[tim  • REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE
(Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6
• Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr-
ivinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬
vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din
o Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
ipp. 541/X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna
Ikočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna
ijskupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup-
Ijnost za zaposlovanje Slovenije.

poštnina plačana v gotovini

cena 7,00 din

18 . letnik

November 1979

timova igračka

PAPAGAJČEK

Ko ste po že znanem postopku prerisali in
izrezali vse sestavne dele papagajčka na
risalni list, lahko pričnete z lepljenjem po
naslednjem zaporedju: vzamete del št. 11
(telo papagajčka) in na čelo nalepite pere¬
sa (št. 4), potem zlepite kljun (št. 2 in 3)
in ga prilepite na glavo. Na glavo nalepite
še okrasna peresa (št. 1, 5 in 6). Potem v
točki, označeni s črko A, nalepite dela 8 in
9, v točki B rep (št. 12) in v točki C krila
(št. 10). Oprsje (št. 13) nalepite pod kljun
in papagajček je gotov. Ko se lepilo posuši,
ga živo prebarvajte. Iz izolirane žice, dolge
30 cm, izdelate še gugalnico in papagajčka
s pomočjo nog (št. 7) pritrdite nanjo. V
kljun mu lahko prilepite novoletno ali kakš¬
no drugo čestitko, potem pa gugalnico obe¬
site na tanko nitko, da se bo papagajček
lepo gugal.

A

12

n

n

Ti M 3 • 79/80 97

TIM _3

November 1979 18. letnik

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO
DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬
ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič,
Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone
Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka
Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični
urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna
številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov:
TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči
račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬
ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬
valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬
na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬
nije.

timova pošta

Tudi tokrat se je vaših pisem nabralo ravno
pravšnjo mero za predviden obseg naše ru¬
brike. Naj začnem z najkrajšim.

Dani Navodnik iz Celja sprašuje za naslov
revije Radioamater. Ta je: Radioamater,

Tehnička knjiga, 7. jula, 11000 Beograd.
Trinajstletni Dejan Šobar iz Ljubljane želi
izdelati »uro za kuhanje jajc«, zato naroča
tiskana vezja. Ker pa teh ne izdelujemo in
tudi ne prodajamo, mu svetujem, da si pre¬
bere članek, ki bo izšel v prihodnji številki,
v katerem bo opisan ta postopek.

Jože Kerin iz Ravni pri Krškem, trenutno pa
na šolanju v Celju, nam piše, da kljub stro¬
ki, ki si jo je izbral, še vedno rad rezlja in
sestavlja razne predmete iz vezane plošče,
in kot se je pohvalil, mu odjemalcev ne
manjka. Revijo, za katero sprašuje, mu bo¬
mo poslali. Kar pa zadeva popust za knjigo
»Sam svoj obrtnik«, moram povedati, da
knjiga ni izšla pri naši založbi, zato tudi po¬
pusta zanjo ne moremo dati, pač pa velja
le-ta za vse naše izdaje, seveda le za redne
naročnike Tima.

Andrej Černe iz Kranjske gore se zanima
za daljinsko vodena letala. Pri nas RC na¬
prav nihče ne izdeluje, pa tudi uvoza zadnje
čase ni, tako da bo treba ponjo čez mejo,
morda pa bi se našlo kaj primernega na
naši »borzi«, to je v Timovih oglasih. Knjige
o radijskem vodenju ni ne v slovenščini in
ne v srbohrvaščini, pa tudi v katalogu tujih
izdaj je nisem zasledil. Pač pa o tem pred¬
metu že vrsto let veliko piše tov. Jan Lo¬
kovšek v Timu.

Vinko Žerjav iz Šentvida pri Ljubljani je

mnenja, da je v reviji premalo načrtov za
zabavno elektroniko. Za začetek ga bo mor¬
da potolažil načrt za 15 W NF ojačevalnik,
ki ga objavljamo v tej številki. Mali oglas
mu objavljamo, tako kot vsakemu, in to,
še enkrat poudarjam, brezplačno.

Bojan Ploj iz Miklavža na Dravskem polju
se je doslej ukvarjal predvsem z modelar¬
stvom, zdaj pa se je odločil razširiti svojo
dejavnost še na elektroniko. Toži pa, da se
težko oskrbi s potrebnim materialom za iz¬
delavo posameznih napravic in naprav.
Predlaga, da bi naše uredništvo prevzelo
»trgovsko mrežo« za tovrsten material, žal
to ni mogoče, saj, kot sem že večkrat po-

98 TIM 3 • 79/80

vedal, nismo registrirani kot trgovska orga¬
nizacija. Treba se bo pač potruditi do prve
Iskrine trgovine, ali če ga bo pot zanesla v
Ljubljano, obiskati trgovino Mladi tehnik.
Patricio Hrast se nam je oglasil z Jesenic
z dolgim pismom, v katerem je zares obšir¬
no razložil problematiko, ki jo najbrž poleg
njega občuti še marsikateri modelar. Govor
je predvsem o daljinskem vodenju, o teža¬
vah z nabavo materiala za to zvrst mode¬
larstva in podobnem. To je nedvomno tema,
ki zasluži, da jo obdela naš sodelavec za
tovrstna vprašanja, tov. Jan Lokovšek. Zato
sem se odločil, da Patricijevo pismo posre¬
dujem njemu. Edina nevšečnost pri tem je
ta, da bo moral Patricio, z njim pa vsi ostali
ljubitelji daljinskega vodenja počakati eno
številko, saj odgovora na njegove dileme
ne bo moč objaviti prej, kot v četrti številki.
Željo Primoža Kolarja iz Radovljice, ki želi,
da bi po načrtu TV iger, ki jih je lani objavil
Božo Ropret, letos objavili še načrt za elek¬
tronsko puško, sem posredoval avtorju in
upam, da bo njegovi želji kmalu ustregel.
Tudi Radivoja Štruklja iz Šmartna ob Dreti
moram razočarati. Želi namreč, da mu poš¬
ljemo material za gradnjo proslule »ure za
kuhanje jajc«. Tudi njemu velja odgovor, da
ne trgujemo z elektrotehničnim materialom.
Naše ambicije so skromnejše, objavljamo le
zanimive načrte v upanju, da bodo naši bral¬
ci s kančkom domiselnosti in organizacij¬
skega talenta uspeli v potu svojega obraza
zbrati ves potreben material od tod in dru¬
god (od drugod pomeni tudi iz zamejstva).
Veronika Šnut iz Nove vasi pri Radovljici
nas prosi za načrt sončne celice. Najbrž
misli s tem načrt za izdelavo naprave za
izkoriščanje sončne energije. Če je temu
tako, ji svetujem, da pobrska po bolj stro¬
kovnih revijah kot je naša, saj je izkorišča¬
nje sončne energije dandanašnji trd oreh
celo za strokovnjake, da ne govorim o stro¬
ških, ki so zvezani s takimi poizkusi.

Štefan Tivadar iz Murske Sobote mi piše,
da letos zadnjič drgne osnovnošolske klopi,
kar pa obenem pomeni, da je pred njim živ¬
ljenjska odločitev: kam po osnovni šoli?
Štefan bi rad postal radio tehnik. Nič laž¬
jega. Čimprej naj se oglasi v najbližji šoli
te vrste, to pa je Tehniška strojna, elektro
in tekstilna šola v Mariboru, Gosposvetska 9.
Toliko za danes. Zaradi stiske s prosto¬
rom, bom nekaterim našim dopisnikom od¬
govoril osebno po pošti. Lep pozdrav vsem.

Jan I. Lokovšek

ODGOVORI

Zakrajšek Miro iz Izole sprašuje za izdela¬
na tiskana vezja. Dobil jih bo po povzetju.

O iskanju ekvivalentov transistorjev smo
že govorili; na voljo so ustrezni priročniki
(Mladinska knjiga). S pomočjo mA-metra
se da res določiti enosmerno ojačanje tran¬
sistorjev, vendar zelo približno. Transistor
napajamo: v bazo prek velikega upora (de¬
nimo 100 kQ), v kolektor pa damo mA-me-
ter. Pri 4,5 V napajanju bo bazni tok pri¬
bližno 40 [xA in če je ojačanje transistorja
(fi) 100, bo mA meter pokazal tok 4 mA;
pri ojačanju 200 8 mA itd. Oznaka E na
uporih pomeni enota, to je Ohm (fi).

Ne samo Miru, tudi ostalim, ki bi se radi
naučili osnovnih pojmov, priporočam dve
odlični knjigi: »Elektronika v slikah« in

»Elektrotehnika v slikah«, ki sta na voljo
tudi v naši založbi.

Simčič Robi iz Kanala se zanima za nakup
kompleta ali gotove RC naprave za vode¬
nje modela avtomobila. Pri nas kompleta
žal nihče ne prodaja, RC naprave pa ob¬
časno Mladi tehnik in Elektrotehna. To so
bile uvožene naprave Multiplex. Za model
avtomobila je dovolj, če je doseg naprave
nekaj 100 m in v tujini so na voljo cenene
naprave z dvemi servomehanizmi (Sanwa,
Robbe, Eutuba itd.), ki niso drage (od
2.000.— do 3.000.— din). Vsi sprejemniki /
so sedaj praviloma heterodinski, kar pome¬
ni, da moramo obenem kupiti tudi ustrezen
parček kristalov.

Pristov Damjan iz Zgornjih Gorij bi rad

zgradil ali kupil 6-kanalno RC napravo.
Osnovni material za oddajnik in sprejemnik
po Timu (brez kvarcev) stane 500.— do
700.— din. Po pošti smo mu poslali načrte
za oboje.

Štrekelj Sandiju smo odgovorili osebno,
šmigovc Jože želi graditi RC sprejemnik
XVI-DR in priključiti digitalni dekoder Tim
XI-OD.

To ni potrebno, saj sprejemnik dekoder že
vsebuje in je Tim XI-DD v tem primeru od¬
več. Ploščico tiskanega vezja premažemo s
koiofonijo takoj po tem, ko odstranimo za¬
ščitni lak, torej pred lotanjem. Oznake pri
uporih pomenijo: 33 K = 33 KQ, 5K6 =

= 5,6 KG itd. Ploščice za ostale RC napra¬
ve bodo na voljo kasneje.

TIM 3  • 79/80  99

prvi koraki
GOLF

Pred vami je model avtomobila »Golf«. Na¬
črt je v merilu 1:1.  Modela se lahko loti
vsak začetnik, saj izdelava ni težka. Za iz¬
delavo potrebujete: 4 mm debelo vezano
ploščo (za kolesa 5), lepilo jubinol ali ri-
vikol, lok, žagice, pile za les in še nekaj
raskavca, za zasteklitev oken pa celuloid.
Najprej prerišite vse dele iz načrta na ve¬
zano ploščo. Nato vse dele pazljivo izžagaj-
te z lokom. Posebej pazite pri delu 8, da
se vam pri žaganju ne zlomi. Del 9 ni iz
vezane plošče — to je letvica 3x5 mm,
ki služi za odbijače. To letvico na koncu
obrusite. Obrusite ji le konce na vsaki stra¬
ni. Ko ste vse izžagali, poglejte, če se vsi
deli med seboj prilegajo. Če je vse v redu,
začnite z lepljenjem. Lepite z lepilom rivi-
kol ali jubinol. Pazite, da so vse stične po¬
vršine dobro namazane. Ko se lepilo posu¬
ši, pazljivo obrusite vsa stična mesta.
Potem lahko pričnete z barvanjem. Barvajte
po lastnem okusu, še prej pa prilepite od¬
bijače in zasteklite okna s celuloidom.

5

100 TIM 3 • 79/80

TIM 3 • 79/80 1  01

Ivan Slamšek

IGRICA ZA
KRATEK ČAS

.Tole igrico nam je poslal, kot je razvidno
iz naslova, učenec Ivan Slamšak iz Šentjur¬
ja. Ker je izdelava priprave, ki jo za igro
potrebujemo, dovolj jasno narisana, je ne

bomo posebej opisovali. Pač pa je treba
spregovoriti nekaj besed o načinu igre.
Takole pravi Igor:

Igralec vključi stikalo, vzame v roko konec
neizolirane žice z obročem. Z obročem po¬
tuje po žici tako, da se je ne dotakne, če
se je samo malo dotakne, zagori žarnica in
to prinese igralcu negativno točko. Zmaga
igralec, ki si nabere manj negativnih točk,
če pa pride do konca brez dotika, odloča
čas. Igrico lahko igrata dva ali več igral¬
cev.

102  TIM 3 • 79/80

Miloš Korenč

ELEKTROMOBIL

To je električni mestni avtomobil prihodno¬
sti. Izdelava modela je enostavna. Potrebu¬
jemo malo materiala, ki ga ima vsak že v
domači delavnici. Model je prirejen za po¬
gon z elektromotorčkom.

Najprej iz vezane plošče 3 mm izžagamo
podvozje (1), levo in desno stranico (2),
streho (5), ter oba nosilca koles (6J. Vse
dele lepo obrusimo, nato pa na podvozje
(1) prilepimo oba nosilca koles (6). Iz fur¬
nirja 1,5 mm izrežemo sprednjo in zadnjo
stranico (3), (4) ter ju obdelamo. Za okna
(7) in luči (10) ter sprednje in zadnje stra¬
nice (3), (4) izdelamo šipe iz 0,3 mm de¬
belega celuloida ter ju prilepimo na svoja
mesta. Nato se lotimo sestavljanja kabine.
Najprej med levo in desno stranico (2) pri¬
lepimo streho (5), tako da bodo spodnji
robovi stranic (2) med seboj oddaljeni
94 mm. Prilepimo še sprednjo in zadnjo stra¬
nico (3), (4) ter kabino dobro zakitamo in
obrusimo. Nazadnje z vijakom pritrdimo na
streho (5) še anteno (9), ki jo izdelamo iz

zadnja kolesa. Uporabimo plastična koiesa
ustrezne velikosti. Baterije pritrdimo na
podvozje ter čez poveznemo kabino. Paziti
moramo, da se bo kabina tesno prilegala,
vendar moramo v tem primeru narediti pre¬
mično celuloidno šipo na stranici (2), da
bomo lahko menjavali baterije. Na karose¬
rijo pritrdimo tudi stiskalce za vklop po¬
gonskega elektromotorja. Narejen model
prebarvamo s kovinsko barvo ter mu na
zadnji stranici narišemo luči in druge oz¬
nake.

