milano: 21.00 Simfonični koncert — Barcelona: 22.15 Instrumentalni koncert — London; 22.00 Kon-ccrt sodobne glasbe — Leipzig: 21.40 Beethovnova III. simfonija v es-duru op. 55 — Suisse Romande: 21.00 Harmonični koncert — Bclgrad; 20.00 Večerni koncert — Rim: 21.00 Operetni prenos — Praga: 20.05 Simfonični koncert — Dunaj: 20.00 j Zabavni koncert — Budapest: 19.30 »Trubadur«, opera (Verdi) — Varšava; 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije.
Sobota, 27. maja:
Zagreb: 20.00 Prireditev »Doma slepih« v Zagrebu — Milano: 21.00 Operni prenos — Barcelona: 20.15 Prenos glasbenega festivala iz gledališča
—	London; 21.00 Koncert BBC orkestra — Stuttgart: 20.30 Opereta »Neumni Avgust« — Leipzig: 20.15 Konccrt simfoničnega orkestra — Suisse Romande; 20.00 Poljudna ruska glasba 20.30 Vokalni simfonični koncert — Belgrad; 20.00 Operni prenos iz Zagreba — Rim: 21.00 Operni prenos — Langenberg: 20.05 Koncert godbe na pihala' — Praga: 19.25 Koralni koncert — Dunaj: 20.00 Koncert združenih vojaških godb dunajske garnizije
—	Miinchen: 20.30 Opereta »Cirkuška princesa« — Budapest: 20.30 Violinski koncert 22.55 Ciganska glasba — Varšava: 20.00 Lahka glasba 22.05 Chopinov koncert
Danes ob enajstih dopoldne se bodo zbrali v Dubrovniku mnogi ugledni člani evropskih in iz-venevropskih Pen klubov k otvoritveni seji XI. mednarodnega kongresa, na katerem bodo razglabljali o svojem poslanstvu v vrvežu sodobnih političnih in kulturnih zmed Evrope kakor tudi ostalih delov sveta. Prvič v naši državi literati s vsega svetal Vsekakor pomeni to za nas izredno čast, a hkrati korist; zakaj po publikacijah o naši duhovni kulturi (o čemer je bil žc na tem mestu govor) 1er osebnih stikih z našimi kulturnimi delavci in ustanovami bodo dobili inozemski gostje pač dovolj pozitivnih vtisov o naši kulturni sili. In po njih kajpada njihovi rojaki!
Naj ob tej priliki razvijemo v kratkem nastanek in misijo te plemenite organizacijo. — Svetovna morija, ki je slonela na osnovi medsebojnega nezaupanja in sovraštva evropskih držav, je pretresla vse plemenite duhove; tembolj, ker so to sovraštvo podžigali cclo nekateri pisatelji, katerim jc vzel krvavi čas sleherno razsodnost in zmisel za skupno človečanstvo. Bolest kalnega vzdušja v Evropi je čutila tudi gospa Dnwson Scott ter dala žc leta 1921 pobudo za ustanovitev svetovne organizacije književnikov, kateri bi se zavezali, da nc bodo nikoli pisali v prilog vojne ali kakršnega koli nasilja. Povabilu imenovane gospe sc jc prvi odzval London, kjer je vzniknil prvi Pen. Ime pa je dobil klub po vejah književne umetnosti, ki so v njem zastopane. Vanj sme namreč stopiti pesnik (poezija) ali esejist (kritika) ali novelist (proza). Prve črke imenovanih vej leposlovne umetnosti (Pen) pa pomeni tudi pero. Društvo ni politično, v njem so lahko vse narodnosti, vse vere, vsa na-ziranja. Je to torej mednarodno združenje književnikov in kot tako predstavlja nekako slovstveno elito vsega sveta. Temelji pa v samostojni literaturi vsakega naroda; tako da ima sleherno avtonomno slovstvo svoj lastni center Pena, ki pa jc seveda priključen osrednjemu centru s sedežem v Londonu. Danes jc združenih v Penu 50 narodov, ki žive v 35 državah. Ker se Pen ne krije z državnimi mejami, marveč narodnimi, more biti član vsakega centra tudi tuji državljan, ki narodno pripada k isti literaturi, Tako more biti član ljubljanskega centra koroški Slovencc, ki živi v Avstriji. — Sleherno leto imajo vsi centri skupno mednarodno zborovanje, kjer uporabljajo le angleški, francoski in nemški jezik. V drugih jezikih pri zborovanjih govoriti ni dovoljeno. Vsak govor pa se takoj prevaja še v druga dva jezika, predvsem velja to za predlagane resolucije.
P< ni so velikega pomena zlasti danes, ko se bohotita v svetu dva ekstrema politične organizacije, inlcrnacionalizein in pretirani nacionalizem. Viti prvi niti drugi nc sme zatemniti umetniku po-
Sarajcvsko gledališče. Gledališka sezona v Sarajevu za leto 1932/33 se je 15. maja zaključila. Statistika njenih predstav znaša 212, izmed teh 192 rednih. Vsekakor je zanimivo, da odpade od 29 prnmijer 18 na domače pisatelje, ostalih 11 pa na I i , ;. Med domačimi je tudi Slovenec Anton Nova č a n s svojim »Hermanom Celjski m«.
Krsto Hegedušič: Podravski motivi. 54 crteža. S predgovorom Miroslava K-icžo, 1933, Minerva, nakladna knjižara, Zagreb. — K. Hegedušič, eden glavnih članov zagrebškega umetniškega kluba »Zemlja«, je v tej knjigi objavil 34 risb, ki podajajo življenje hrvatskega 1'odravja. O tem, kaj j je razumeti pod to krajevno označbo, se dobro poučiš na strani 20. Krleževega predgovora, kjer avtor ponavljajoč neki svoj esej starejšega datuma, primerja Podravje z Brueghelovim Brabantont: »Brabunt u vrijeme evata anlwerpenskc republike pokazujc niz izvjesnih dodirnih tačaka s našim (koprivničkim) krajem. Slamnati krovovi seljačkih koliba izpod kojih kulja dim ... debela, črna, plodna brabanlska zemlja, i seljaci, govedari, vino-gradari, rumeni, nabijeni krvlju, sa barilom vina, s kobasicama i vijenccm luka... Stoje (po željez-ničkim tračnicama) Brueghclovi prosjači, padavi-čari i pijane stare prosjakinje« itd. Tam so reke »neregulisane« in vode blatne in kalne, življenje na njihovih bregovih je težko in polno krivic, po vodah plavajo živalska in človeška trupla, naselja ljudi pa so kot domovi brodolomcev. Sredi teh zaostalih oblik se šopirijo boleči in izzivajoči znaki civilizacije, reklama, z onstran vode te pozdravljajo madjarske ciprese, glavno pa je, da se za te zapuščene in zanemarjene kraje nihče ne zmeni in Krleža pravi o Hegedušiču, da jc prvi prinesel to najpristnejšo »stvarnost« v likovno umetnost. Tega mnenja mora biti tudi vsak bralec in gledalec te knjige, čeprav ta vtis iz njenih risb ne sledi povsod enako močno.