Kosovnica

TIM 3 o 79/80 1 03

TIM 3 • 79/80 1  05


VP vezana plošč  a
furnir

C celuloid

03 06

m odelarstvo

Sašo Krašovec

SOPVVITH

SWALLOW

Poleti 1918 je Sopvvithova tovarna zgradila
enosedežni monoplan za uporabo svojega
testnega pilota Harry Hawker-ja. Poznan kot
prvi Sopvvith monoplan No 1, je to letalo
■melo obliko podobno kot Sopvvith F.1 Ca-
mel, z enojnim krilom malo nad trupom in
ni bilo oboroženo. Motor je imelo znamke
Clarget s 130 KM. Cooter, kakor je bilo
ime temu letalu in katerega je pilotiral H.
Havvker, je bilo namenjeno za akrobatska
izvajanja. Oktobra 1918 so zgradili drugo
letalo No 2, ki pa je bilo skoraj enako kot
Scooter, razlikovalo se je le v nekaj manj¬

ših detajlih. To letalo, ki se je imenovalo
Svvallovv, je bilo večje, na sredini krila je
imelo piramidasti nosilec z zgoraj in spo¬
daj napetimi nosilnimi žicami. Krilo je bilo
montirano više nad trupom, tako da so
podenj na trup namestili še dve Vickerso-
vi strojnici. Pomaknjeni sta bili malo bolj
naprej kot pri F.1 Camel, to je omogočalo
boljši pogled pilotu. Trup je bil enak kot pri
letalu Camel, spremenjene so bile le insta¬
lacije. Po narejenih poizkusih je letalo
Svvallovv odletelo na Martlesham Heath 28.
oktobra 1918, kjer naj bi imelo uradni pre¬
izkus. Le-ta pa se je zavlekel, ker je imelo
letalo težave s sistemom za gorivo, tako
da je bilo uradno testno poročilo izdano
šele maja 1919. Njegove letalske sposob¬
nosti pa so bile slabše kot pri F.1 ob upo¬
rabi enakega motorja (Le Rhone). Razvoj
letala ni bil zajamčen, zato se tudi ni dolgo
obdržalo.

Nekaj tehničnih podatkov:

Proizvajalec: Sopvvith Aviation Company
Tip: lovec
Leto: 1918

Motor: rotacijski Le Rhone — 9J, 110 KM

Razpon kril: 8,57 m

Dolžina: 5,76 m

Vzletna teža: 645 kg

Hitrost: max 183 km/h na višini 3000 m

Največja višina leta: 5600 m

106  TIM 3 • 79/80
Izdelava makete

Model poganja guma 3x1,5  mm (ali po¬
dobna) v šestih dolžinah trupa. Eliso, ki
ima 0 20 cm, lahko uporabite od kakšnih
kompletov, pri tem morate paziti na name¬
stitev le-te v letalo (prilagodite dele 13, 14
in 15) ali pa si jo naredite iz balse. Načrt
je risan v M = 1 : 1 razen krila, ki je v
M = 1 : 2, mere so v mm, B = balsa, S =
= smreka, VP — vezana plošča.

Krilo

Najprej ga povečate v naravno velikost. Na¬
rišete dve simetrični ločeni polovici. Iz
vezane plošče 2 mm naredite dve šablonski
rebri. Uporabite ju za izdelavo preostalih
reber iz balse 1 mm. Ko so rebra gotova,
izrežete iz odgovarjajoče balse (glede di¬
menzij glej načrt) letvice za krilo. Spred¬
njo in zadnjo pribijete na načrt (zadnjo spre¬
daj še rahlo podložite tako, da dobite ena¬
komerno usločenost profila) in mednji vle-
pite rebra. V srednji del krila prilepite bal-
so in jo zbrusite po profilu, enako naredite
tudi na koncu krila. Ko se lepilo posuši,
snamete polovici krila z risbe in vlepite še
ostale letvice.

Sprednjo letvico zoblate in zbrusite kot
kaže načrt. Nato eno polovico krila pribi¬
jete na ravno podlago in prilepite zraven
še drugo tako, da je na koncu dvignjena za
6 cm. Točno v sredino vlepite še eno šab¬
lonsko rebro, ki pa ga predhodno skrajša¬
te na pravo dolžino. Ko se lepilo posuši,
krilo snamete in ga še enkrat zbrusite. V
vogale med rebra in letvice, na označenih
mestih, vlepite balso 5X5,  ki mora biti
točno enako visoka, kot je rebro na tistem
mestu. V krilo vlepite še okroglo paličico
iz balse, ki pa je samo na desni strani. Ta¬
ko je krilo do naslednje faze gradnje mo¬
dela gotovo in lahko pričnete z gradnjo
trupa.

Trup

Najprej naredite rebra 3—6 iz balse 1,5 mm
in rebro 2 iz vezane plošče 2 mm. Iz balse
3 mm naredite 2 dela 7 in ju vlepite med
rebra. Vlepite še vse ostale letvice, ki ste
jih odrezali iz balse, smrekove letvice in
rebra 5a in 6a. Na rebro 2 prilepite še del
1 iz balse 10 mm, katerega pa morate pred¬

hodno zbrusiti, kot kaže načrt. Posebno mo¬
rate paziti pri oblikovanju zadnjega dela
trupa. 3 mm balsa pod višinskim krmilom
mora imeti enako obliko kot del 7, enako
ukrivljeni pa morata biti tudi spodnji letvi¬
ci iz balse 2x2 mm. V vogal med letvico
iz smreke 3 X 2, in delom 7 vlepite 2 dela
iz balse 1 mm (na vsako stran po enega)
in ju prevrtate s 3 mm svedrom. Skozi to
luknjo boste kasneje vstavili okroglo smre¬
kovo paličico, ki bo služila za napenjanje
gume. Vlepite še stojno nogo iz smrekove
letvice 5x3,  ki pa ji rahlo pobrusite ro¬
bove. Obdajte jo z balso tako, da bo trdno
pritrjena v trup. Pilotovo kabino izoblikujte
iz »šeleshamerja«, prednjo pa vlepite še

TIM 3 • 79/80 107

ČRNA NIT

I |  KREM
HH SVETLO RJAVA
M  OLIVNO ZELENA
■I RDEČA
EU MODRA
r j  SREBRNA

NAPISI NA TRUPU :

ORNA OZNAKA NA BELI
PODLAGI

B9276

[lif t h ere]

BELA NAPISA NA ZELENI PODLAGI

;SWALL0W!

108  HM 3 • 79/80

B 2*3

TIM 3 • 79/80 1  09

SELESHAMER

110 TIM 3 • 79/80

samo na desni

Q0 Z  strani krila

TIM 3 • 79/80 111

KRILO

M = 1:2

S 3*2

112  TIM 3 • 79/80

dela 16. Iz vezane plošče 4 mm naredite
glavni nosilec podvozja (zbrusite ga kot ka¬
žejo prerezi) in ga poševno vlepite v trup
pred rebro 3, oprete pa ga še z dvema za¬
okroženima letvicama iz balse 4 mm, ki ju
prilepite na rebro 4. Ko se lepilo posuši, pri¬
vežite z nitjo in dobro oblepite os iz žice
0 2 mm, na katero boste pritrdili kolesa. Ko¬
lesa naredite iz balse 5 mm iz dveh delov,
ki ju prilepite skupaj tako, da letnice okle¬
pajo pravi kot. V sredino kolesa dobro vle¬
pite cevko tako, da se bo kolo lepo vrtelo,
ko ga nataknete na os. Konec osi zaspaj-
kate in s tem preprečite, da se kolo sna¬
me. Na rebra 5 in 6 prilepite še ojačitve iz
balse 1 mm. Tako narejen trup lepo zbrusite
in prilepite še višinski in smerni stabiliza¬
tor. Stabilizatorja imata odprtine za 3 dele
št. 10, ki jih naredite iz vezane plošče 2 mm,
in pa luknjice, skozi katere boste napeli nit¬
ke. Med rebra 2 in 3 in delom 7 naredite po
dva »rezervoarja« iz balse 1 mm, ki služita
za obtežitev modela (model obtežite s šibra-
mi). Na trup prilepite 4 nosilce krila iz smre¬
kove letvice 3X5,  kateri pobrusite robove,
da so točno po načrtu tako, da bo imelo kri¬
lo pravilen kot (to je + 2,5—3° proti višin¬
skemu stabilizatorju). Nosilce v krilu oble¬
pite še z balso 1 mm. Celoten model pre¬
krijete s tankim japonskim papirjem in ga
2-krat prelakirate z razredčenim nitro la¬

kom. Sedaj naredite še dve strojnici iz bal¬
se in ju prilepite pred kabino. Na krilo pri¬
lepite piramidast nosilec iz smrekovih let¬
vic 3X2,  katerim tudi pobrusite robove.
Na vsa označena mesta zabodite in prile¬
pite kaveljčke iz bucik, na katere boste kas¬
neje napeli niti.

Barvanje

Celotno letalo je pobarvano. Pobarvate ga
po barvni shemi, barvo pa nanesite čim tanj¬
še tako, da bo tudi teža čim manjša. Pod¬
vozje, nosilci kril, piramidasti del na krilu,
zadnja stojna noga in pa deli 10 in 18 so
svetlo rjave barve, strojnici sta črni, prav
tako je črna tudi pika na vsaki strani trupa
in na kolesu ter »gume«.

Lege oznak so narisane na načrtu, na listu,
kjer je barvna shema, pa so oznake v
M = 1 : 1. Trobojnice na zeleni podlagi so
obrobljene z belo, komande na letalu ozna¬
čite s tankim črnim japonskim papirjem, za
napise pa uporabite letraset črke. Na model
napnite tanke črne niti (na krilih so dvoj¬
ne, drugod enojne). V model vstavite po¬
gonsko gumo in eliso, model obtežite, da
dobite težišče T na označeno mesto. Model
še zreglirajte z nekaj poizkusnimi leti.

Pri izdelavi in spuščanju vam želim veliko
uspeha in zabave.

Marjan Zidarič

MAKETA

ČEŠKOSLOVAŠKE
RAKETE »SONDA
S-9«

Tehnični podatki rakete tipa Sonda

Maksimalni domet rakete 18,00 km

Ponese lahko —

koristnega tovora 8,00 kg

Diameter na konici 0,128 m

Izdelava makete

Maketa rakete Sonda S9 je predložena v
merilu 1 : 4. Poleg pa je priložena tabela
razmerij, v tem merilu seveda.

Pri izdelavi na raketnem modelu Sonda S9
je priložena tudi fotodokumentacija za Son¬
do SI-2, in to na slikah 4, 5 in 6.

Samo izbiro modelarskega materiala in
gradnjo prepuščam vam samim, ker smo o
tem pisali že v prejšnjih načrtih, a posto¬
pek izdelave je isti kot prej.

Trud za izdelavo se vsekakor izplača, saj
gre za zanimivo tekmovalno raketo, ki daje
odlične rezultate.

TIM 3 • 79/80 113

M1 : 4 Raketa »SONDA S9«

mi

114 TIM 3 • 79/80

TIM 3 • 79/80 115

116 tim 3 • 79/80

daljinsko

vodenje

Jan I. Lokovšek

SPREJEMNIK ZA
DALJINSKO
VODENJE TIM
XVIII

Uvod

Sprejemnik TIM XVIII je namenjen ožjemu
krogu, točneje tistim, ki imajo z gradnjo ve¬
liko izkušenj in kar je morda še težje —
tistim, ki si res lahko omislijo potrebni mi¬
niaturni material. Za objavo tega načrta sem
se odločil zaradi priganjanja vrste mode¬
larjev, ki bi radi gradili vedno manjše in
lažje sprejemnike, in ker sem opazil, da se
je kar dosti amaterjev dokopalo do ustrez¬
nih gradbenih elementov. TIM XVIII meri
samo 30 x 35 mm v tlorisu, pač pa sem
moral za to uporabiti celo vrsto nevsakda¬
njih prijemov, tako da priporočam gradnjo
zares le tistim, ki imajo dovolj izkušenj.
Na sliki 1 fotografija prikazuje primerjavo
obeh sprejemnikov: TIM XVII in TIM XVIII.

Sl. 1 RC sprejemnika TIM XVII in TIM XVIII

Vprašanje je, če se gradnja tako majhnega
in »natlačenega« sprejemnika res izplača.
Prihranek v teži (nekaj 10 g) in v velikosti
(3 cm po dolžini) nekaj pomeni le tistim, ki
se borijo za vsak gram in cm. Tekmovalci
v razredu F1-E 1 kg in graditelji miniaturnih
modelov bodo takega sprejemnika nedvom¬
no veseli. Kdor pa je začetnik ali pa veli¬
kost in teža sprejemnika zanj nista bistveni,
naj se raje loti sprejemnika TIM XVII, ki
po zmogljivostih za TIM XVIII ne zaostaja.
Na vrsto pride še sprejemnik TIM XIX, ki
bo namenjen predvsem letalskim modelar¬
jem zaradi boljše občutljivosti (doseg!) in
večje selektivnosti (ločljivost!).

Opis delovanja

Najprej spoznajmo shematski načrt sprejem¬
nika, ki ga prikazuje slika 2.

Stari znanci sprejemnika TIM XVII bodo
opazili sorodnost s TIM XVIII. V vezalnem
načrtu ni bistvenih razlik; zakaj naj bi ga
bistveno spremenil, če se je kot tak že
izkazal? Močan poseg pa sem napravil drug¬
je — v konstrukciji ploščice tiskanega vez¬
ja.

RC sprejemnik TIM XVIII je seveda hetero-
dinskega tipa z vmesno frekvenco 455 ozi¬
roma 460 KHz. V napajanju ima kvalitetni
filter s transistorjem T4. Pri oblikovanju in
ojačevanju signala s T5 izkoriščamo »prag«
0,6 V, ki je značilen za silicijeve transistor-
je. Ko namreč vrednost signala upade pod
to vrednost, je ta že zelo pomešan s šu¬
mom in drugimi motnjami, ki bi sicer sku¬
paj lahko dajali napačna povelja. Zato pa
je prehod, ko je naprava na meji dosega,
dokaj lep; signala enostavno zmanjka in
servomehanizmi obstanejo. Pri večini RC
naprav servomehanizmi takrat trzajo, krmil¬
ne ročice se nekontrolirano sprehajajo iz
ene skrajne lege v drugo.

V dekoderju je uporabljeno C-MOS integri¬
rano vezje 4017. Lahko bi uporabili tudi pre-
mikalni register npr. 4022 ob neznatni spre¬
membi ploščice tiskanega vezja.

Izbira materiala

Material je šibka točka tega sprejemnika,
kar smo zvedeli že uvodoma. Transistorja
T1 in T2 sta SF 115, ostali so BC 237 B. Vsi
elektrolitski kondenzatorji so tantalovi, upo¬
ri so moči 1/8 W ali manj. Ostali konden-

TIM 3 • 79/80 117

5

m

+ > — = > = > <s>

>

x

o

cc

n

E

9)

JZ

Vi

zatorji so keramični. Medfrekvenčni trans-
formatorčki so AM komplet (rumen, bel,
črn) z merami stranic 7x7 mm v tlorisu.
Integrirani vezji sta S 042 P in CD 4017,
diode so univerzalne silicijeve razen D3, ki
je germanijeva. Prav pri vseh elementih
pazite na to, da so čim manjši, posebno
še pri uporih in kondenzatorjih.

Gradnja

Ploščica tiskanega vezja meri 30 X 35 mm.
V merilu 1 : 1 jo prikazuje slika 3.

Sl. 3 Ploščica tiskanega vezja v merilu 1 :1

V tako »natlačeni« sliki je seveda nemogo¬
če vidno oštevilčiti priključne sponke. Zato
sem to storil na povečani sliki ploščice
(slika 4).

se

Sl. 4 Povečana slika ploščice tiskanega vezja z
oštevilčenimi sponkami

Linije so široke do 0,8 mm z izjemo linije
za maso, ki naj bo 1 mm. Premer krogcev
je 1,5 mm z izjemo krogcev sponk 15 in 3,
katerih premer je 2 mm. Luknje vrtamo s

118  TIM 3 • 79/80

svedrom 0,8 mm razen pri sponkah 3 in 15,

kjer uporabimo sveder premera 1,2 mm. formaToTčki Pl P2 P3 S1 S2

Naredimo si tabelo vrednosti in povezav. _ ...

TR1, rumen 121 122 123 144 125

TR 2, bel 126 127 128 129 130

TABELA TR 3, črn 131 132 133 134 135

Priključek Sponka Opomba

* Glej besedilo

Predno se lotite samega sestavljanja, še
proučite sliko 5, ki prikazuje razpored ele¬
mentov sprejemnika TIM XVIII, pogled z
zgornje strani.

® > +.

Slika 5. Razpored sestavnih elementov RC spre¬
jemnika TIM XVIII

Na sliki 5 so bakrene povezave na spodnji
strani ploščice narisane črtkano.

Ko je ploščica tiskanega vezja odjedkana,
jo na strani bakrenih povezav še premaže-

TIM 3 • 79/80 119

mo s kolofonijo (raztopljeno v alkoholu), da
jih zaščitimo pred korozijo. Nato pritrdimo
tuljavnik, ki ima zunanji premer 4 mm, in se
lotimo navijanja tuljav L1 in L2 iz bakrene
lakirane žice debeline 0,5 mm. L1 ima 12,5
ovoja, L2 pa 3,5, in sicer navijemo L2 med
ovoje L1 na njenem spodnjem koncu. Navi¬
janje ilustrira slika 6.

Za tem montiramo medfrekvenčne transfor-
matorčke. Pozor pri priključkih ohišij! Na
sliki 4 so sponke za te označene z »M«. Pri
rumenem in belem transformatorčku upora¬
bimo le po eno, pri črnem pa obe. S spaj-
kanjem povežemo ohišja MF transformatorč-
kov na zgornjem koncu (na vogalih), če bi
na to pozabili, bi sponke 34 in 43 ne imele
povezave z maso in sprejemnik seveda ne
bi deloval! Masa namreč poteka prek oklo-
pov MF transformatorčkov. Spajkanje izve¬
dite hitro (ne grejte preveč!), da jih ne po¬
škodujete. Nato spajkamo integrirano vezje
S 042 P. Pazite na pravilno orientacijo. Na
sliki 7 a sem narisal pogled na integrirano
vezje z označeno sponko 1, medtem ko sli¬
ka 7 b prikazuje razpored nožič transistor-
jev SF115 in polariteto tantalovih elektrolit¬
skih kondenzatorjev.

Sledi montaža diod in uporov ter kondenza¬
torjev. Pri diodah in elektrolitskih konden¬
zatorjih pazimo na pravilno polariteto, tj. na
pravilni položaj katode oziroma + sponke.
Upora R4 in R6 imata skupno točko 7. Raz¬
mere ilustrira slika 8.

Slika 8. Montaža R4 in R6

Sponki 3 in 15 sta močnejši, ker služita
dva- oziroma trikratno, kot je skicirano na
sliki 9.

Slika 9. Montaža elementov na sponki 15 In 3

Zatem pridejo na vrsto transistorji. Razpo¬
reditev nožič pri SF115 je drugačna, kot
smo bili vajeni doslej. Narisana je na sliki
7 b. Integrirano vezje 4017 je zadnji ele¬
ment, ki ga spajkamo na ploščico. Za raz¬
liko od IC 1 ga montiramo v pokončni legi.
iNožice najprej zravnamo, nato pa tiste na
levi strani (številke 9 do 16) zavihamo prek
zgornje strani. Nožiče št. 10, 13, 14, 15 in
16 podaljšamo (z žičkami, ki so ostale od
uporov) tako, da sežejo do sponk za spaj¬
kanje. Montaža IC 2 je skicirana na sliki 10.

CO  so

O)

nožiče

Slika 10. Montaža IC2

Slika 7. Sestavni elementi

120  TIM 3 • 79/80

Na koncu prispajkamo še žičke za napaja¬
nje, izhode in anteno. Sprejemnik TIM
XVIII namreč nima priključkov za servome-
hanizme na ploščici ampak na kablih.

Kvarc kristal lahko kar prispajkamo s po¬
močjo žičk ali pa uporabimo podnožje, če
jih želimo zamenjavati.

Izdelan sprejemnik je približno tak, kot ga
prikazuje slika 11.

Božo Ropret

MERILINK
KAPACITIVNOSTI
IN UPORNOSTI

Uglaševanje

Pri uglaševanju, servomehanizmih, oddajni¬
kih itd. velja za sprejemnik TIM XVIII vse
enako, kot za TIM XVII. Ker tu ni na voljo
testnega priključka, priključimo + sponko
V-metra kar na sponko 7 oziroma na zgornji
del uporov R4 in R6. Minus sponka gre se¬
veda na maso (pri uglaševanju!).

Prihodnjič nameravam več časa posvetiti ti¬
stim, ki imajo za samogradnjo »dve levi
roki«, tj., ki jim gre vse narobe in nikakor
problemom sami niso kos.

Merilnika kapacitivnosti in upornosti sta dva
osnovna instrumenta, ki sta poleg univerzal¬
nega instrumenta amaterju zelo potrebna.
Z njima je mogoče kontrolirati nove ele¬
mente ali ugotavljati vrednost elementom,
ki imajo izbrisane ali neznane oznake.
Opisani merilnik je enostaven in cenen ter
združuje oba zgoraj omenjena instrumen-

TIM 3 • 79/80 1  21

ta. Za kalibracijo ne potrebuje zunanjih ele¬
mentov, ampak je potrebno le nastaviti štiri
trimer potenciometre (za vsako območje
enega) na končni odklon merilnega instru¬
menta.

Merilna območja

Vezje ni sestavljeno iz dveh ločenih vezij
za merjenje kapacitivnosti in upornosti,
ampak služi za merjenje obeh vrst elemen¬
tov isto merilno vezje. S tem je dosežena

maksimalna ekonomičnost instrumenta. Z
instrumentom je pokritih osem merilnih ob¬
močij, štiri za merjenje kapacitivnosti in
štiri za merjenje upornosti.

Seznam elementov

Upori:

Rl — 10 kQ
R2 — 120 kO
R3 — 680 kQ
R4 — 5,6 O
R5 — 1 ko
R6 — 4,7 kO
R7 — 560 O
R8 — 10 MO
R9 — 1 MO
Rio — 100 ko
R11 — 10 ko -

VR12 — 4,7 kO
VR13 — 4,7 kO
VR 14  _ 4,7 kO
VR15 — 4,7 kO

glej tekst

trimer

potenciometri

Kondenzatorji:
ci — 100 ( iF, 10 V
C2 — 220 nF

C3 — 470 nF
C4 — 1 uF
C5 — 100 nF
C6 — 10 nF
C7 —■ 1 nF

glej tekst

Polprevodniki:

IC1 — NE 555 (timer)
IC2 — NE 555
Tl — BC 109

Stikala:

51 — preklopnik 2X2 položaja

52 — preklopnik 1x2 položaja

53 — preklopnik 3x4 položaji

54 — tipka

Instrument:

M — instrument z vrtljivo tuljavico obč. 1 mA
ali indikatorski instrument

122  TIM 3 • 79/80

Ta območja omogočajo merjenje upornosti
med nekaj sto Q in 10 MQ in kapacitivno-
sti med nekaj 10 pF in 1 |xF. To pa je prav
tisto območje, ki ga amaterji največkrat po¬
trebujejo.

Vsa območja limajo linearno naraščajočo
skalo od nič do merilnega dosega.

Delovanje vezja

Vezje je sestavljeno na osnovi dveh časov-
nikov 555, celotno shemo pa prikazuje sli¬
ka 1.

Prvo integrirano vezje IC1 je uporabljeno
kot astabilni multivibrator. Elementi so zbra¬
ni tako, da je čas polnjenja kondenzatorja
C2 znatno daljši kot čas praznjenja. Izhodna
napetost je visoka, ko se kondenzator C2
polni in nizka, ko se prazni. Tako dobivamo
iz vezja serijo kratkih negativnih impulzov.
Frekvenca teh impulzov je nizka in znaša
okoli 50 Hz. Te impulze prek kondenzatorja
C3 vodimo na vhod integriranega vezja IC2.
Integrirano vezje IC2 je uporabljeno kot
monostabilni multivibrator. Na izhodu pro¬
izvaja pozitivne impulze, ko pridejo na vhod
negativni impulzi iz astabilnega multivibra-
torja.

Dolžina impulzov je določena z vrednostjo
kondenzatorja in upora, ki sta vezana na ta
časovnik. Ko je vezje v stanju merilnika ka-
pacitivnosti, potem služi za kondenzator ča-
sovnika element, ki ga merimo. Upor ča-
sovnika pa je v tem primeru notranji ele¬
ment. Pri merjenju upornosti pa je položaj
obrnjen, tako da določita dolžino impulza
merjeni upor in notranji kondenzator.

Med dolžino izhodnega impulza in elementi
časovnika obstaja linearna odvisnost, zato
je tudi skala linearna, če le instrument meri
povprečno vrednost napetosti.

Merilnik ne priključimo direktno na izhod
integriranega vezja IC2, ker se amplituda
impulzov spreminja v odvisnosti od napa¬
jalne napetosti. To je zelo pomembno, da
dosežemo večjo točnost instrumenta. Prav
zato z elementi R5, R6, R7 in.T1 omejimo
amplitudo impulzov na približno 4 V. Am¬
plituda impulzov, ki jih vodimo na merilni
instrument, mi več odvisna od sprememb
napajalne napetosti. T1 je uporabljen kot
zener dioda, in sicer zato, ker z njim dose¬
žemo mnogo večjo stopnjo stabilnosti, kot
z nizkonapetostno zener diodo. S tem vez¬

jem je sprememba amplitude na instrumen¬
tu le neznatno odvisna od napajalne nape¬
tosti, če se le-ta spreminja od 7,5 do
9 V, kolikor je uporabna življenjska doba
9 V baterije.

Merjenje kapacitivnosti

Pri merjenju kapacitivnosti mora biti stika¬
lo S1 v položaju C, tako da priključimo ne¬
znani kondenzator med sponki 6 in 7 inte¬
griranega vezja 1C2 ter med maso. S pre¬
klopnikom S3 izbiramo enega izmed štirih
uporov, ki so vezani na plus pol napajanja
in določajo različna območja.

Merjenje upornosti

Stikalo S1 preklopi pri položaju R neznani
upor med sponki 6 in 7 integriranega vez¬
ja 1C2 ter med pozitivni pol napajanja. Dru¬
gi del preklopnika S3 pa omogoča preklap¬
ljanje kondenzatorjev za štiri različne do¬
sege merjenja upornosti.

Napajanje ni priključeno na vezje, dokler je
sproščena tipka S4. Za vklop ni uporabljeno
normalno stikalo, ker pri merjenju upornosti
preobremenimo merilni instrument, če ni
priključen neznani upor. Temu se izogne¬
mo tako, da najprej priključimo merjeni ele¬
ment, potem pa za kratek čas vključimo s
tipko napetost in odberemo vrednost ele¬
menta.

Merjenje napetosti baterije

Za testiranje baterije lahko merilni instru¬
ment s stikalom S2 spremenimo v V-meter.
Ta ima merilni doseg 10 V in lahko služi
za merjenje napetosti pri vključenem vezju.

Umerjanje

Za umerjanje je potrebno povezati med se¬
boj drsnika preklopnikov S3a in S3b. Po¬
tem stikalo S3 postavimo v položaj 1 ter
z VR15 nastavimo končni odklon merilnega
instrumenta. To ponovimo tudi pri ostalih
treh položajih preklopnika. S tem je umer¬
janje končano ter lahko merilnik uporablja¬
mo brž ko odstranimo povezavo med drsni¬
ki preklopnikov S3a in S3b.

TIM 3 • 79/80 123

Izbira elementov

Metoda kalibracije, ki smo jo spoznali, upo¬
rablja za kalibracijo notranje elemente. Za¬
to je pomembno, da so ti elementi dovolj
točni, saj od njih neposredno zavisi točnost
merjenja neznanih elementov. Zato je po¬
trebno, da so upori R8 do R11 točnosti od
1 do 2 %, kondenzatorji C4 do C7 pa toč¬
nosti od 1 do 5 %. Možno je uporabiti tudi
elemente slabše točnosti, vendar instrument
potem ni več toliko učinkovit.

Pri nabavi bo verjetno povzročal nekaj te¬
žav tudi merilni instrument, vendar je mo¬
goče uporabiti pri nekoliko slabši točnosti
Iskrin indikatorski instrument.