Hegedušič je ta predmet upodobil tudi v oljnatih barvali, to se pravi v mnogobarvnih slikah in vsiljuje se človeku prepričanje, da se da o njih govoriti o večji uspelosti. Neizrečena nadložnost in zanemarjenost hrvaške pa sploh panonske pokrajine, neizrečena turobnost ondotnega življenja po mojem mnenju ne pride tako do izraza kot ravno v podobah barvne pisanosti ondotnih oblik. Tega risbam v knjigi manjka, črnobcla tehnika tu odpove, odpove pa še nekje drugje, v detajlu. Krleža sam večkrat omenja za primero Brueghla, na) tedaj tudi mi omenimo nekaj, kar je ž njim v neobhodni zvezi. Brucghlove slike so močne po svojih posameznostih, po detajlu, ki je, tako pravi naše izkustvo, zanimiv in privlačen, v sliki, dočim v grafiki ni. Detajl postane v grafiki dolgočasen in dolgvezen, manjka mu vidno pomembnostnih in modulacijskih možnosti, človek sc ga hitro naveliča in risba ostane brez učinka. Več ali manj je to usoda vse moderne veristične grafike, tudi GrolJove, ki te v velikih množinah ubije, ker je v njej premalo onega, kar grafiko vzdržuje: izraza fantazije. Prej ali slej se bo zato morala tudi ta stvar, o kateri sc jc že mislilo, da je v moderni risani reportaži dobila svoj najvišji izraz, vrniti k svojim osnovam, da, morda bo sploh prenehala bili samostojna v modernem smislu besede in bo prešla v ta ali oni podrejenostni odnos, na kar vse njeno današnje stanje, večno in neprestano risanje, kaže.
Ti Podravski motivi seveda niso povsem nujno samo Podravje, čeravno zabrni iz njih ta zemlja z zelo zgovornimi in sugestivnimi potezami, Teri-torijalno tedaj niso preveč določeni, toda to nikakor ni napaka. Manj jim prihaja v prid, da so pojmovani preveč priložnostno, da mnogo preveč izhajajo iz danosti posameznih znakov in figur, iz t. zv. tipov, namesto da bi se bili najprej pojavili kot obtožujoča podoba v likovni predstavi umetnika tor elementarno bruhnili na papir. Ako se niso, je znamenje, da je socijalno čuvstvo teh risb srtmo nekam sekundrano in ulomljcno, preobilica posameznosti je požrla smisel stvari in celo njeno umetniško moč. In to je glede na Hegcdušičevc ■like škoda.
gleda. Pisatelj, ki korenini po svoji umetniški sili v domači zemlji, ne sme nikoli zatajiti te ljubezni, a prav tako ne čuta za skupno človeštvo. Iz njega se mora pretakali pomirljivost v vse narode, on mora čuvati mednarodno duhovno skupnost. Prav radi tega je v pravilih federacije, da se mora sleherni novi član pred vstopom sveto zavezati, da ne bo nikoli ničesar napisal, kar bi moglo netiti vojno. Mir jc potemtakem glavno geslo penovcev, mir doma in zunaj. Po tem mora stremeti vse delo cclotc in posameznikov. Blizu ideje svetovnega miru pa je popolno odmaknjenjc od sleherne politike. V programu imajo Pen klubi tudi zaščito svobode v literarnem udejstvovanju; zatorej jemljejo v varstvo preganjane književnike kakor tudi njihova dela. Velik pomen imajo Peni tudi za male narode. Iz informativnega glasila penovcev zvedo namreč kulturniki velikih držav tudi za dela in pisatelje malih, komaj znanih narodov, kar bi bilo siccr komaj mogoče. Peni skrbe ludi za to, da sc dela malih narodov publicirajo v tujih jezikih. Seveda i mora biti sleherno tako delo najprej prevedeno v francoščino, nakar ga prečitajo člani vseh centrov j in eventuelno potrdijo ali zavrnejo. Peni posredu-j jejo tudi, da sc odpre pot literarnim spisom (ne-! političnim seveda) v one države, ki povsem nepo-j trebno zabranjujejo uvoz tujejezičnih knjig — zlasti oni mdržavljanom, ki govore jezik prepovedanih knjig, n. pr. Slovencem v Italiji slovenske knjige!
V Jugoslaviji imamo po principu samostojnih književnosti tri centre, v Belgradu, Zagrebu in v Ljubljani. Tu sc je torej praktično rešilo zamotano vprašanje treh .	, V. " kultur
v Jugoslaviji) Vsi trije centri so si v prisrčnih od-nošajih med seboj. To priča zlasti dejstvo, da si priznavajo medsebojno samostojnost tudi v inozemstvu: na mednarodnih sestankih se zastopajo izmenoma. Tako jc pred petimi leti zastopal O. Župančič na mednarodnem kongresu Penov v Oslu vse tri jugoslovanske centre, predlanskim sta isto storila v Haagu dr. Štele in Juš Kozak. Lani pa je to funkcijo vršil v Budimpešti bclgrajski center. Tudi letos se je prijateljsko rešilo delikatno vprašanje treh kultur v Jugoslaviji in sicer na ta način, da sc bodo inozemski udelcženci razccpili po kongresu v tri skupine, katerih ena bo obiskala Belgrad, druga Zagreb, tretja Ljubljano ...
Tako vidimo, da so ravno Peni tista silna organizacija, ki jc dejansko razrušila sovražne meje držav, a iz nje se pretaka po žilah ljubezen in mir na vse ccline. Vse mirovne konfercnce nc bodo opravile tega poslanstva tako nesebično kakor ravno penovci, ki podirajo s peresom in besedo ! stare zidove sovraštva. — Naj poneso od tu naj-I lepše vtise na naše morje, našo miroljubnost in ' našo kulturo.	L. G.
S črnobelo ploskvijo risb jc v najočitnejšem nasprotju uvod M. Krleže, naslikan v plamcncčih in žgočih barvah, zase umetnina, manj pa uvod. Kaj si K. predstavlja kot umetnost in česa ne, jc iz teksta težko razbrati, gotovo pa jc, da brani ta človek umetnost kot močna umetniška narava. In morda je zato važnejše ono, kar ima K. povedati glede metode umetnosti, nego kar pove glede njenega smisla in bistva. V Hegedušiču vidi nastavke nekega pravilnega realizma, čut za današnjost, torej pravo pojmovano socijalnost, dočim odklanja vso papirnato tendenčno marksistično umetnost, kar bo brez dvoma zbudilo ostre polemike. Vendar se s tem domislekov preobilujočim člankom ne moremo dalje baviti, ogromna crudicija avtorja bi nas kmalu privedla do obravnavanja več vprašanj.	R. L.
»Arhitektura«:, št. 3-4. Ta naša v vsakem pogledu reprezentativna revija, ki odlično posreduje poznavanje jugoslovanske arhitekt, umetnosti v tu-in inozemstvu, prinaša v zadnji številki med drugim zanimiv članek japonskega inž. Masami Ma-kina : O arhitekturi Japonske , kjer pravi, da se je Japonska tako zagledala v zapadli i gradbeni slog, da je pri tem povsem ob strani pustila psiho svojih pokrajin in ljudi. Najnovejši arhitekti pa se vračajo v japonsko narodno svojstvenost. Omembe vreden je tudi članek »Problem gradnje mest dandanes«. Tu so izčrpno podane novo naloge ob bodoči gradnji mest, naj bo to na, nad ali pod zemljo. Saj so razne tehnične iznajdbe zadnje dobe razbilo stoletne pojme mestne arhitekture. Dober je tudi članek »Grad i-društvo«, kjer razpravlja inž. VI. Antolič o nalogah bodočih mest v razmerju do družbe, do pocdincev kakor tudi do mase. ki se tišči v nezdravih prostorih. Poslednjo misel podčrtava avtor s pretresljivimi številkami. Kajpada ima »Arhitektura« na vseh straneh razne osnutke domačih in tujih arhitektov kakor tudi prezanlmi-vili sestavkov, a zaradi pomanjkanja prostora se ne, moremo vseh dotnkniti. List zasluži občo po zornost.
Cerkveni koncert Glasbene Matice. V peteik, dne 2. junija izvaja pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v stolnici ciklus Gallusovih mešanih zborov, pri koncertu sodeluje kot solist na orglali mons. Stanko Premrl. Spored je naslednji: 1. Hlad-nik: Slavnostni preludij za orgle. 2. Gallus: Pater nosler. Ave Maria. Media vita. lîcce, quomodo moi-Mur justue. 3. Bassani: Larghetto za orgie. 4. Gallus: Ubi Plato. Vaenobis. Laus et perennis gloria. 5. Bach: In dulci jubilo, za orgie. 6. Gallus: iinpe-tuim inimicorum. Alléluia. Carotaie Domino, dva mešana abora za 3 zbore. Vstopnice za Gallusov koncert so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Cene sedežem so po 25, 20, 15 in 10 Din, stojišča po 5 Din, dijaška po 4 Din.
Moste pri Ljubljani. Ustanovni občni zbor Jadranske Straže. Nadaljevanje ustanovnega občnega zbora Krajevnega odbora JS v Mostah pri Ljubljani, ki je bilo določeno za 2-1. t. m. se bo vršilo šele 31. maja ob 20 v osnovni šoli v Moslali.
Broznica. Prostovoljno gasilno društvo Sniokuč in Breznica vprizori v nedeljo, dno 28. t. m. ob 7 zvečer Vomberge-rjcvo »Vodot. Čisti dobiček je namenjen za orodje društva. Za obilen obisk se priporoča — odbor.
Cerkveni vestnih
Križanska moška in mladeniška Marijina dru îba proslavi v četrte.ik, 25. maja svoj glavni družbeni praznik Marije Pomočnice. Zjutraj ob 6 v dru žbeni cerkvi sv. maša s skupnim obhajilom, zvečer ob pol 6 v dvorani razgovor o celodnevnem božje polnem izletu dne 11. junija in volitev predstojni-štva, nato pn v cerllcvi govor, slovesne litanije ia; darovanje za družbi/no namene. Udeležba pri tem shodu zn vee člane obvezna. — Danes |x>poldne ob 4 se udeleži družba z zastavo Marijine proslave na Rakovniku.
Zakaj se Kitajci ne morejo braniti?
Kitajska - dežela brez strolev
. . . hi ie šel v nebesa
ne bilo tako kmalu take stiske kot je včasih. Tako pa vsak v glavnem pridela le, kar rabi. Sicer je pa Kitajec zadovoljen z neverjetno majhuo količino.
Če pogledamo že mesto, moramo reči, da tudi tu ni strojev. Seveda v večjih mestih so že, navadno pa ne. Mesto ima navadno štiri ulice in tu ee vrši vsa kupčija. Tu so pekurije, lon-čarne, tiskarne (seveda ročne), trgovine za vse. Za trgovca ni potrebno drugega kot stojalo in košara na njem. V košaro položi svoje blago in je vsakemu na ogled in si kupi, kar poželi. En dolar zadostuje, da otvori podjetje. Pekar peče na ulici in na ulici prodaja. Seveda opravi vse to en sam človek. Pomočniki so nepotrebni. Če je treba kaj kam nesti, pogleda trgovec na cesto in takoj pride nosač in nese skoro zastonj kamor kdo hoče. Trgovina ne pozna avtomatične blagajne, tu ni telefona, ne pisalnega stroja. Kar je treba narediti, se naredi z rokami.
Na cesti stoji slikar in tudi na ceeti poslika hišo. Svoje ropotije sploh ne nese v hišo. — Tudi vodovoda ne poznajo. Saj so vodonosci, ki prodajajo vodo od hiše do hiše. — Prav tako nosi brivec svoje orodje od vogala do vogala in obrije in ostriže človeka kar sredi ulice. Rabi le nož in gorko vodo. — Sredi ceste me-ljejo ženske žito v moko, zraveu se love otroci, delavci čakajo, jedo in pijo, če imajo. — Vse je cesta, tu je življenje. Tako preproste dežele si človek skoro misliti ne bi mogel. — Zato pa tudi nič čudnega ni, če Ja|>onci tako zlahka opravljajo s Kitajci, ki so prišli iz notranjščine in jim je vse novo. Kitajska je zares dežela brez etroja.
Z letalom družbe »Spartan-Air-l.ines« si v 40 minutah na otoku Wight. Letalo te nese čez tako zvano kredno skalovje, ki nam ga kaže slika in te po kratkem času spusti na otoku Wight sredi Oceana. Na tem otoku je že skoro čisto trop čno rastlinstvo. Londončani se kaj radi podajajo ob petkih popoldne na ta otok, da tam prebijejo sredi Oceana v soboto in nedeljo tako zvani vveekend
Skupina madjarskih ovčjih psov (Commodores),
ki je nastopila na pasji razstavi v Lipskem *
»Afek,« je pričel sinček motiti očeta, ki je bra) list, .Pavel ima 28 zob, jaz pa samo 2SI«
»■Pustile m« v umu, jia£lavcL Razdelita u tihi»
Kitajci, 420 milijonski narod, so kaj čudni ljudje. Včasih tako visoko kulturno ljudstvo je zdaj nu zelo nizki stopnji kulture. Ozemlje, ki gu zaeedajo Ju|>onci skoro brez odpora, ljudstvu ne daje zadosti življenjskih potrebščin, dasi bi lahko dalo ne samo za Kitajce, ampak tudi za druge narode mnogo živil. Krivda je v tem, da je danes v 20. stoletju Kitajska še vedno dežela brez etrojev. Res jo tarejo ua-ravne nezgode, kot poplave, potresi, neuspele setve, re« je, da na Kitajskem včasi zavlada lakota v vsej svoji grozi in da mursikaj doprinesejo k socialni stiski številni ropi; vendar je vzrok v tem, da j». Kitajska brez strojev, da je Kitajska še vedno le primitivna dežela.
V okolici glavnih mest so še stroji; kakor hitro pa človek stopi malo bolj v notranjost dežele, vidi, da tu vlada še tista preprostost, ki je tako značilna za primitivne narode.