Miloš Korenč

TRI NAPRAVICE
Z ENIM

TRANSI STORJEM

ELEKTRIČNI METRONOM

Metronom je naprava za dajanje ritma v
glasbi. Električni metronom, ki ga predstav¬
lja shema na sliki 1, je zelo enostaven.
Potrebujemo en transistor, potenciometer
100 K, kondenzator 220 pF elektr., konden¬
zator 22000 pF ter zvočnik 8 Q  z miniatur¬
nim izhodnim transformatorjem. S potencio¬
metrom 100 K lahko spreminjamo hitrost
udarjanja. Napravico napajamo iz miniaturne
9 V baterije ali iz dveh zaporedno vezanih
4.5 V. Izbira transistorjev ni kritična. Če
uporabimo NPN transistorje, moramo zame¬
njati polariteto elektrolitskega kondenzator¬
ja in baterij.

ELEKTRONSKO ČIVKANJE

Shema na sliki 2 prikazuje napravo, ki po¬
snema glas ptičev. Potrebujemo dva upo¬
ra, dva kondenzatorja, en elektrolitski kon¬
denzator, en transistor ter zvočnik z izhod¬
nim transformatorjem. Upor, ki je na she¬
mi označen z Rx, lahko spreminjamo v me¬
jah od 10 do 50 kQ. Od njega je odvisno
število čivkanj v enoti časa. S kondenzator¬
jem Cx pa lahko menjamo višino čivkanja.
Uporabimo lahko kondenzatorje od 18000 pF
do 470000 pF in s tem lahko posnemamo
razne ptičje glasove, od žvrgolenja pa do
golobjega glasu. Transistor je lahko PNP

Slika 1. Električni metronom

124  TIM 3 • 79/80

Rx

1Kd

AC  542

45 V

Slika 2. Elektronsko čivkanje


ZV8d

ELEKTRONSKI TERMOMETER

Termometer na sliki 3 je zelo enostaven.
Uporabimo lahko katerikoli germanijev tran-
sistor (AC 540, AC 550). Potrebujemo še dva
upora 5 kQ, potenciometer 50 K ter indi-
katorski instrument. Za indikatorski instru¬
ment (Iskra) ni hudo važno, za kakšne to¬
kove je prirejen, saj lahko občutljivost ter¬
mometra kalibriramo s potenciometrom
50 kQ. Termometer napajamo iz 4,5 V ba¬
terije.

Marko Snedic

NF HI-FI 15 W
OJAČEVALNIK

Predstavljamo vam zelo kvaliteten NF oja¬
čevalnik, ki ga boste lahko s pridom upo¬
rabljali v kakšnem majhnem disko klubu.
Ojačevalnik ima le 7 transistorjev, nekaj
uporov in kondenzatorjev, ter 2 diodi. Vseh
7 transistorjev je silicijevih in so dokaj po-


TIM 3 • 79/80 1  25

ceni, razen izhodnih dveh močnostnih tran¬
si štor jev.

V predojačevalniku delujeta transistorja T1
in T2. V prvem pogonskem delu ojačeval¬
nika je transistor T3, v drugem, kot v proti-
faznem delu sta transistorja T4 in T5. Na¬
zadnje pa sta še transistorja T6 in T7. S
potenciometroma P3 in P4 se regulira de¬
lovna točka transistorjev v predojačeval¬
niku. S potenciometrom P5 se nastavlja na¬
petost v točki A na približno polovico po¬

gonske napetosti. Diodi D1 in D2 omogo¬
čata potrebno napetostno razliko za baze
komplementarne pogonske stopnje. Tako
imenovani bootstrap — kondenzator C9 po¬
večuje ojačanje in učinek pogonske stopnje.
Razen regulacije ojačanja s potenciometrom
Pl, ima ojačevalnik tudi regulacijo za bar¬
vo tona s potenciometrom P2.

Upam, da shema ni pretežka in da boste
ojačevalnik zlahka naredili, želim vam obilo
zabave.

Seznam elementov

126  TIM 3 • 79/80

fotografija

Miha Javornik

SVETLOMER II.

Najprej nekaj pojasnil! že takoj na začetku
naj povem, da bomo naš kotiček za foto¬
amaterje razdelili na dva dela; v prvem bom
tako kot običajno spregovoril o tehnični
plati fotografije, v drugem pa bom predsta¬
vil, seveda z ustreznimi pripombami, eno
ali več vaših fotografij, ki so prispele na
naš razpis. Žal sta se odzvala našemu va¬
bilu do predpisanega roka le dva fotoama¬
terja s svojimi fotografijami, ki pa jih po
svoji kvaliteti ne moremo uvrstiti v ožji
izbor izbranih fotografij. Vendar naj vam
ta, morda nekoliko ostra, toda dobronamer¬
na ugotovitev ne vzame poguma, nasprot¬
no, naj vas podžge, da še in še fotografi¬
rate, kajti samo v praksi boste lahko po¬
kazali svoje teoretično znanje. Naj vas

spomnim in opozorim, da še enkrat dobro
preberete poglavja o fotografiji prejšnjega
letnika Tima. Prav tako ni še prepozno, da
pošljete svoje fotografije na naš razpis, od¬
ločil sem se, da bom upošteval vse fotogra¬
fije, ki bodo prispele v uredništvo do konca
šele komaj začetega šolskega leta. Tako
bom izbral vedno eno ali pa več fotografij
posameznega avtorja, jih objavil in opisal
napake, kajti mislim, da se bomo tudi na
tak način vsi nekaj novega in koristnega
naučili!

Nadaljujmo s temo iz prejšnje številke in
skušajmo ugotoviti, kako merimo svetlobo
s pomočjo svetlomera. Ločimo dva osnovna
principa merjenja svetlobe s svetlomerom
— merjenje svetlobe, odbite od merjenega
predmeta, in merjenje svetlobe, ki prihaja
od nekega svetlobnega izvora — od sveče,
žarnice, sonca.

I. Merjenje odbite svetlobe

Ne pozabimo! Še predno začnemo meriti
jakost svetlobe, naravnajmo na skali svet¬
lomera občutljivost filma, ustrezno pač te¬
mu, kolikšne občutljivosti je film, na katere¬
ga bomo fotografirali. Merjenje s svetlome¬
rom je pravzaprav zelo preprosto (merimo
iz oddaljenosti okrog 20 cm!), saj svetlo-
mer samo približamo objektu in ustrezno
svetlobni jakosti se kazalec v svetlomeru
odkloni. Toda, na žalost, ni vse tako pre¬
prosto. Dobljene vrednosti svetlobne jako¬
sti niso popolnoma pravilne, temveč ustre¬
zajo vrednosti svetlobe pri merjenju sivega

iy

Slika 1. Merjenje odbite svetlobe (A) in mer¬
jenje svetlobe, ki prihaja od izvora (B)

TIM 3 • 79/80 1  27

Svetlobna Ustrezna kombinacija odprtine

vrednost zaslonke in časa osvetlitve v sek.

Slika 2. Tabela ekspozicije v medsebojnem raz¬
merju čas : zaslonka in z ustreznimi svetlobni¬
mi vrednostmi. Kombinacije čas: zaslonka v
vodoravnih vrstah nam dajo vsaj na videz enake
rezultate, seveda pa še zdaleč ni vseeno, kako
eksponiramo, pa čeprav je količina svetlobe pri
omenjenih vrednostih, ki pade na film, enaka.

objekta, ki odbija približno 19 % svetlobe!
Ge poenostavim — dobljeni rezultati bodo
ustrezali le v primeru, če fotografiramo siv
objekt. Pri kontrastih pa vrednosti ne bodo
ustrezale. Zato pri objektih, ki so svetlejši,
zaslonko zapremo za eno stopnjo, če pa
fotografiramo objekte temne barve, odpre¬
jo zaslonko še za eno stopnjo več, kot pa
io odčitamo na skali svetlomera. Kako pa
ravnamo v primeru, če je samo en objekt,
ki ga želimo fotografirati, zelo kontrasten?
Najbolje je, da skušamo izbrati neko sred-
ojo vrednost, ki smo jo določili po meritvi
svetlobne jakosti na svetli (beli], oziroma
n a temni površini.

Kadar želimo zelo natančno izmeriti neko
svetlobno jakost, navadno uporabimo t. i.
sivi karton — pripomoček, ki je na eni stra¬
ni sive barve in odbija 18 % vpadne svetlo¬
be, na drugi strani pa je karton bel. Bela
barva odbija 90 % vpadne svetlobe. O na¬
činu uporabe sivega kartona ne bom raz¬
pravljal, ker je uporaba razmeroma zahtev¬
na; če pa kdo od bralcev želi, da bi opisal
tudi način uporabe, naj piše, in z veseljem
mu bom odgovoril.

II. Merjenje svetlobe, ki prihaja od
svetlobnega izvora _

Pri tem načinu merimo samo jakost svetlob¬
nih žarkov, ki prihajajo od nekega svetlob¬
nega izvora. Svetlomer postavimo ob objekt,
ki ga želimo fotografirati, in ga obrnemo
proti objektivu oziroma proti svetlobnemu
izvoru. Kazalec na svetlomeru nam pokaže

srednjo vrednost osvetlitve. Torej pri foto¬
grafiranju nekontrastnih objektov ta ekspo¬
zicija že kar ustreza pravim vrednostim
(svetlomer mora pokazati vrednosti, ki so
enake vrednostim, ki jih dobimo pri merje¬
nju s pomočjo sivega kartona, in sicer s
sivo stranjo, ki odbija 18 % vpadnih svet¬
lobnih žarkov). Vendar je ta način zelo pri¬
meren tudi pri merjenju zelo kontrastnih
objektov, paziti moramo le, da na svetlo¬
mer pada enaka svetloba kot na objekt (če
je objekt v senci in na soncu, moramo tudi
svetlomer tako postaviti, kajti le tako bomo
dobili pravilne rezultate).

Tisti, ki ste kdaj kupovali fotoaparat, ste se
verjetno vprašali, če je bolje kupiti foto¬
aparat z vgrajenim svetlomerom ali ne?
Tisti, ki ga še nameravate kupiti, pa se bo¬
ste zagotovo še spoprijeli s tem vpraša¬
njem, zato menim, da ni odveč, če sprego¬
vorim nekaj besed o tem. Vsi svetlomeri
niso primerni za merjenje določene vrste
svetlobe, kajti merimo pod različnimi pogoji
(npr. v zimskem času je bolj priporočljivo
meriti s selenskim svetlomerom), v foto¬
aparat pa imamo vgrajeno samo eno vrsto

Slika 3. Marko Urbanija: Kratkovidna pečenka

svetlomera. Vgrajeni svetlomeri se relativno
hitreje pokvarijo kot običajni, lahko se celo
zgodi, da ga ni moč več popraviti. Pri upo¬
rabi nekaterih fotopripomočkov ne moremo
meriti z notranjim svetlomerom, pri foto¬
grafiranju z barvnimi materiali merimo
vpadno jakost svetlobe, z vgrajenim svetlo¬
merom pa lahko merimo samo jakost odbi¬
tih svetlobnih žarkov itd. Že iz prejšnjih
besed oziroma stavkov ste verjetno ugoto¬
vili, da nisem ravno navdušen nad vgrajeni¬
mi svetlomeri. Lastne izkušnje so mi poka¬
zale, da je morda bolje kupiti fotoaparat
brez vgrajenega svetlomera. Seveda pa, če
niste zelo zahtevni pri določevanju ekspo¬
zicije, se lahko »sprijaznite« tudi z vgraje¬
nim svetlomerom, tudi taki vam bodo nekaj
časa kar dobro služili.

Nega svetlomera

Zelo pomembno je, kako ravnamo s svetlo¬
merom; je namreč zelo občutljiv pripomo¬
ček, posebej občutljiv na udarce. Svetlomer
moramo očistiti pred uporabo, ne smemo

Slika 4. Marko Urbanija: Tihota in mir na jezeru

ga izpostavljati premočnim sončnim žarkom,
kajti v nasprotnem primeru nam lahko po¬
kaže napačne vrednosti.

Sedaj pa k predstavitvi ene oziroma dveh
izmed poslanih fotografij avtorja Marka
Urbanije iz Zagorja. Poslal nam je osem fo¬
tografij velikosti 18 X 24 cm in dve fotogra¬
fiji velikosti 9x14  cm. Čeprav je Marko
poslal razmeroma veliko fotografij, vseeno
nobena ne ustreza kakšni nadpovprečni
kvaliteti. Najpogostejša napaka, ki se pojav¬
lja skoraj na vsaki fotografiji, je pomanjka¬
nje ostrine ali pa nejasnost motiva.* V zvezi
s tem prvi napotek! Marko, fotografijo ved¬
no razvijaj toliko časa, kolikor zahteva pred¬
pisani čas, ki je navadno napisan na navo¬
dilu za uporabo razvijalca. (Pogosto tudi
detajli niso popolnoma vidni, kar je posle¬
dica prekratkega razvijanja.) Ko sem pre¬
gledoval fotografije, sem imel občutek, da
Marku ni bilo jasno, zakaj želi določen
objekt sploh fotografirati, temveč je na
sprožilo pritisnil zato, ker se mu je motiv
trenutno zdel zanimiv. Skratka naredil je
napako, ki je značilna za začetnike foto¬

amaterje; o tej napaki sem že govoril, pa
bo verjetno še treba. Ta značilna napaka
je fotografiranje vseh stvari okrog sebe;
skušajte se je čimprej otresti! Naslednja
pomanjkljivost se kaže v neretuširanosti fo¬
tografije, pa tudi steklo povečevalnika ali
pa maska za povečavo (če je imela steklen
pokrov) sta morala biti zelo umazana — po¬
sledica pa so majhne bele pike na fotogra¬
fiji. V veliko primerih tudi kompozicija ni
ustrezna. Marko, svetujem ti (in seveda
drugimi), da še enkrat prebereš sestavka
o umetniški fotografiji in o kompoziciji v
številki 4 in 5 lanskega letnika Tima.
Zdaj pa k fotografijama. Prvi fotografiji je
Marko dal naslov »Kratkovidna pečenka«.
To fotografijo sem za objavo izbral iz pre¬
prostega razloga; da bi nazorno pokazal,
kakšnim motivom se izogibajte. Poleg tega,
da že sam motiv ni kaj posebnega, je Marko
nataknil »pečenki« še očala, kar deluje ne¬
naravno in neokusno (v takih primerih sploh
ne moremo govoriti o estetiki fotografije).
Pomanjkljivost se kaže tudi v nejasnosti
oziroma v pomanjkanju ostrine. Navsezad¬
nje, če si že fotografiral »pečenko«, čemu

130  TIM 3 • 79/80

je potem na fotografiji steklenica, oziroma
prsti na levi strani fotografije — elementi,
ki samo kvarijo kompozicijsko zgradbo?
Druga fotografija je vsebinsko kvalitetnejša,
vendar je motiv zelo pogosten. Labod na
fotografiji ni tako zanimiv, da bi pritegnil
gledalčevo pozornost. Tudi tehnično ta foto¬
grafija ni zadovoljiva. Ozadje je premalo
izrazito, nerazvito. Naj še enkrat ponovim
— napačno je, da fotografijo prenehamo
razvijati, ko detajli še niso razviti, pa če¬

prav je glavni motiv že dobro viden! Gleda¬
no s kompozicijskega stališča bi bilo bolje,
če bi zabeležil na celuloidni trak manj jeze¬
ra in več kopnega oziroma, da bi težišče
zanimanja prenesel malce bolj v desno!
Veliko bi se dalo še povedati, pa naj bo
zaenkrat dovolj te neusmiljene kritike, ki
pa je vsekakor potrebna. Vendar pa še en¬
krat poudarjam! Ne obupujte! Tudi ti, Mar¬
ko, pošlji še svoje fotografije, skupno se
učimo!