Iako na primer v notranjščini Kitajske ne poznajo avtomobila. Ljudje vse prenesejo in znosijo kot nosači na dolgih, elastičnih drogih, ki so nu konceh okrepljeni z železom. Na te droge navežejo cele kupe elame, da se človek mora čuditi, kako to narede in kako nosijo. Na drogih prenašajo pohištvo, sode olja (na vsakem koncu droga enega), cele skladovnice drva itd. Ker so drogi elastični in se zibljejo. so nosači nekako prisiljeni hitro hoditi in skoro tečejo. Ob vogalih so nekaka počivališča, kjer nosači počivajo, pijo čaj, jedo melone, se smejo in pojo. Ko delavci izvrše svoje delo, ei seveda pomagajo, da počivajo včasi prav dolgo in vse zajedo ali pa zapijo, kar so zaslužili. — Če bi prišel mesto teh tovorni avto. hi bili vsi tisoči lačni — brezposelni. — Če bi vsi ti ljudje obdelovali zemljo, ki bogato rodi. bi na Kitajskem
Rusija ima velike tovarne
Velike tovarne avtomobilov in traktorjev, ki so jih (Histavili v sovjetski Rusiji, so že pokazale, kakor poročajo sovjetski listi, lep uspeh. Tovarna v Stalingradi del je s polnim obratom. Vsak dan zapusti tovarno 144 traktorjev. Ruski delavci, ki delajo v tovarni, so prišli po večini z dežele in niso imeli doslej pojma o industriji. Danes pa njihova produktivna zmožnost morda že prekaša zmožnost ameriškega delavca. Kovač Fedjuški, ki je bil v zadnjem času odlikovan z Leninovim redom, izdela dnevno 800 osi. medtem ko Američani ne presežejo števila 400. Toda Fedjuški ni edini, ki je zmožen tega dela, temveč sovjetska Rusija razpolaga danes že z mnogimi takšnimi delavci. Zdvigom produkcije traktorjev ee je posrečilo tudi znižati ceno zanje.
Tudi tovarna traktorjev v Charkovu obratuje izvrstno. Produkcijsko zmožnost delavcev lahko cenimo po vrednosti na 3096 rubljev, kar pomeni 42% uupredka v primeri s prejšnjim letom. Pri povišanju proizvodnje in skrčenju stroškov je bilo mogoče znižati ceno za 3.2% v primeri s prejšnjim letom.
V najkrajšem času bo pričela delovati tretja velikanska tovarna v Čeljabinsku v za-padni Sibiriji, ki bo največja tovarna traktorjev na svetu. Tovarno so opremili s sovjetskimi
in inozemskimi stroji. Računajo, da bo letno izdelala 40.000 traktorjev.
Po poročilu sovjetskih listov je tudi avtomobilska industrija zelo napredovala. Predsedstvo osrednje eksekutive sovjetske zveze je odlikovalo 14 delavcev z Leninovim redom, in 15 je podelilo red rdeče delavske zastave. Ti delavci so se posebno pokazali v avtomobilski tovarni »Stalin« v Moskvi. S pomočjo te tovarne je bilo mogoče znižati producijske stroške za polovico. Januarja, 1. 1932 so [lotrebovali za izdelavo enega avtomobila 481 delovnih ur, letoe pa potrebujejo samo 315 delovnih ur. Ruski delavec v Stalinovi tovarni že kaže vsaj iste sposobnosti kakor delavec v ameriških avtomobilskih podjetjih. Delavci sami so stavili že več predlogov za bolj racionalno delo. Prav radi teh predlogov in rodi iniciative delavstva samega je bilo mogoče lansko leto prihraniti 7 milijonov 500.000 rubljev. Tudi v Molotovih tovarnah v Gorkiju je bilo mogoče pospešiti ritem dela in s tem tudi dvigniti proizvodnjo avto-i mobilov, V štirih mesecih tega leta so v sovjet-j ski Rusiji zgradili 13.637 avtomobilov, medtem ko je bilo lansko leto v istem času zgrajenih 6260. Tovarne traktorjev so izdelale v štirih mesecih tega leta 21.672 traktorjev, medtem ko je znašala proizvodnja lanskega leta v tem času 20.382.
Maharadža na razpoloženja
Maha rad ža države Alvar v Indiji, ki je pod angleškim protektoratom Indijski podkralj je maluiradžo prisilil, da je podal ostavko in zapustil svojo državo, ker je pod njegovim vladanjem zmanjkulo iz državne blagajne mnogo denarja.
in je poizvedoval o bolezni, ki naj bi bila zndela nekoga. Ko so roparji opazili, da je oče sam doma, so zahtevali od njega denar. 0. Stimpfl se nikakor ni upiral, temveč je izročil roparjem ključe, češ, naj si saniii vzamejo, kar želijo. Roparji so prevrgli vse omare, našli so pa samo malo denarja. Tedaj so zgrabili patra in ga pričeli tepsti. P. se je instinktivno branil, nenadoma pa je neki ropar potegnil revolver in izstrelil več strelov na nesrečnega patra. Zadel ga je v trebuh. Kakor da bi to ne bilo še zadosti, je začel nanj streljati ropar še enkrat. 0. Stimpfl se je kmalu zgrudil na tla. Roparji so ga slekli in vzeli s seboj obleko. Kljub temu, da je bil o. Stimpfl hudo ranjen, se je še privlekel do postelje in se nanjo vlegel. Kmalu so mu pritekli na pomoč kmetje iz njegovega misijona, ki so poklicali drugega duhovnika. Dva mladeniča sta odšla v Junkov, da bi tam našla zdravnika. V resnici sta našla nekega protestantskega zdravnika, ki je drugega dne zjutraj obiskal bolnika. Toda bilo je vse zaman. Požrtvovalni pater
je ob 9 zvečer izdihnil svojo blago dušo. *
»Kako ti ugaja moj roman?«
»Zaključek je šibak.«
»Prijatelj Tonče pa trdi, da je z;. k šibak.«
»Bržkone je bral samo začetek.«
Kitajski roparji so ustrelili misijonarja
Nedavno so evropski listi poročaft o smrti p. Otomara Stimpfla na Kitajskem. P. Stimpfl je doma z južnega Tirolskega. Te dni eo prispele svojcem podrobnosti o njegovem žaloelnem koncu. P. Stimpfl se je z vso dušo posvetil mis i jon u in tudi deloval, dokler ga niso kitajski roparji umorili. Njegov tovariš o. Bilger pripoveduje, da so se dne 29. marca L L ob 5 popoldne nenadoma pojavili štirje oboroženi roparji pri misijonski postaji Futiat Cun. Rekli so, dn nujno rabijo zdravnika in o. Stimpfl jih je, nič hudega sluteč, sprejel. 0. Stinipfl je v resnici mislil, da hočejo zdravnika
.os. vrsta jelena, ki prebiva v severnih krajih, že .ouom zavarovali. V berlinskem zoološkem vrtu pa
izumira in je v nekaterih državah tudi /. zase j« zgodilo, da je jelenica skotila dvojčke
Pri tekmi z lažjimi avtomobili na dirkališču Avus v Parizu je zmagal Francoz Veyron, ki je vozil z avtomobilom tvrdke Bugatti. Poleg njega na levi športni komisar za vso državo, Tschaimmer-Oeten.
Avtomobilska dirha skozi puščavo Kara-Kum
Boljševiki so organizirali tekmo skozi puščavo Kara-Kum v Taškent in Samarkan. Tekme se udeležijo tudi inozemski dirkači. Boljševiki bodo dirkali na avtomobilih tvrdke »Molotov« in »Stalin«. Od inozemskih tvrdk bodo zastopani »Ford« (Amerika), »Merris« (Anglija), »Tatra« (Češkoslovaška), »Austro-Daimler« (Avstrija), »Renault-Sahara« in »Cytroen-Sahara« (Francija). Obe zadnji znamki sta se povsem obnesli v saharski puščavi.
SOS
Ruski inženjer Lanekov je sestavil radijsko postajo, ki avtomatično kliče na pomoč, to je, oddaja klic SOS. Uporaba te oddajne postaje je silno enostavna. Zadostuje, da pritisneš na gumb in postaja že prične oddajati klic na pomoč. Postaji je dodana priprava, ki po svoji zunanjosti epominja na računski stroj in ki v treh do štirih sekundah določi zemljepisno lego ladje in jo oddaja na valu : 600. Iznajdba se je pri poizkusu izvrstno obnesla
*
Dekle poboža Jožeta: »Ali me boš še ljubil, ko bom stara?«
Jože odgovori: »Le počakajl To boš kaj kmalu doživela.«
Priporočamo Vam
najboljše šivalne strote
In kolesa
Rdler -
GRITZNEIt
Švicarski pletilnl stroji DUBTED
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
Itrezplače» ponk v vezenja. Večletno jamstvo.
Flugs patentne kose
z novim pritrjevanjem so priznano najboljše
Zaloga v Kranja; Trgovina Levičnik
<7nserati
/. Videmšek
MARIBOR, Koroščeva 36
V konkurzni zadevi Fr. Kricka, trgovca v Celju, se bo vršila dne 29. maja ob 10 dopoldne javna sodna dražba razne trgovske opreme, kakor: registrirne blagajne National 999.99, velike moderne Wertheim blagajne, pripravne za kako tovarniško podjejtje, pisalnega stroja »Adler«, pultov, steklenih nastavkov za pulte, steklenih (zrcalnih) omar, stelai, amerikanske pisalne mize registra-ture, stojal za izložbe, večja množina kartonov (Lagerkarton) iz lesa in lepenke itd.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za «Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zju-traj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev. 3030.
•Slovencu-
v\
imnjo največji uspeh
Toplo se prlporoCa
gostilna v Rokodelskem domu
LJubljana, Komenskega ulica 12
Izvrstna In po ceni vina, dobra in tečna hrana, kegljlSïe, vrt.
BOTOT-pasta v tubah odstranjuje vse obloihe na zobelil
Mestno načelstvo mariborsko.
Stev, 6954/1059-1933.
V Mariboru, 18. maja 1933.
Razglas o licitaciji
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev parketarskih del pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinska urade na glavnem kolodvoru v Mariboru
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. junija 1933 ob 11 dopoldne
v sobi št, 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št, 3,
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša
za parketarska dela 244.222.22 Din.
Pri prvi licitaciji je bil dosežen popust 12% na cene uradnega proračuna.
Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o iz-premembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene Novine br. 70 — XXIX z dne 26. III. 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenih Novinah in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega.
Mestno načelstvo mariborsko.
V palači GRAFIKI se odda
s 1 junijem. Poizve se: Uprava palačo Grafike IV. nadstr.
Potrti neizmerne žalosti javljamo znancem in prijateljem tužno vest, da se je v starosti 73 let danes zvečer ob 7 po dolgotrajni in mučni bolezni preselil v boljšo večnost, večkrat previden s svetotajstvi, naš predobri, zlati soprog, oče, dedek itd.
Ivan
bivši poljedelski minister, državni, narodni in deželni poslanec, župan, načelnik okrajne hranilnice in posestnik pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah.
Pogreb predragega pokojnika bo na Vnebohod 25. maja ob 4 pop. pri Sv. Juriju. Priporočamo dragega rajnkega vsem znancem in prijateljem v molitev in spomin! Sv. Jurij v Slovenskih goricah, dne 23. maja 1933.
Žalujoča žena in otroci.
fotreoufem o
zanesljive poverjenike
v vseh krajih naše banovine. Častna funkcija. Lepa bodočnost. Postranski zaslužek. Važno, vendar lahko delo. Nobenih kupčij. Več v pismu. Prijave z znamko do 30. maja na podružnico »Slovenca« Celje pod »Zaupnik« št. 5906.
one voznio
boste imeli, ako za čas velesejma kupite perje in puh pri nas, ker so cene za 50% nižje. — Velika izbera v originalnem tovarniškem pakovanju. — Poslužite se ugodne prilike!
RUDOLF SEVER, Marijin trg 2.
Tužnega srca naznanjamo, da je Gospod poklical po plačilo, v 84. letu življenja, našega pridnega, za našo hišo tako skrbnega očeta
Valenšma Babnika
posestnika
večkrat previdenega s tolažili sv. vere.
Pogreb se bo vršil 26. t. m. ob 8 zj. iz hiše žalosti, Glince 9, na pokopališče v Št. Vid.
St. Vid nad Ljubljano, 24. maja 1933.
Valentin, sin; Julija, sinaha; Valentin, Mirko in Janko, vnuki; Julka in Slava, vnukinji.
Brez posebnega obvestila.
mea?a nova
bela koža srečo v 3 dneh!
Ko je bila moja koža temna, raskava in nelepa, z razširjenimi porami in sojedci, nisem imela niti enega oboževalelja in nikamor me niso vabili. Z uporabo enostavnega recepta sem dobila v treh dneh novo belo kožo in to je popolnoma spremenilo mojo usodo. Preje nisem imela niti enega snubca, a sedaj imam kar tri ženitne ponudbe.
Vsaka žena zamore polepšati svojo kožo ter jo storiti nežno in belo, ako uporablja vsak dan nove kremo Tokalon, bele barve (ne mastne). Sestoji iz prepariran» sveže smetane in olivnega olja s primesmi, ki kožo osvežujejo in jo delajo belo.
Krema Tokalon pronica neprestano v kožo, ublažuje razdražene kožne žleze, zožuje razširjene pore, odpravi sojedce ter omehča najbolj temno in raskavo kožo in jo stvori belo. Krema Tokalon daje koži v treh dneh tako lepoto in svežost, kakršne ne bi mogli na noben drag način doseči. Uporablja naj se vsako jutro.
Specijelni entel oblek, ažuriran|e. predtlsk
naihitreiša postrežba — uaifineiše delo pri
Maîeh & Mikeš, Lmbljana
poleg hotelo Strukel|
Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves.
pregrinial. епИалје. izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen. ročnih del Vsled naimodernejše ureditve podietia — nainižje cene.
m
nzpusca$e
po nosu, ušesu, obrazu in telesu popolnoma ; posuši in ozdravi Ljekovita Bartulovičeva mast. Cena 1 škatle samo 10 Din. Proizvaja in stavlja
lekarna sv. Marije, Zagreb, Dolac, poleg tržnice, lekarnar Vladko Bartulič.
Zahvahe
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki sva jih prejeli ob pre-bridki in nenadomestljivi izgubi naše nepozabne, zlate mamice, gospe
zasebnice
kakor za poklonjeno krasno cvetje in vence, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujeva, Posebno zahvalo sva dolžni častiti duhovščini, g. primariju dr. Jenku, častitim sestram-usmiljenkam, g. kuratu Berletzu za tolažilne obiske, ravnateljstvu in uradništvu pivovarne »Union«, kakor tudi tvrdke Toennies, pevskemu društvu »Slavec« za tola-žilno žalno petje ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so hlago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti. Vsem najina ponovna iskrena zahvala.
V Ljubljani, dne 25. maja 1933.
Žalu joči hčeri Vera in Marica.
■O ".S ■ '•5 « c o a « Ï3
£-3 S
Oo o ►J« и.
».s
C — e
5 G«
3 Ш D >
truj >.!j C O-
« .9 »D
R»
O-tM
."£? I
S-®
O.J
tn ca o t» > o o >u a м .