Drago Mehora

TEHNIKA
PRI STARIH
RIMLJANIH

Vsi vemo, da je prišla kultura v Evropo iz
vzhodnih dežel, zlasti prek stare Grčije in
starorimske države. V Grčiji, še posebno
v Aleksandriji je bila že pred dvema tisoč¬
letjema visoko razvita znanost, umetnost,
književnost in filozofija. Ko so Rimljani
ustvarili svoj veliki imperij in podjarmili vse
dežele okoli Sredozemskega morja, so pre¬
vzeli znanstvene in tehnične dosežke sku¬
paj z vero od Grkov, sami pa so zlasti grad¬
beništvo in drugo civilizacijsko tehniko še
naprej razvijali. Veliki rimski tehnični do¬
sežki so bili v srednjem veku skoraj po¬
zabljeni. Vemo, da so znali v srednjeveških
mestih v Evropi graditi veličastne v nebo
kipeče katedrale, niso pa poznali vodovo¬
da, niti kopalnic, kanalizacije, centralnega
ogrevanja in tudi ne dobrih cest. Vse to so
imeli Rimljani že tisoč let prej. Dokaj
dobro poznamo starorimske akvedukte (vo¬
dovodne napeljave), velika kopališča, kana¬
lizacijo, hišne ogrevalne naprave in tlako¬
vane ceste, ker so ostanki teh gradenj
ohranjeni, manj pa vemo o drobnih tehnič¬
nih dosežkih rimske civilizacije. Šele v no¬
vejšem času so arheologi raziskovali tudi
to področje in odkrili marsikaj zanimivega.

obrtniki in rokodelci

Najpomembnejši so bili tesarji in kovači,
saj sta bila les in kovina temeljni material
za neštevilne izdelke in gradnje. Znani te¬
sarji so bili Galci, ki so izumili sod. Te¬
sarji niso gradili samo ladij, ampak tudi
oblegovalne stolpe, katapulte in celo po¬
hištvo. Od ročnega orodja so poznali skoro
vse tisto, kar je v rabi še danes, namreč
žago, skobelj, sveder, rašpo in pilo. Stro¬
jev kajpak ni bilo, če izvzamemo temeljne
fizikalne stroje, kot so vzvod, strmina, vre¬
teno. Uporabljali so škripec in vitel, pa tudi
zobato kolo potrebno pri metalnem stroju
(katapultu).

Les kajpak ni mogel zadovoljiti vseh potreb,
zato so bili potrebni kovači, ki so izdelo¬
vali tečaje za vrata, razne kline, ključavni¬
ce, vijake, železne zobnike, razno orodje,
pa tudi meče in drugo orožje. Izdelava vi¬
jaka je bila na primer dokaj težavno delo,
saj so morali navoje ročno vrezati s pilo.
Takratna skrajnje preprosta tehnologija pri¬
dobivanja in predelovanja kovin ni dopušča¬
la izdelovanja zahtevnejših kovinskih izdel¬
kov, na primer strojev.

Le kot zanimivost omenjamo dve reči, ki
sicer nista rimska iznajdba. Na sliki vidite
morda najstarejši avtomat, namreč glinast
vrč, kakršne so imeli v svetiščih. Vrč je bil
napolnjen s »sveto« vodo. Novec, ki ga je
vernik spustil v režo, je dvignil vzvod in iz¬
pustil skozi cev majhno količino vode. Gor¬
nji del je bil bržkone pokrov, ki so ga dvig¬
nili in pobrali novce, nato pa vrč spet na¬
polnili. Tudi silo vodne pare so poznali že
Grki (Heron iz Aleksandrije), vendar je niso
znali izkoristiti. V spodnji posodi je vrela
voda, zgornja kroglasta posoda pa se je
pod pritiskom iztekajoče pare lepo vrtela.
Razume se, da so bili poleg tesarjev in ko¬
vačev v starem Rimu še mnogi drugi ro-

■ - '

TIM 3 • 79/80 131

Slika 1. Najstarejši avtomat

kodeici, na primer jermenarji, izdelovalci
obutve, sedlarji, kamnoseki, kolarji, lončar¬
ji, vrvarji in drugi.

odlični graditelji

Na področju gradbeništva in arhitekture so
postali Rimljani največji mojstri starega
veka. Gradili so kopališča, kopalnice, pala¬
če in templje velikih razsežnosti, pa amfi¬
teatre, slavoloke, zidane mostove, vodovo¬
de, kanale, pristanišča in trdne celo tlako¬
vane ceste. Gradnje obokov so se naučiti
od Etruščanov, stebre pa so delali po vzoru
grških stebrov. Od Grkov so prevzeli tudi
slog svetišč. Brezplačne delovne sile je bilo
na pretek, saj so morali garati desettisoči
sužnjev iz vseh podjarmljenih dežel. Sledo¬
ve oziroma ostanke rimskega stavbarstva
vidimo še danes ne samo v Italiji, ampak
v mnogih deželah, ki so takrat sestavljale
mogočni rimski imperij. Tudi v naših krajih
so ostanki rimskih mest, na primer emonsko
obzidje v Ljubljani, amfiteater, slavolok in
Avgustov hram v Pulju, Dioklecijanova pa-

Slika 2. Heronova parna krogla

lača v Splitu, nagrobniki v Šempetru, ostan¬
ki mesta Salona pri Splitu in mesta Stobi
v Makedoniji in še in še bi lahko našte¬
vali.

rimski cement

Rimljani so prvi razvili sisteme za kroženje
vode in toplote, ki se v bistvu skoraj ne
razlikujejo od današnjih. Niso bili le dobri
zidarji, ampak so se razumeli tudi na hi¬
dravliko in termiko. Pri tem so pazili, da
ne bi onesnaževali zraka in vode. Sčasoma
so znali izdelovati odlično gradbeno vezivo,
ki so ga imenovali caementum. V času re¬
publike so najprej gradili hiše iz nežgane
opeke, pozneje (od začetka 3. stoletja da¬
lje) pa so uvažali apno iz Grčije. Apno so
uporabljali za malto, pa tudi kot primes za
vezanje proda, drobcev opeke, črepinj in
podobnega. Ta material ni dal rimskim stav¬
bam tolikšne trdnosti, da bi zdržale več
stoletij. V bližini Neaplja so našli poseben
pesek vulkanskega izvora, ki je vseboval
kalcij in aluminij in silikate. Ta pesek po-


132  TIM 3 • 79/80

mešan z malto je bil odlično vezivo, ki je
dajalo stavbam večjo trdnost in večjo od¬
pornost proti vodi. Treba je bilo čakati do
19. stoletja, da smo dobili še boljši gradbeni
material — portlandski cement. Rimska ope¬
ka je imela obliko ploščatih kvadrov in je
bila izdelana iz zmlete opeke, apna, gline
in drugih primesi. Bila je tako trdna, da je
dočakala današnje čase. Ceste so gradili
tako, da so čez nasuto zemljo ali prod po¬
ložiti cement, na vrh pa kamenite največkrat
bazaltne kocke, ali kamne drugačnih oblik.
Glavna rimska cesta Via Appia dolga skoraj
600 km je bila zgrajena na tak način in je
delno še ohranjena. (Kdo ve koliko sužnjev
je pomrlo pri tej in pri drugih gradnjah.)

akvedukti in kopališča _

Rim je kmalu, posebno pa v času cesarstva,
postal veliko mesto z lepimi trgi, stebrišči,
svetišči, palačami, amfiteatri in kopališči.
Mesto so krasili številni kipi bogov in ce¬
sarjev. V velikem mestu je vedno nevar¬
nost onesnaženja okolja, zlasti vode. Iz zgo¬
dovine vemo, da so bila srednjeveška mesta
v Evropi zaradi strašne nesnage prava ko-
tišča kuge in drugih nalezljivih bolezni.
Stari Rimljani niso nič vedeli o bakterijah,
vedeli pa so, da utegne biti voda iz mestnih
vodnjakov onesnažena in nevarna za zdrav¬
je. Morda so to vedeli iz izkušenj. Prvotno
so tudi v Rimu imeli cisterne in vodnjake,
že leta 313 pr. n. št. pa so zgradili prvi vo¬
dovod in mrežo odvodnih kanalov. To je bil
sistem preskrbe z zdravo vodo, ki prav nič
ni zaostajal za današnjim. Vodo so zajeli
v včasih dokaj oddaljenih hribih in so jo po
akveduktih (visokih dolgih mostovih) spelja-

Slika 3. Hišno centralno ogrevanje

li v mesto. Glavni in najstarejši zbiralni ka¬
nal, imenovan Cloaca ornima, je bil tako
širok in visok, da bi lahko šel skozenj s
senom naložen voz. Tudi ta kanal je ohra¬
njen in lahko še služi svojemu namenu.
Vodovod je napajal rimske fontane, bazene
in kopališča, speljan pa je bil po svinčenih
ceveh tudi v posamezne predvsem bogata¬
ške hiše. Iz hiš, ki niso bile priključene na
vodovodno omrežje, so revnejši Rimljani
hodili po vodo k mestnim fontanam, ki so,
vsaj nekatere, imele celo vodomete.

V Rimu so imeli velika javna kopališča,
imenovana Terme s podzemnim ogreva¬
njem. Ta ogrevalni sistem so imenovali hy-
pocaustum. Znane so bile Dioklecijanove,
še bolj pa Karakalove terme, ki jih lahko
še danes vidite v bližini glavnega rimskega
kolodvora. Vodo v bazenih so ogrevali s
toplimi plini ali segretim zrakom, ki je kro¬
žil po ceveh pod dnom bazena. Takšna ko¬
pališča so gradili po vseh večjih mestih,
pa tudi v drugih, zlasti severnih deželah

Slika 4. Rimski cestni tlak

TIM 3 • 79/80 133

Slika 5. Prenosna peč, ki je hkrati ogrevala pro¬
stor in vodo

zaključek

rimskega imperija. Bogati Rimljani so imeli
— tako kot še danes — razkošne vile v
albanskih ali sabinskih hribih blizu Rima,
kamor so odhajali v vročem poletju, za hlad¬
nejši čas pa so imeli vile na morski obali.
Tudi hiše oziroma stanovanja so ogrevali
po sistemu hypocaustum. Pod pritličjem je
bilo ognjišče, na katerem so kurili s suhim
lesom, topli zrak pa je krožil pod tlemi in
po kanalih v zidovih in tako ogreval vse
prostore. Poznali pa so tudi posebne pre¬
nosne pečice, ki so bile podobne nizkim
štedilnikom. V takem železnem štedilniku
so kurili z ogljem, da bi bilo čim manj
dima. štedilnik je ogreval prostor, poleg
tega pa še velik lonec vode. čudno je, da
rimske hiše niso poznale dimnikov. Dim je
izhajal kar skozi okna ali druge odprtine.

Videli smo, da so Rimljani najbolj razvili
stavbarstvo in arhitekturo, saj so mojstrsko
gradili oboke, kupole, stopnišča in stebri¬
šča, mostove, akvedukte, kanale in ceste.
Učili pa se niso le pri Grkih; mnoge korist¬
ne dosežke so prevzeli tudi od podjarmlje¬
nih, ali kot so oni rekli, barbarskih narodov
v zahodni Evropi, na primer od Galcev,
Keltov, Ibercev, Germanov. Marsikaj je pri¬
šlo v Rim iz Azije in Afrike, zlasti iz Egip¬
ta, Sirije, Fenicije, severne Afrike in celo
iz Indije. Tako so osvojili plug, jadra, razne
vrste vozil, način šivanja obleke, milo,
steklo, emajl, kovaški meh, damaščanski
meč, vinsko stiskalnico, tkalski greben, rud¬
niško vodno črpalko, voščeno svečo in še
marsikaj. Rimljani so bili dobri posnemo¬
valci tujih iznajdb, pa tudi samostojni

134  TIM 3 • 79/80

ustvarjalci, ki so znali tuje dosežke razvijati
in izpopolnjevati. Od Grkov so prevzeli po¬
leg vere mnoge kulturne vrednote, vendar
pa so bili Grki kulturnejši narod od Rimlja¬
nov. V Grčiji niso razvijali samo znanosti
in umetnosti, ampak tudi telesno kulturo.
Organizirali so plemenita olimpijska tekmo¬
vanja in gradili velikanska odprta gledali¬
šča, kjer so uprizarjali dela slavnih grških
dramatikov. V rimskih mestih pa so zidali
amfiteatre, v katerih so uprizarjali surove
in krvave igre z gladiatorji in zvermi. S tem
smo hoteli povedati, kaj je in kaj ni kultura.
In če primerjamo kulturo in civilizacijo sta¬
rega veka z današnjo, lahko rečemo tole:

timova

fantastika

Harry Harrison

VEDNO STORIM,
KAR Ml REČE
MEDVEDEK

Prevedel in ilustriral Božidar Grabnar

Fantiček je ležal in spal, mesečina, ki je lila
iz slikovnega okna, je metala bledo luč na
njegovo brezskrbno podobo. Z roko je obje¬
mal medvedka, prižemajoč njegovo okroglo
glavo s strmečimi gumbastimi očkami k
licu. Njegov oče in visoki mož s črno brado
sta se po prstih pritihotapila prek sobe do
vznožja posteljice.