3 0
M <u C i» o
s b
ca a
п I 15
> a
li »l) CU <i» CJ
0)
îg rS
c:	.9 ?.
s	« CM
Cl	-t,
C
«g«
2™. s- žZ
S qQ g
...j-
'N L. ^ CO >
OJ3
rt .,«>•« I
N —' O P
M £	.
nj5-o a
M >	-
- 3 . _-D
П „ W
3 « «
a cj » o *« g & *
п л . 0» .'H .a « >
.5 o°
I s is®
T3 •*. ni
~J — i; »Crt
a. o o J.31;"!; * ft, o e,
Samuel Lover:
27
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
»Da, tako je, in okoli šestih zvečer boste tam videli skupino treh mož.«
»Kaj pa, če bosta dve skupini po tri?« je pripomnil Rory, Id je mislil na vse, kar bi se utegnilo pripetiti.
»Naše prijatelje boste lahko spoznali na čisto preprost način, tako da nihče ne bo nič zapazil. Če boste rekli: ena, dve, tri, je to znamenje, ki ga poznajo in na katero vas bodo nagovorili. Vsak pogovor z njimi morate potem začeti z besedami: ,To so zelo lepe race.' Nato bodo zapustili gostilno in vi jim sledite, kamorkoli bodo šli.«
»Da, kako bom pa spoznal, da so pravi možje?« je vprašal Rory.
»Dam vam besedo, da se lahko zanesete nanje,« jo dejal de Lacy.
»0, saj ni vaša beseda, gospod, kateri ne bi verjel, Bog obvaruj, a mislim, kako da se bom prepričal, da govorim s pravimi možmi?«
»Če vas bodo spoznali po pravem znamenju, vam lahko vrnejo znamenje in stisk roke združenega Trca. Dajto mi svojo roko!« je dejal de Lacy in udaril po dlani iztegnjene roke Rorija.
»Saj to je naš stisk!« je vzkliknil Rory ves presenečen. »Kako ste pa prišli do tega?« je dejal Kory, >ali so Francozi združeni Irci?«
»Ne popolnoma,« je odvrnil de Lacy, >a izvoljeni poznajo vaša znamenja. Tnko, zdaj sem vam pa povedal vse, kar vam je treba vedeti za vaše poslanstvo, če sc daste spoznati po teh znamenjih, vam bodo povedali, kar mi je treba vedeti, in prinesli mi boste uoročilo.«
»Ne smem izgubljati časa,« je rekel Rory. »Jutri oh zori odrinem.«
»Ali bosta vaša mati ali sestra kaj sumili, ko boste zdoma?«
»Da vam resnico povem, ne mati ne sestra me nikoli ne vprašata, kam grem in odkod prihajam, dasi sta zapazili, da kakšenkrat nisem prišel pravočasno domov in dasi so žene natančne v takih rečeh. Da se v deželi nekaj kuha, pač slutita, vesta pa tudi, da ni njuna reč, vtikati se v to, in da mora mož storiti svojo dolžnost. Veste, da je tem bolje, čim manj me izprašujeta. In kljub temu, da me mati in sestra ljubita bolj kakor je bil kdaj ljubljen kakšen sin ali brat na vsem tem širokem svetu, vendar rajše vidita, da storim, kar moram storiti. Rajši bi umrli, kakor da bi vohunili za menoj in živeli v vednili skrbeli in nemiru.«
De I^acy je bi! ginjen, ko je spoznal, kako viteško čuti ta skromna družina. Ko ga je Rory še enkrat zagotovil, da prevzema poslanstvo, in ko ga je prosil, naj materi nikar nič ne zine o tem ter je hotel še enkrat slišati vsa navodila, mu jc rekel, da jc vse v redu in da naj kar brez skrbi zaspi. Bilo je zvečer in zato mu je voščil lahko noč.
»Dragi gospod, vse bom opravil tako, kakor sle mi naročili, zanesite sc, a moji materi ne besede o tem. Mene ne bo vprašala, jaz pa se ji ne bom lagal.«
S to modro besedo je Rory zapustil de Lacyja, ki je kmalu zaspal, utrujen od razburjenja, ki ga jc pravkar prestal.
VIII. poglavje.
Britanija gospoduje valovom.
Bilo je še v sivi zori krasnega jesenskega jutra, nekako štirinajst dni pred temi dogodki, ko jc rezala brza iadrenica s svojim vitkim kljunom peneče se vode in
brzela med vrstami bojnih ladij, ki so nepremično in samozavestno ležale v Texelu. Bližala se je obali. Ko je bila dovolj blizu in vrgla sidro, so spustili z nje majhen čoln, ki so vanj sedli trije možje. Naglo so jih potegnili na suho. Kdor ne bi vedel, da je treba za tako ladjo, kakršna je bila ta jadrenica, močne posadke, bi utegnil misliti, da na nji ni več žive duše, odkar so jo zapustili tisti trije; zakaj globok mir je namreč vladal na nji. Tiho in nalahno sc jc zibala na mirnem morju in ni« ni kazalo, da je ladja brlog, v katerem ždi ccla truma oboroženih vojščakov.
Proti poldnevu sc je čoln vrnil k jadrenici. Iz njega se je izkrcalo pet mož; tisti trije jutrnji in dva nova, ki sta se pa kmalu zopet spustila vanj in odrinila proti vojnemu brodovju, naravnost tja, kjer je z jambora mogočne, štiri in sedemdeset čevljev dolge »Vryheide vihrala zastava admirala de Wintera. Stopila sta na admiralsko ladjo in vstopila v admiralovo kabino. Tista dva moža, kterih imeni sta dobro znani v zgodovini tiste dobe, ko se je toliko dogajalo, in ki je na njuni glavi bila razpisana nagrada, sta bila Theobald Wolfc Tone in Lewinos Prvi je bil nekaj časa izgnan iz svoje domovine, drugi pa je bil v zadnjem času odposlanec izvršcvalncga odbora nezadovoljne stranke na Irskem. Tone, ki je stop i I v francosko armado, je bil zdaj že major v armadi, katera je bila določena, da napade Veliko Britanijo. Kam na katero točko naj bi sc izvršil napad, šo ni bilo odločeno, o tem so se šele posvetovali, kakor tudi o tem ali naj se vojska izkrca na angleški ali na irski obali
General Hoche. ki jc hotel poslali vsaj lako slove, kakor Bonaparte in jc že komaj čakal, da i>i izvršil kaj sijajnega, je predlagal, naj se vojska izkrca kar v Lin-colnshireu in koraka naravnost proti Londona
VSAKOKRAT NIŽJE CENE
Obiščite našo najbližjo prodajalno.
99'-
7S"-
- Postregli Vam bomo.
Vrsta 1645-05
Priprost toda okusen čevelj iz najboljšega črnega ali rjavega boksa. Prikladen za nedelje in praznike.
Vrsta 9675-05
Vedno moderni in vedno elegantni enostavni čevlji na zaponko, ii: črnega ali rjavega boksa.
Vrsta 2605-16
Zelo okusno okrašen čevelj k športnemu kostimu Izdelan je iz temnorjavega boksa,
Eleganten čeveljček kombinacijo kačje kože.