»Izmakni ga,« je rekel visoki mož, »potem
pa mu podtakni drugega.«

»Ne, zbudil se bo in jokal,« je odvrnil Da¬
vidov oče. »Prepusti to skrb meni, vem,
kako je treba.«

Nežno je položil drugega medvedka k deč¬
ku, k drugemu licu, tako da je bil njegov
speči angelski obrazek obdan z uhatima in
budnima maskama obeh igračk. Potem je
previdno dvignil dečkovo roko s prvega
medvedka in ga odmaknil. To je zmotilo
Davidov sen, ne da bi ga zbudilo, zaškrtal
je z zobmi in se prekobalil prižemajoč na¬
domestno igračo k licu, in že čez nekaj
trenutkov je bilo njegovo rahlo dihanje spet

Današnje človeštvo je doseglo neizmeren
napredek kulture in civilizacije. Danes ima¬
mo visoko razvito znanost, imamo avtomo¬
bile in reaktivna letala, imamo elektroniko
in vesoljsko tehniko, imamo bogato književ¬
nost, glasbo, gledališča in televizijo, imamo
skratka vse, kar bi lahko omogočilo člove¬
ku srečno življenje. Po drugi strani pa po¬
znamo nasilje, mučenje in poniževanje člo¬
veka, strahotna ubijalska bojna sredstva, ki
lahko uničijo človeštvo, vojne, v katerih po¬
bijejo milijone ljudi, grozi grozeče onesna¬
ženje okolja ... In spet nam je jasno, kaj
je in kaj ni kultura.

Po članku v GALAKSIJI priredil in dopolnil D. M.

pravilno in globoko. Dečkov oče si je vzdig¬
nil prst k ustnicam in drugi mož je prikimal; J
neslišno sta zapustila sobo in brez šuma
zaprla vrata za seboj.

»Zdaj pa začnimo,« je rekel Torrence in
stegnil roko, da bi vzel medvedka. Njegove
male ustnice so se rdečkasto svetlikale sre¬
di črne brade. Medvedek se je zvijal v nje¬
govem prijemu in črne gumbaste oči so
krožile naprej in nazaj.

»Nesi me nazaj k Daviju,« je rekel s tan¬
kim, drobcenim glaskom.

»Vrni mi ga,« je dejal dečkov oče. »Pozna
me, ne bo se pritoževal.«

Ime mu je bilo Numen in kot Torrence je
bil Doktor Uprave. Oba sta bila DU in oba
pod sedanjo vlado brez posla, kljub njunim
sposobnostim in njunemu činu, čeprav si
fizično nista bila niti malo podobna. Tor¬
rence je bil pravi medved, dasi majhen, črn
medved z gosto dlako na poraščenih člen¬
kih prstov, ki je silila izza manšet in mu
obrobljala ušesa. Brada je bila polna in go¬
sta, rasla mu je visoko v ličnice in mu
padala daleč na prsi.

Če je bil Torrence črn, je bil Numen svetlo¬
las, če je bil oni nizke postave, je bil ta
visok; oni debel, ta suh.

Možak, napet kot tanek lok, nagnjen naprej
v šolarski drži in čeprav je že nekoliko
plešat, so bili njegovi lasje še vedno kod¬
rasti in plavi in zelo podobni zlatim kodrom
dečka, ki je spal zgoraj. Zdaj je prijel igrač-
kasto žival in se odpravil proti izolirani
sobi globoko spodaj v hiši, kjer ju je čakal

Ei gg.

»Sem z njim — sem,« je nestrpno vzkliknil
Eigg, ko sta vstopila, in posegel po igrački.

TIM 3 • 79/80 135

Eigg je bil vedno tak, vse je počel v nagli¬
ci, vedno se mu je mudilo, oglat in čvrst,
s širokimi čeljustmi v brezmadežni labora¬
torijski halji. Toda zelo uporaben.

»Nikar,« je rekel Numen, toda Eigg mu ga
je že iztrgal iz rok.

»Vem, da mu ne bo všeč ...«

»Spusti me ... spusti me ...« je kriknil
medvedek z brezupnim glaskom.

»Saj je samo stroj,« je rekel Eigg hladno,
ga položil z obrazom na mizo in posegel
Po skalpelu.

»Odrasel mož si, moral bi biti bolj logičen
in imeti svoja čustva bolj v oblasti. Govoriš
s  svojimi otroškimi spomini, v njem vidiš
medvedka iz svojega otroštva, ki je bil tvoj
Prijatelj in tovariš v igri. Saj je le stroj.«
S hitrim rezom je odprl plastiko nad zaščit¬
nim pečatom in stisnil igračko; plastična
koža se je razprla kot usta.

“Spusti me ... spusti me ...« je kričal me¬
dvedek in krčevito otepal s svojimi rokami

in nogami. Oba opazovalca sta prebledela.
»Ali res moramo ... ?«

»Čustva. Brzdajta jih,« je rekel Eigg in upo¬
rabil izvijač. Klinknilo je in igračka je one¬
mela. Pričel je odvijati ploščico v mehaniz¬
mu.

Numen se je okrenil in ugotovil, da si mora
z robcem obrisati obraz. Eigg je imel prav.
Čustven je in tole tu je le stroj. Kako si
upa biti vznemirjen zaradi tega. Posebej še
ob tem, kar nameravajo storiti.

»Kako dolgo bo trajalo?«

Pogledal je na uro, bilo je malo čez enain¬
dvajseto.

»To smo že dogovorili in ponovna diskusija
ne bo spremenila nobenega od dejstev.«
Eiggov glas je bil odmaknjen, medtem ko
je odvil ploščico in pričel ogledovati no¬
tranjščino stroja s povečevalnikom.
»Eksperimentiral sem z dvema ukradenima
medvedkovima trakovoma skrbno mereč
čas pri vsakem opravilu. Nisem štel odstra-

136 TIM 3 • 79/80

nitve ali vstavitve traku, za vsako operacijo
sem porabil le nekaj minut. Brisanje in po¬
novno snemanje traku je v obeh primerih
trajalo manj kot deset ur. Najboljši čas se
je razlikoval od najslabšega za manj kot
15 minut, kar sploh ni pomembno. Torej
lahko mirno rečemo — aah,« za trenutek
je obmolknil, medtem ko je odstranjeval
kapsule spominskih elementov, »— mirno
lahko rečemo, da je to deseturna operaci¬
ja.«

»To je preveč. Fantiček se običajno zbudi
okoli sedme, do takrat mu moramo vrniti
medvedka. Nikoli ne sme posumiti, da se
je medtem kaj zgodilo.«

»Tveganje je zanemarljivo, lahko pa se mu
še vedno nekako opravičiš zaradi tega. Ne
bom hitel in si pokvaril posla. Zdaj pa
tiho.«

Oba upravna specialista sta lahko le sedla
in gledala, medtem ko je Eigg vstavil kap¬
sulo v veliko napravo, ki jo je imel vgraje¬
no v sobi. To ni bila njuna specialnost.
»Spusti me ...,« je govoril drobni glasek iz
stenskega zvočnika in bil prekinjen s statič¬
nimi motnjami.

»Spusti me ... bzzzz ... ne, ne Davi, mami¬
ci ne bo všeč, če boš to naredil, boš moral
pobrisati... priden fant, priden fant, priden
fant.«

Glasek je piskljal in šepetal brez prestanka
in ure so minevale druga za drugo. Numen
je več kot enkrat prinesel kavo in proti
jutru je Torrence zaspal sede na stolu, da
bi se prebudil z občutkom krivde.

Med vsemi le Eigg ni pokazal ne utrujeno¬
sti in ne naveličanosti, njegovi prsti so
upravljali kontrole z natančnostjo metrono¬
ma. Krhki glasek iz kapsule je grozljivo
zvenel skozi noč, podoben spominu duha.

*

»Storjeno je,« je rekel Eigg, šivajoč prevle¬
ko s hitrimi kirurškimi šivi.

»Tvoj najboljši čas doslej,« si je olajšano
oddahnil Numen. Ozrl se je na zaslon otro¬
ške sobe, ki je kazal njegovega sina, še
vedno spečega v ostri infrardeči svetlobi.
»In fant še vedno spi. Torej navsezadnje ne
bo težav, da mu ga vrnemo. Toda ali je
trak...?«

»Pravilen je, brezhiben, saj si slišal. Zastav¬
ljal si vprašanja in slišal odgovore. Zakril
sem vse sledove sprememb in če ne veš
kaj iskati, ne boš nikoli našel sprememb.

V vseh ostalih pogledih je spomin in so na¬
vodila enaka vsem ostalim. Le ta edina
sprememba je bila storjena.«

»Prosite boga, da bi nam je ne bilo treba
nikoli uporabiti,« je odvrnil Numen.

»Nisem vedel, da si veren,« je rekel Eigg,
obračajoč obraz brez slehernega izraza na
licu proti njemu. Povečevalno lupo je imel
še vedno na očesu, in to je zrlo vanj pet¬
krat večje od svojega soseda, kot velik in
zamišljen vprašaj.

»Saj nisem,« je odvrnil Numen, zardevajoč.
»Vrniti moramo medvedka,« se je vmešal
Torrence.

»Fant se je pravkar premaknil.«

*

Davi je bil priden deček in ko je odraščal,
dober učenec, še potem, ko je pričel hoditi
k pouku, je imel medvedka pri sebi in se
od časa do časa pogovarjal z njim, medtem
ko je delal domače naloge.

»Koliko je sedem in pet, Medo?«
Kosmatinasta igračka je zavrtela očke in
plosknila s čokastimi tačkami.

»Davi ve ... ne sme spraševati Meda tiste¬
ga kar ve ...«

»Seveda vem — hotel sem le vedeti, če
veš ti. Odgovor je trinajst.«

»Davi... odgovor je dvanajst — več bi se
moral učiti ... to ti pravi Medo ...«

TIM 3 • 79/80 137

»Potegnil sem te!« se je zasmejal Davi.
»Pripravil sem te do tega, da si mi povedal
pravi odgovor.«

Naučil se je obiti robotove kontrole, ki so
bile naravnane tako, da so ustrezale le
vprašanjem majhnih otrok. Medvedki so
posedovali besednjak in nazore majhnih
otrok, zakaj njihova naloga je morala biti
opravljena v letih oblikovanja. Učili so iz¬
govorjavo in razvoj življenja in moralo in
skupinsko prilagajanje in besednjak in slov¬
nico in vse ostale stvari, ki so ljudem omo¬
gočale, da so živeli skupaj kot socialna bit¬
ja. Medvedkovo delo je bilo opravljeno zgo¬
daj, v najbolj gnetljivih obdobjih otrokovega
razvoja, in prav zaradi narave tega opravila
je moralo biti njegovo besedišče preprosto
in omejeno. Toda učinkovito. V času, ko
so bili medvedki razrešeni vloge otroške
igrače, je bilo njihovo delo končano. Ko je
Davi postal David in je bil star 18 let, je
bil Medo že davno upokojen za dolgim
nizom knjig na najvišji polici. Bil je samo
še star prijatelj, ki je doživel svoje koristne
dni, toda še vedno prijatelj, ki ga ni bilo
moč prezreti. Saj ne da bi David mislil
tako. Medo je bil medvedek, in to je bilo
vse. Otroška postelja je bila zdaj študijska,
prej stajica zdaj postelja, ob svojem prav¬
kar minulem rojstnem dnevu je David sprav¬
ljal vkup svoje stvari, ker je odhajal na uni¬
verzo. Pravkar je zapiral torbo, ko je zabrnel
videofon in se je na ekranu pokazala mrša¬
va podoba:

»David ...«

»Kaj bo dobrega, oče?«

»Ali bi hotel priti za hip dol v knjižnico.
Nekaj prav važnega je ...«

David je poškilil na ekran in prvič opazil,
da je očetov obraz videti utrujen in bolan.
Srce mu je hitreje utripnilo.

»Takoj pridem!«

Dr. Eigg je bil tudi tam, sedel je s prekri¬
žanimi rokami skoraj v pozoru. Prav tako je
bil prisoten Torrence, očetov najstarejši pri¬
jatelj, katerega je David, čeprav si nista
bila v sorodu, vedno klical stric Torrence.
In njegov oče, očitno ves v skrbeh zaradi
nečesa. David je mirno vstopil, zavedajoč
se njihovih oči na sebi medtem ko je preč¬
kal sobo in sedel. Bil je zelo podoben svo¬
jemu očetu, podobnega stasa in velikosti,
sproščen, zlahka razumljiv fant z malo te¬
žavami v življenju.

»Je kaj narobe?« je vprašal.

»Ne narobe, Davi,« je rekel oče. Razburjen
mora biti, je pomislil David, tako me ni kli¬
cal že leta.

»Ali bolje, nekaj je narobe, s svetom, in to
že dolgo časa.«

»Oh, panstencialisti,« je vzkliknil David in
si kar malo oddahnil.

O nevarnosti panstencializma je poslušal
odkar je pomnil, to je bila le politika; mi¬
slil je že, da je narobe kaj čisto osebnega.
»Ja, David, mislim si, da veš zdaj prav vse
o njih. Ko sva se tvoja mati in jaz ločila,
sem obljubil, da te bom vzgojil po svojih
najboljših močeh in mislim, da mi je to
uspelo. Toda upravljalec sem in vsi moji
prijatelji prav tako, vem, da si slišal mnogo
političnih pogovorov v tej hiši. Naše občut¬
ke poznaš in mislim, da jih deliš z nami.«
»Jih — in menim, da bi jih ne glede na to,
kje bi odraščal. Panstencializem je morasta
filozofija, in to filozofija, ki znova pridobiva
na moči.«

»Točno. In mož, Barre po imenu, je njena
srčika. Ostaja na sedežu moči in se mu
zlepa ne bo odpovedal in s pomočjo pomla¬
jevalnih postopkov bo obstal še najmanj
nadaljnjih sto let.«

»Barre mora oditi!« je usekal Eigg. »že tri¬
indvajset let je tega, kar nam vlada in pre¬
prečuje nadaljevanje mojih poizkusov. Mladi
mož, ali se zavedate, da je zaustavil moje
delo za čas, ki je daljši od tega, kar ste na
svetu?«

David je brez besed prikimal. Tisto malo
kar je bral o tako imenovanih poizkusih dr.
Eigga na področju vedenjske embriologije,
mu ni bilo všeč in na skrivaj se je strinjal
z Barrejevo prepovedjo nadaljnjega dela.
Toda le to, sicer pa se je strinjal s svojim
očetom. Panstencializem je težka in uma¬
zana cokla v svetu politike kot tudi v svetu
nasploh.

»Ne govorim le v svojem imenu,« je rekel
Numen z bledim, izmozganim obrazom,
»temveč v imenu vseh ljudi na tem svetu in
v tem sistemu, ki so proti Barreju in nje¬
govi filozofiji, že več kot dvajset let nimam
vladnega položaja — niti ga nima Torrence
tule — vendar mislim, da se bo strinjal z
mano, da to ni bistveno. Če je to usluga
ljudstvu, bi jo zlahka prenesla. Ali če bi bila
najina odstavitev edina negativna posledica
Barrejevih nazorov, bi ne storil ničesar, da
bi ga zaustavil.

138  TIM 3 • 79/80

»Ni slaba misel,« je rekel David in razmiš¬
ljal, kam vodi ta pogovor, »čeprav je seveda
to fizično nemogoče. Stoletja so morala mi¬
niti, odkar je bil izvršen zadnji ... kako se že
reče — umor. Razvojna psihologija je poskr¬
bela že davno za to. Palica je bila zlomljena
in te reči. Kaj ni bilo to odkritje, ki je navse¬
zadnje ločilo človeka od nižjih nagonov, za¬
gotovilo, da lahko razmišljamo o ubijanju,
vendar zaradi vaje v zgodnji mladosti same¬
ga dejanja nismo sposobni izvršiti, čeprav,
odkar je greh ubijanja odstranjen, če lahko
zaupamo učbenikom, človeštvo ni omembe
vredno napredovalo. Poglejte — ali vam je
vseeno, če vas vprašam, zakaj pravzaprav
gre ...?«

»Barreja se da ubiti,« je rekel Eigg s komaj
slišnim glasom. »Na svetu je človek, ki ga
lahko ubije.«

»KDO?« je vprašal David, čeprav je na nek
strašen način že vedel odgovor prej, preden
so besede privrele raz očetove tresoče se
ustnice.

»Ti ... David ... ti ...«

Negibno je obsedel, njegove misli pa so se
vračale nazaj v pretekla leta, mnoge reči, ki
so ga bile vznemirjale, so bile zdaj razumlji¬
ve. Njegovo malce drugačno vedenje in tisti
dogodek z letalom, ko je eden od rotorjev

V V

ubil veverico. Majhne, drobne, begajoče, vča¬
sih pa tudi zaskrbljujoče stvari, ki so povzro¬
čale, da je bil pogostokrat buden še dolgo
po tem, ko je hiša že spala. To je držalo, to
je vedel brez senčice dvoma, in spraševal se
je kako, da tega ni ugotovil že prej. Toda
kakor skriti kipec, zakopan v tleh pod noga¬
mi, ki je bil vedno tam, neviden vse dotlej,
dokler ni kopal v globino in ga odkril. Zdaj
je bil viden, vsa prst očiščena z njegovega
zloveščega obraza in vse črte zlobe razločno
vidne.

»Popolnoma se strinjam,« je potrdil Tor-
rence. »Usoda dveh mož je brez pomena
v primeri z usodo nas vseh. Kaj šele usoda
enega moža.«

»Točno!« Numen je poskočil na noge in pri¬
čel živahno hoditi gor in dol po sobi.

»če bi to ne bilo res, ne bilo jedro vseh
težav, bi se nikoli ne počutil vmešanega.
Nobenega problema bi ne bilo, če bi Barre
doživel srčni napad in jutri obležal mrtev.«
Vsi trije starejši možje so zdaj gledali Davi¬
da, čeprav ni vedel zakaj in čutil je, da pri¬
čakujejo, da bo nekaj rekel.

»Torej, da ... soglašam. Malo embolije bi
bilo zdajle najboljša stvar za ta svet, se mi
zdi. Mrtev Barre bi bila dosti večja usluga
za človeštvo, kot je bil živ kdajkoli.«

Molk se je zavlekel, postal mučen, dokler
ga ni prekinil Eigg s svojim suhim mehanič¬
nim glasom.

»Vsi se strinjamo, da bi bila Barrejeva smrt
neizmerno koristna. V tem primeru, David,
se moraš tudi strinjati, da bi bilo dobro, če
bi ga bilo moč ... ubiti ...«

TIM 3 • 79/80 1  39

»Medo... oh, medo .., moral bi mi bil po¬
vedati,« je rekel David, odvrgel puško in
končno zaihtel.

»Hočete, da ubijem Barreja?« je vprašal.

»Ti si edini, ki to lahko stori... Davi ... in
to mora biti storjeno. Vsa ta leta sem upal
brez nade, da to ne bo potrebno, da ... spo¬
sobnosti, ki jo imaš, ne bo treba uporabiti.
Toda Barre živi. Za dobro vseh nas mora
umreti.«

»Nekaj je, česar ne razumem,« je rekel
David, vstajajoč in zazirajoč se skozi okno
v domači prizor dreves in oddaljene, s stek¬
lom prekrite avtoceste. »Kako je bila ta
sprememba storjena? Kako da nimam last¬
nosti, za katero sem mislil, da je pogoj za
bivanje na tem svetu?«

»Tvoj medvedek,« je razložil Eigg. »To ni
javno znano, toda reakcija na ubijanje je
vgrajena v zelo zgodnji starosti s pomočjo
trakov v tej napravi, ki jo ima vsak otrok.
Kasnejša vzgoja je le ojačitev, brez vredno¬
sti v primeri s prejšnjo indoktrinacijo.«
»Potem moj medvedek ...?«

»Spremenil sem njegove trakove, v tem
edinem pogledu, tako da bi bila ta sposob¬
nost del tvoje vzgoje. Nič drugega ni bilo
spremenjeno.«

»To bi zadostovalo, doktor.« V Davidovem
glasu je bil hlad, ki ga prej nikdar ni bilo.
»Kako naj bi bil Barre ubit?«

»S temle.« Eigg je vzel iz predala mize za¬
voj in ga odvil. »To je primitivno orožje,
vzeto iz muzeja. Popravil sem ga in ga na¬
polnil s projektili, imenovanimi naboj.«

Držal je gladko, grdo črno stvar v svoji
roki.

»Deluje popolnoma avtomatično. Ko pritis¬
neš tale del, petelin imenovan, kemična re¬

akcija požene svinčeno in medeninasto
obtežbo — kroglo, naravnost skozi sprednjo
izvrtino. Črta leta krogle gre vzdolž namiš¬
ljene črte med obema merilnikoma na vrhu
naprave. Krogla seveda pada zaradi zemljine
težnosti, toda na kratkih razdaljah, vzemimo
na meter, je ta padec zanemarljiv.«
Nenadoma jo je položil na mizo. »Imenuje
se puška.«

David se je počasi približal in jo dvignil.
Kako dobro se je prilegala njegovi roki, le¬
žeč v natančnem ravnotežju.

David se je s puško v roki počasi opotekel
proti dvigalu in vstopil vanj. Naglo ga je
poneslo v njegovo sobo. Moral je stopiti
na stol, da je vzel medvedka izza knjig na
najvišji polici, živalca je sedela sredi ve¬
like postelje in krožila z očmi in gibala s
tačkami.

»Medo,« je rekel David, »populil bom cvetli¬
ce z grede.«

»Ne, Davi.. . puliti cvetlice je grdo ... ne
puli cvetlic ...« Glasek je piskljal in ročice
so krožile.

»Medo, razbil bom okno.«

»Ne, Davi, razbijati okna je grdo... ne raz¬
bij nobenega okna ...«

»Medo, ubil bom človeka.«

Tišina, samo tišina. Celo oči in roke so mi¬
rovale.

Grom puške je razbil tišino in vrgel razbito
napravo, žice in zvito kovino skozi razdejani
hrbet uničenega medvedka.

140  TIM 3 • 79/80

timovi oglasi

Kupim komplet RC oddajnik in sprejemnik za
daljinsko vodenje letala ter dieselski motorček
z eliso (VVEBRA) 3,5 ccm. Pismene ponudbe
pošljite na naslov:

Mirica Dužič
Greenvviška 10/a
62000 Maribor

Prodam večjo količino materiala za malo želez¬
nico po HO sistemu: Vagoni: 4 cisterne (50
din); 4 odprte tovorne (50 din); 4 zaprte to¬
vorne (50 din); en živinski (zaprt) in en večji
tovorni (40 din); 5 potniških 18 cm in 2 potni¬
ška 25 cm (250 din); LOKOMOTIVE: UNION PA¬
CIFIC (100 din); Rock isiand popolnoma ne¬
uporabljena (150 din); New York central (100
din); Pensilvanija nekoliko umazana z barvo in
lokomotiva brez strehe (2 cm) obe dve za (80
din). TRANSFORMATOR še popolnoma neupo¬
rabljen SEL 150 V~ 0,6 A (100 din). KRETNICE:
Električne in ena ročna (150 din); cca 6 m pro¬
ge (50 din); el. črpalka (20 din). Kupec, ki
kupi večjo količino materiala, bo dobil zastonj
dele za maketo. (Doma narejena kompletna ra¬
finerija iz plastike, ter kakšno hišico.) Prodam
še: Elektropionir (130 din), s semišem prevle¬
čen sedež za dirkalno kolo (200 din); oba prva
aluminijasta trikraka zobnika z ročicami, pedali
(oblikovni), zaustavljalci nog ter osovino. Zob¬
niki, ročice ter osovina so znamke CAMPAG-
NOLO (cena je 1300 din). Zavore z ročico in
prijemom (vse iz aluminija) znamke UNIVER-
SALE — SUPER 68 (cena po dogovoru).

Klavdij Sablič
Prežihova 24
66330 Piran

Prodam light show zgrajen z dvema starterjema
in s štirimi žarnicami moči 40 W. Kupcu prista¬
vim rezervni starter in žarnice z vložki (rdečo,
rumeno, zeleno in modro). Light show je pri¬
meren za večje sobe, vendar ne deluje po tak¬
tu glasbe. Prodam ga za 300 din.

Miro Zelko
Tropovci 61
69251 Tišina

Prodam zrcalno-refleksni fotoaparat ZENIT-EM z
objektivom 2/58-potisna zaslonka za 1700 din.
Aparat je v garanciji. Prodam tudi fotoaparat
REGULA-L z objektivom 2,8/45, s časi od 30—
250 in samosprožilcem za 500 din.

Robert Ličen
Hrvatini 150

66280 Ankaran pri Kopru

Kupim kasetofon in 3 kose triakov od 4 — 7A.
Prodam pa računalnik PC 4010 INTERTON. Pri¬
meren je za osnovno šolo. Ponudbe pošljite na
naslov:

Marjan Bauman
Moravci 28
69243 Bučkovci

Prodam dva servomotorja VARIOPROP-MICRO
(mehanski del z ohišjem) za 800 din, dva
para kvarc kristalov frekvence 27,225 MHz in
27,205 MHz s podnožji za 220 din, integrirana
vezja za daljinsko vodenje SO 42P za 70 din,
MM 74 C164 za 80 din, MC9818P 70 din in
CA 3086 25 din ter podnožja za ta integrirana
vezja po 10 din kos, ročno uro TEXAS IN¬
STRUMENTS z rdečim dispiaj (kaže ure, sekun¬
de, dan in mesec) za 500 din. 3 releje PR 16
L07 po 100 din kos ter integral čelado NO-
LAN črne barve št. 58 za 1200 din.

Bojan Vratanar
Jarška 51a
61110 Ljubljana

Prodam elektrolitske kondenzatorje 3 ;iF 3 V 20
din, 10 uF 6 V 15 din in 5 kondenzatorjev 5 uF
6 V 15 din. Transistorje: 2N 3643 50 din, 2N
1835 20 din, CCS 901600 151 5 din, 2SA31KK3
10 din, 2SA17KK3 10 din, 2SB 32 KK1 10 din,
triac TAG E9 630 20 din, TAG E7 245 25 din. Prve¬
mu kupcu dam še 3 transistorje, 2 diodi in 1
elektrolit. Po povzetju!

Toni Kastelic
Hmeljska 1

68311 Kostanjevica na Krki

Prodam RC jadralni letali ASW19 z razponom
235 cm za 2000 din, MOSOUITO z razponom
252 cm za 1500 din, motorni model RASANT z
razponom 100 cm za motorje 2,5—4 cm 3  za 1200
din, motorni akrobatski model F3A mini DELFIN
z razponom 150 cm za motorje 10 cm 3  za 2000
din, ter motorje z RC vplinjači OSMAX lil 15 j
2,5 cm 3  za 1300 din, OS MAX 25 4,08 cm 3  za
1500 din, ter FOX HAWK RC 61 (1,82 kp) za
2000 din. Modeli so še skoraj novi, nič poško¬
dovani, motorji pa novi in rabljeni le okoli 2
ure.

Gorazd Glavič
Legenska 36
62380 Slovenj Gradec

Prodajam zvočne omarice (50 W in 2 X 25 W)
primerne za kitarista začetnika.

Miran Mencin
Gotska 4

61000 Ljubljana, tel. 559-376

Prodam načrte RC maket SPITFIRE, HURICANE,
CURTISS P 40, MUSTANG P51, YAK-9 itd., ra¬
zen tega imam na razpolago tiskana vezja s
shemami za TV igre (z AY 3-8500) za 50 W in
200 W ojačevalec, za light show, digitalni me¬
rilec vrtljajev itd. Na željo pošljem seznam. Pro¬
dam tudi 2 servomotorja (450 din) in nekaj de¬
lov za RC avto (kolesa, disk-zavora ...).  Kupim
pa 3,5 ccm motorček za avto.

Andrej Nemec
Plečnikova 4
62000 Maribor

Kupim načrt RC letala MIDDLE STICK ali kakš¬
nega drugega manjšega letala.

Franci Erjavec
Draga 22
61292 Ig

TIM 3 • 79/80 1 41

Kupim 8 kosov podnožij, integrirana vezja
LM 324, S 042 P po 1 kos. Medfrekvenčne tran-
sistorje (7 x 7) rumen, bel, črn po 1 kos. Tu-
Ijavna jedra 0  4, 0  8 VF po 1 kos. Kondenza¬
torje 160 pF, 120 pF vsakega po 2 kosa, 0,15 pF,
upore 2K7; 1/8, 1/4 W — 7 kosov.

Aleš Gumilar

Trg zbora odposlancev 49

61330 Kočevje

Prodam malo rabljen Elektropionir. Cena je 170
din. Kupim pa en motorček za ladijske modele
4,5 V. Motorček naj še dobro deluje.

Rok Kocjančič
Koroška 14

64248 Lesce, tel. 74-018

Prodam ali zamenjam za kabelni magnetofon,
nemški gramofon z Iskrino glavo, skupaj s 4-ka-
nalnim light shovvom in slušalkami PHILIPS.
Cena po dogovoru.