Vrsta 9675 iz rjavega boksa,
ŽENSKE NOGAVICE: Najfinejše svilene Din 29'—. svilene WISKOZA Din 25'—, svilene Din 19'—, Ia flor Din 19'—, iz ..Amerika"-
bombaža Din 15'—, bombažaste-normal Din 9'—, iz sukanca, „Šport" Din 10'—.
V malih oglasih те1Ја vsaka beseda Din 1*—; ženllovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Birmanska darila ' 1
Pouk
po nizkih cenah pri Šoferska ŠOl8
J. VILHAR, urar L Gaberščik,
Ljubljana, Sv. Petra c. 36 bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica.
Uradnica s prakso
želi premestiti službo s 1. junijem. Šla bi najraje za blagajničarko in podobno. Plača skromna. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5933. (a)
Kuharica
pridna in poštena išče slnžbo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5924. (a)
Službo išče fant,
ki zna tudi sedlarska in ličarska dela. Ponudbe na upravo »Slovenca«I pod »Dober« št. 5885. (a) |
Iščem službo
kot pomočnik šoferju za malo plačo. Vajen vsakega dela. Star sem 32 let, službo labko nastopim takoj. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju, a
Prodajalka
mešane stroke, pridna in poštena, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu — išče službo. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Hvaležna in poštena« št. 5908. (a)
Vrtnarji!
Fant, vojaščine prost, ki ima veselje do vrtnarstva, bi rad dobil name-ščenje pri kakem večjem ali privatnem vrtnarstvu. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5901.	(a)
2 mesar, pomočnika
rabim. Upoštevajo se samo delavci z dobrimi izpričevali. Ponudbe pod »Zmožni« štev. 5873 na upravo »Slovenca«. (b)
Zastopnika (-co)
za Slovenijo za prodajo perja iščem proti visoki proviziji. Ponudbe je poslati na Adolf Wolken-stein, Čonoplja (Dunav-ska banovina).	(b)
MM
dobrega, izvežbanega — agilnega, samostojnega, z obrtnim listom, sprejme večje podjetje v promet- | nem mestu, eventuelno mu odda obrat v najem. Kavcija po dogovoru. — Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod značko: j »Agilen samostojen mi- , zar« št. 5806.	(b) j
Prikrojeualni tečaj
za damslia In motta obiatlii'
se prične 18. junija 30. junija 11133
Učnina znižana za 50°/o
Ta tečaj |i posebno priporočljiv za izpite bodočih mojsterc in mojstrov.
Prijave do 10. junija 1933.
TEODOR KUNC lastnik konc. strok, šole, Ljubljana, Sv. Petra c. 4/II Oglejte si razstavo risb tečaja na velesejinu paviljon N I

Dvosobno stanovanje
s pritiklinami takoj poceni oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5939.	(č)

Mlajšo moško moč
za vsako delo in prodajo, zmožno 5000 Din kavcije, sprejmem. Ponudbe pod »Vesten« štev. 5937 na upravo »Slovenca«. (b)
Razpis
Glavni zadružni savez sprejme uradnika z višjimi kvalifikacijami za živinsko in žitno sekcijo -in daktilografinjo z znanjem jezikov in stenografije. Pismene ponudbe in dokumente je poslati do j konca maja t. 1. na Glavni zadružni savez, Beograd, poštni predal 46. b
Posojila
proti dolgoletnemu odplačevanju. za razdolži-tev. nakup najrazličnejših premičnin in nepremičnin za doto itd. podeljuje: »Mobilna zadruga«. Ljubljana. Mestni trg 25-1. -Išče povsod poverjenike!
100 Din dnevno
zasluži zgovorni poverjenik z obiskovanjem privatnih strank za posojila! »Kreditna zadruga«, Ljubljana, pp. 307. Znamke za odgovor! (b)
Poslovodjo
za vodovodno inštalacijsko obrt iščemo. Ozira se le na one, ki so popolnoma zmožni in voljni delati vsako delo, ki se nanaša na to obrt. Prednost imajo taki, ki raz-t mejo tudi ključavničarsko ali kovaško obrt. — J. Ulčar in drug, Gorje pri Bledu.	(b)
Tkalski
mojster
za ročne statve, dober, izvežban in agilen — se sprejme v večje podjetje. Pismene ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Tkalski mojster« št. 5805.	(b)
Hotelsko sobarico
veščo nemščine, dobro moč, takoj sprejme hotel Štrukelj.	(b)
Potnika
živilske stroke sprejme Homan, Sv. Petra c. 83, dvorišče.	(b)
мш\
Vajenca
za ïrkoslikarsko-dekora-tivno obrt — sprejmem. Krulj Karol, slikarski mojster, Ljubljana, Reber 17.
Milostljiva!
Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje kon-servira tvrdka L. Rot, Mestni trg 5, Ljubljana. Obenem istega tekom poletja za polovično ceno popravi in modernizira Plačljivo šele jeseni pri prevzemu.	(r)
Večje stanovanje
v moderni vili, 5 sob in kabinet s pritiklino, visoki parter, solnčna lega za Narodnim domom, z uporabo vrta. prosto po 1. avgustu, se odda. Dopisi na poštni predal 219 — Ljubljana 1.	(č)
Več stanovanj
cenenih, družinskih — se odda v centru mesta za avgust ozir. že za julij. -Pojasnila: Konzorcij, Gajeva 9, pisarna.	(č)
Učenke
za kuhanje se sprejmejo v Kolodvorski ulici 23 -Ljubljana,	(v)
Letovišča
Letoviške sobe
s kuhinjo ali brez, primerno za večjo družino, se oddajo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5895. L
Oddasta se junija
dve enosobni stanovanji, manjše 300, večje 400 D, event. skupaj za 650 Din. Zg. Šiška, Kosovo, Špan-čeva pot 192.	(č)
Stanovanje
sobo, kuhinjo — oddam brezplačno ali sprejmem v dosmrtno oskrbo onega, ki mi posodi 20.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 5932. (č)
Stanovanje
dvo- ali trisobno, se odda s 1. junijem. - Bolgarska ulica 17.	(6)
ODDAJO:
V Varaždin. toplicah
se da s 1. junijem v najem gostilna z 8 sobami z vsem inventarjem. Prevzame se lahko samo gostilna ali samo sobe. — Lastnica odda gostilno tudi na račun. Vprašati: vdova Cecilja Kovačič, Koprivnica pri Zagrebu, n
Radi opustitve
več desetletij trajajoče obrti oddam v Kranju na najprometnejši točki lokal, sposoben za trgovino, pisarno ali kai sličnega. —
Naslov v oglasnem oddelku ,Slovenca' št. 5921.
Vprašati 8- 12 in 15—18 v pisarni tvrdke Fr. Šumi & Co.. Miklošičeva cesta štev. 14/1, Ljubljana.
Preklic!
Jugoslovanska zavarovalna banka »Slavija« v Ljubljani izjavlja, da g. Jerina, stanujoč v Ljubljani, ni več njen zastopnik ter ni upravičen v njenem imenu sklepati zavarovanj kakor tudi ne kasirati premij.	(o)
Preklic!
S tem preklicujem svojega sina Franca Povše-ta in izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredil na moje ime. Štepanja vas, dne 24. maja 1933. — Janez Povše, posestnik in gostilničar, o
Kupim zemljišče
v vrednosti do 40.000 Din v ljubljanski okolici, najraje ob Dunajski cesti. Večje naplačilo, ostanek v mesečnih obr. ih po 1000 Din. Ponudbe pod šifro »Uradnik« št. 5526 na upravo »Slovenca«, p
Mlin
moderno urejen, zaradi bolezni naprodaj. Ponudbe pod »Lepa bodočnost« št. 5882 na upravo »Slovenca«.	(p) j
Prodam parcelo
vogalno, 730 m', ne daleč od Trnovske cerkve, po ugodni ceni. Del kupnine v hranilnih knjižicah Pojasnila vsak popoldan pri Herman, De-vinska ulica 9.	(p)
Stavbne parcele
ob novo projektir. tramvajski progi ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 5936. (p)
Prodam
posestvo, hišo, njive, lep sadni vrt, ob glavni cesti, ter gramozno jamo — v Mostah, Zaloška cesta 88.
Stavbna parcela
ob Dunajski cesti v Sto-žicah naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5927.	(p)
Opekarno
z večjimi poslopji, prvovrstno glino, v Mariboru, proda Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21.	(p)
Malo posestvo
z vinogradom in sadonos-nikom prodam. Hišno poslopje z električno lučjo. Počehova 40, pri Mariboru.	(p)
Kupim hišo
v okolici Ljubljane ali Domžal za 25.000—35.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hiša« št. 5883.	(p)
Stavbna parcela
v sredini Maribora naprodaj. Pojasnila: Tatten-bachova 30, Maribor, (p)
шшш\
Radio aparat
(Ingelen) štiricevni — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5929. (i)
Kratek klavir
črn, skoraj nov, pancer plošča — krasen glas — znamke »Luner« Dunaj, proda radi odhoda Zwit-ter, Maribor, Stritarjeva št. 5, I. nadstropje. (1)
Amerikanska dvigala
kupi Reven Peter, Pod Sv. Trojico št. 241, pošta Vrhnika.	(k)
I
Automofor
i
Motorno kolo
250 cm3, z električno razsvetljavo, rabljeno — v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Poizve se: Ljubljana, Dolenjska cesta 1. Alojz Možina. (f)
МД
Modna konfekcija!
Najboljši nakup! A Pre-sker, liubliana. Sv. Petra cesta 14.	(1)
i	Žima!
Kdor si želi nabaviti lepo in dolgo žimo, naj pride na Ljubljanski velesejem, j kjer jo bom imel tudi letos po najnižji lastni ceni. — Priporočam se. Stanko Remic, čistilnica in predilnica najfinejše žime, Ljubno ob Savinji.
Kolo
novo, prvovrstno, »Waf-fenrad Torpedo«, pokro-mano, zamenjam za radio na električni priključek (izmenični tok), novejše tipe. Pahernik, Krakovski nasip 26.	(1)
Birmanska darila
najceneje dobite pri
Закоо MulavkL
ure. zlatnine in srebrnine Maribor. Kralja Petru trg 1
Kovčeki za potovanj
damske torbice, denarnice, aktovke vse po najnižjih cenah pri
J. KARLO, Maribor
Trg Svobode 6.
Nogavice, rokavice
m pletenin« Vam oud) r veliki izbiri naiugodnete tn naiceneie tvrdka Kari Prelog. Liubliana. Židovska ulica in Star trfi 11)
Vrtne stole
zložljive proda - Tribuč, Glince, Tržaška 6. telefon št. 2605.	(1)
Otroški vozički
po najnižjih cenah. Trgovina M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52.	(I)
Velika izbira potnih kovčekov in usnjatih torbic
/van Kravos
Maribor, Aleksandrova 13
Kose
garantirane vinograd-ske škropilnice, port-land cement kupujte pri
JOSIPU JAGODIC
CELJE - GLAVNI TRG
Velika zaloga železni ne- speceri je
»Zdrava Marija«
112 pesmi, III. zvezek — uredil Vodopivec, 75 Din, »Gospodov dan« je dobiti za 50 Din — v Domžalah, Šolska ulica 12. 1
v vseh modnih barvah, gladka in vzorèasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo
Krojaški šivalni stroj
»Singer« naprodaj. Sidar Pobreška 9, Maribor. (1)
Opeko
j vsake vrste kupiš najceneje za gotovino ali knjižico v opekarni Franc Jerko, Črnuče.	(1)
Parketno voščilo!
Nizka cena, ekonomično, trajen blesk, ne pušča stopinj. Stalni odjemalci ugledni zavodi in privatniki. »Jelodvor«, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 8/1. (1)
Poceni naprodaj:
stroj za vrezavanje (Stanz-maschine) za podplate, nožni pogon, v zajamčeno dobrem stanju in gla-divnica (Glâttmaschine) za težje delo, mehanični pogon. — Vprašanja na: Ivette, Zagreb, Ilica 31. 1
Obrt
Posteljne žične vložke
izdeluje in popravlja vse vrste najceneje Alojz An-dlovic, Komenskega 34. t
Pri »Škofu«
Ljubljana
Dnevno sveže praženo
kavo
priporoča
KARL LOIBNER
Celje, Kralja Petra c. 17
pri »Zvoncu«.
Perfe
puhasto . . kg 32 Din belo	Vf 45 Din
beli pub kg 140 Din razpošilja tudi povzetjem; lepo volno in žimo poceni prodaja
SEVER
Marijin trg št. 2.
Priporočam
cenj. damam in gospodom moderno friziranje in manikiranje. — Joie Strgar, Miklošičeva 13. (t
Martine Anton,
soboslikar, se najtopleje priporoča za v svojo stroko spadajoča dela. Naročila se sprejemajo: Tyr-ševa cesta 17, v mlekarni. Cene zmerne. Solidno delo._(t)
Za preobte«o zof
foteljev i. t d najlažje kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri:
R. SEVER
Marijin trg it. 2.
Zavese, odeje, perje. puh.
&3ŠO
lešprenj. aldovo moko redno tveto oddala na debel« veletrgovin.
A. VOLK. LJUBLJANA
Reiljev. reata 24.
("ifajte in širite »Slovenca«!
Nimate Se prospekta hotela
JADRAN" - JELŠA!?
s To je edini hotel s slovensko upravo, zato svoji k svojim! Prospekti t v vseh pot. pisarnah na razpolago.
Spalnico
novo, 9 kosov, prodan za 1600 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5941.	(š)
Bukova drva in ogljt
kupi Uran Franc, Ljub Ijana — Sv. Petra cesta št. 24.____(k)
Vsakovrstno
zlata linffDlr
po aaivUjib cenah
CERNE, tuvelir Ljubljana Wolfova ulica It X
Pleteršnikov
slovensko-nemški slovar kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ple teršnik« št. 5928. (k)
Ako želite, da Vam
bo dete tako zdravo in veselo -
dajte mu
za krepitev krvi, živcev in teka
.Energin" krepi kri, krepi živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na dan po 1
malo žličko okusnega .Energina". .Energin* ee dobiva v lekarnah v polliterskih steklenicah po Din 35'— S pošto razpošilja Laboratorij .ALGA* na Sušaku. 3 steklenice .Ener gina" Din 119 —, 6 steklenic .Energina* Din 220 — In 1 zaslon), 12
steklenic .Energina" Din 440'— In 2 zaston). (Odobreno po inln. soc. politike In nar. zdravja 8. St. 4787 r. dne M.nmrca 19S2I
Za »Jugoslovansko tiskamo« v Ljubljani: Karel Cet.
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik: Frane Krenii&t.