Drago Novak
Gradišče 55b
69251 Tišina, tel. 21-620

Ugodno prodam RC napravo VARIOPROP 12S,
ki se sestoji iz oddajnika, 2 kompletov spre¬
jemnika s po 6 servo mehanizmi, dekoderjem,
ki omogoča istočasno vodenje dveh modelov,
polnilec akumulatorja, pribora; jadralni model
ASK14 GRAUPNER (nesestavljen); SUS MO¬
TOR SUPER TIGRE G 40 RVABC (6,5 ccm; 3 PS);
pribor, material, načrte in kataloge za modelar¬
stvo.

Dario Marenič
N. Dragosavljevič 62
55400 Nova Gradiška

Kupim komplet bobnov. Cena naj ne presega
5000 din.

Nejko Škof
Srednja vas 15
61355 Polhov Gradec

Prodam fotoaparat SMENA 8 M za 200 din. Fo¬
toaparat BEIRETTE za 400 din. Oba sta še malo
rabljena. Računalnik PRIVILEG 842 M elektronik
za 500 din.

Miran Lah
Topole 38
61234 Mengeš

Prodam japonske ojačevalce moči 4 W. Ojače¬
valec je vgrajen v lično ohišje, priložen pa je
tudi mikrofon. Napajanje 6 V. Nanj se lahko pri¬
ključi mikrofon, radio, gramofon, kitara (tudi
navadna akustična), itd. Cena 321 din. Obvezno
predplačilo 50 din. Dobava takoj.

Sandi Jager
Drapšinova 18
63000 Celje

Kupim samo kompleten TIM letnik 74/75. Plačam
Po prvotni ceni 60 din. Plačam po pošti.

Ljubo Gombač
Povir 20a
66210 Sežana

Prodam maketo železnice po HO sistemu 3 m
tirov. Dva velika potniška vagona, 3 tovorne in
lokomotivo ter škatlico z baterijami, železnica
je italijanska. Prodam tudi 250 značk med njimi
45 serij, lahko tudi posamezno.

Henrik Križmančič
Ul. 27 aprila 19
66257 Pivka
tel. (067) 75-016

Prodam naslednji material; integrirana vezja
TBA800, TAA621, TDA 2590, TDA1044, TRIAC
15A; light show — 4 kanali — 4X2 KW; oja¬
čevalec moči 50 W in 15 W. Poleg tega pa pro¬
dam še večjo količino LP plošč ansamblov PINK
FROYD, CAT STEVENS, SIMON & GARFUNKEL,
LED ZEPPELIN, BEATLES ... Cena po dogovoru.
Plačilo po povzetju.

Aleks Gračner
Vransko 89
63305 Vransko

Prodam TV igre, 2 transformatorja 220 V na
40 V 4 A in tri navite tuljavnike za 220 V na
40 V 4 A. Cena po dogovoru.

Samo Drolc
Nade Žagar 3
66000 Koper

Prodam dve rjavi plastični steklenici (11) za
razvijalec in fiksir — 30 din vsaka; ter menzuro
(100 ml) za 10 din.

Branko Kline
61000 Ljubljana
tel. 21-715

Prodam fotopovečevalec RODUGA UPA-5 še pod
garancijo za 800 din, dve kadi za razvijanje za
100 din. Prodam DIESEL motorček moči 3,5 ccm
za 500 din in načrt začetniškega jadralnega le¬
tala CRISTAL GO-602 za 100 din. Oglasite se
pismeno ali osebno vsako nedeljo od 8—13 ure.
Vojko Česnik
Triglavska 31
65280 Idrija

Prodam še nerabljen glow motor (5 ccm) znam¬
ke komet. Zraven pa še dodam svečko, ključ
za svečko in eliso (pa tudi načrt za hidrogliser).
Cena motorja je 1600 din. Motor doseže hitrost
pri letalu 70 km/h, pri čolnu 85 km/h in hidro-
giiserju 127 km/h.

Robin Bolič
Prisojna 2
63320 Velenje
tel. (063) 850-095

Prodam stereo gramofon ELAC — CARMEN,
2 X 5 W, 4 Q star eno leto, odlično ohranjen.
Možnost nastavitve barve in jakosti tona loče¬
no za vsak kanal. Frekvenčna karakteristika:
50—18.000 Hz ± 3 dB. Cena po dogovoru.

Emil Svetlik
Triglavska 10
65280 Idrija

i

142  TIM 3 • 79/80

Prodam nemške FM oddajnike TN202 v KIT kom¬
pletih, s katerimi si bodo tudi začetniki utrli
pot v radioamaterstvo. Komplet vsebuje vse
potrebne dele za delovanje oddajnika ter načrt z
opisom izdelave. Oddajnik je na mikrofon, pa
tudi na taster, deluje pa na frekvenci 88—145
MHz z močjo 0,5 W. Zanesljiv domet do 15 km.
Priložen je tudi načrt sprejemnika in visoko¬
frekvenčnega ojačevalnika, s katerim lahko znat¬
no povečamo moč in domet. Cena 180 din.
Interesenti naj 80 din plačajo vnaprej, ostalo pa
ob prejemu naročene pošiljke.

Mirko Muršič
Drapšinova 18
63305 Vransko

Rad bi kupil načrt 2—3 ali 4-kanalnega light
shovva.

Oto Portir
Rošpoh 19
62000 Maribor

Prodam 20 krožnih in 25 ravnih tirov za HO si¬
stem. Prdam še 4 vagone, lokomotivi SNFC in
BALTIMORE AND OHIO in transformator za 15
in 12 V. Vse skupaj za HO sistem.

Blaž Strelec
Korytkova 15
61000 Ljubljana

Prodam light show 4-kanalni — vsak kanal ima
moč 250 W — za 1000 din. Opremljen je s sti¬
kalom in signalno lučko.

Vinko Žerjav
Na gaju 29

61210 Ljubljana

Prodam napravo za daljinsko vodenje SIMPROP
SUPER Z, motorček COX z gibno prostornino
1,5 ccm in nekaj goriva. Cene so nizke.

Igor Vogrinec

Cesta na Laze 8

61000 Ljubljana

tel. (061) 557-998 (zvečer)

Prodam malo železnico tipa T-325. Železnica ob¬
sega lokomotivo in tri vagone.

Aleš Derganc
Pot na Fužine 11
61000 Ljubljana
tel. 41-507

Ugodno prodam avtocesto POLYSTYL SORPAS-
SER. Posebnost ceste je, da se avtomobilčka
lahko prehitevata in da ne vozita po istem tiru.
V kompletu je še tretji avtomobilček, ki vozi
kot ovira, pa se mu morata tekmujoča avtomo¬
bilčka izogibati. Vse je še dobro ohranjeno, cena
pa je 1200 din. Ponudbe sprejemam po telefo¬
nu v popoldanskem času tel. (061) 23-546.
Aleksander Rebolj
Gradišče 14
61000 Ljubljana

Kupim light show in dva elektromotorčka NEP¬
TUN. Prodam pa zračno puško staro eno leto
za 450 din.

Zvone Kušar
Tacen 79

61211 Šmartno pod Šmarno goro

Prodam usmernik, že sestavljen in ima 20 tran-
sistorjev, 20 diod... Možna je regulacija nape¬
tosti od 0 V do 25 V odvisno od trafoja. Cena
700 din. Usmernik je brez ohišja, ima avtomat¬
sko varovalko. Ojačevalec 1 x 10 W z integrira¬
nim vezjem za 250 din. Prodam tudi načrte CB
primopredajnikov (12 kanalov in 40 kanalov) po
50 din za kos. Načrti za CB LINEAR (ojačevalec
signala) M 1 X 50 W za 80 din. Zraven dobite
tudi vsa navodila za uporabo in sestavljanje.
Uroš Jernejšek
Trg francoske revolucije 7
61000 Ljubljana
tel. (061) 24-950

Kupim motorček 0,8 ali 1,5 ccm, balso ter let¬
nika TIM-a 72/73 in 73/74. Po telefonu (061)
40-621.

Ugodno prodam material za železnico po HO
sistemu (tiri, lokomotive, hiše, vagoni itd.).
Teodor Jesih
Mlinska 13

63210 Slovenske Konjice

Kupim drsna potenciometra 10 KQ lin in 470—
500 KQ lin ter 7 gumbov (enakih) za drsne po¬
tenciometre.

Vinko Žerjav
Na gaju 29

61210 Ljubljana-Šentvid

Prodam 2 vvalkie-talkie 100 mili W, ki imata
vgrajeni napravici za oddajanje morsejevih zvo¬
kov, prodam stereo slušalke z dvema potencio¬
metroma. Walkie-talkie za 600 din, slušalke za
700 din.

Damjan Leban
Efenkova 31
63320 Velenje

Prodam telefon z lučko, tovorno lokomotivo (JŽ),
dva potniška vagona, odprti tovorni vagon, pri¬
ključni zavojni tir, 2 ravna tira, 11 zavojnih ti¬
rov. Cena 400 din. Dobava takoj.

Silvo Štumfl
Bunčani 20
69241 Veržej

Prodam 12 krivih tirnic po 20 din, 4 ravne po
15 din, 3 regulatorje hitrosti vsak po 25 din, 2
škatlici za vstavitev baterij po 10 din, 4 avto¬
mobilčke potrebne manjšega popravila po 30
din. Vse je po HO sistemu. Prodam nove slušal¬
ke znamke INNO — HIT SH-600 za 300 din. Po
leg tega še fliper na bateriji za 150 din popol¬
noma nov, mali nogomet za 100 din, podvodno
masko za 100 din, dihalo za 30 din — gibljivo,
badminton za 40 din in lopar za namizni tenis
za 50 din. Kupim pa elektromotorček z močjo
nad 6 V po možnosti za vgraditev v modele
čolnov.

Hilarij Kusterle
Zakojce 33

65242 Grahovo ob Bači

TIM 3 • 79/80 1  43

uganke

Pavle Gregorc

Preostale črke besed na levi — brane za¬
poredoma po vrsticah — sestavljajo misel
jugoslovanskega fizika in elektrotehnika
Mihaila Pupina.

SATOVNICA

Posamezno besedo začni vpisovati v polja
s puščico, naprej pa teče okrog številke v
smeri kazalca na uri.

OBRNJENI REBUS

Obrnjeni rebus rešujemo enako kot na¬
vadni rebus, le rešitev dobimo z branjem
nazaj — torej od desne proti levi.

1. listina, s katero se izumitelju zagotavlja
varstvo njegovega izuma, 2. poizvedovanje,
zbiranje podatkov v določen namen, 3. japon¬
ski borilni šport, 4. največji med Družbeni¬
mi otoki v Polineziji, 5. nitast rastlinski
organ, ki nastane s preobrazbo listov; z
njim se rastline vzpenjajo po opori, 6. drža¬
va v Kordiljerih v ZDA z veliko puščavo, v
kateri so Amerikanci delali poskuse z je¬
drskim orožjem, 7. daljica, ki spaja dve toč¬
ki loka ali kroga.

MAGIČNI KVADRAT

Vodoravno in navpično:

1. svetlobni trak, ki nastane zaradi različno
močnega odklanjanja različnih valovnih dol¬
žin svetlobe pri prehodu skozi optično priz¬
mo ali špranjo, 2. dobra volja, vedrina, 3.
kolesu podoben del dvigalne naprave z žle¬
bom na obodu za speljavo vrvi ali verige,
4. spodnji del noge, 5. ime predsednika
zveznega izvršnega sveta Djuranoviča.

Z LEVE NA DESNO

KORDON - AMENT

RAVNILO D-I-

D1STRIH U- ANJE

BUDITEV — A-R I J A

SERIJA — T — K — L O

AMERIKA P-ZEN

V besedah na levi prečrtaj nekaj črk (naj¬
manj tri) in jih v istem vrstnem redu pre¬
nesi na črtice k navedenim črkam v isti
vrstici tako, da dobiš vsakokrat samostal¬
nik znanega pomena.

TOVORNA LADJA

144  TIM 3 • 79/80
ENA — DVE — TRI

V prvo polje vpiši eno črko, v drugo dve
črki in v tretje polje tri črke posamezne
besede.

1. to, kar sestavi ugankar, enigma, 2. elek¬
tronka, v kateri tli plin neon, 3. delavec,
ki z udarci kladiva oblikuje in obdeluje plo¬
čevino, 4. usmeritev oči, 5. ograjen pomol,
ki gleda iz hišnega zidu in je z vrati pove¬
zan z notranjimi prostori, 6. zadnji del vra¬
tu, 7. nemški fizik, po katerem se imenuje
števec za odkrivanje in merjenje radioaktiv¬
nosti (Hans).

Ob pravilni rešitvi sestavljajo zaporedoma
po vrsticah brane črke na srednjih poljih
ime in priimek italijanskega naravoslovca,
ki je spoznal zakone prostega pada, nihala,
meta, odkril Jupitrove satelite, Saturnov ko¬
lobar idr. Živel je v obdobju 1564—1642.
(Ime sestavlja sedem črk in toliko tudi
priimek).

NASLOVNICA

Ata

OTO F. ARP

Otu se je sin v pismu zahvalil za lepo da¬
rilo ob rojstnem dnevu. Kaj mu je kupil?

Nekdanje tovorne ladje so bile majhne in
so lahko prepeljale le malo blaga. Dandanes
moderne tovorne ladje, ki so zgrajene po¬
sebej za prevoz le ene vrste blaga, lahko
tovor, ki so ga morale majhne ladje pre¬
peljati večkrat, prepeljejo le ENKRAT. Kako
se imenuje taka tovorna ladja? (Njeno ime
sestavi iz črk besede, ki je natisnjena z
velikimi črkami!)

SKRITA MISEL

NAJA — OBOL — JUS — ČEP — NIT —
LOJ — JUDJE — NIL — SOD — TRUD
— SINAJ — PAMPE — TRN — REJ —
ŠIR

V vsaki gornji besedi prečrtaj po eno črko,
ostale pa beri po vrsti in prebral boš misel
angleškega pesnika Geoffreya Chaucerja
(izg. čoserja).

SATOVNICA: 1. patent, 2. anketa, 3. karate,
4. Tahiti, 5. vitica, 6. Nevada, 7. tetiva.

Z LEVE NA DESNO. Besede na desni: orna¬
ment, Danilo, usihanje, baterija, stikalo, prika¬
zen. Misel: Kdor vidi, tudi verjame.

OBRNJENI REBUS: vagon — noga V, brano
nazaj.

MAGIČNI KVADRAT: 1. spekter, 2. vedrost, 3.
škripec, 4. stopalo, 5. Veselin.

ENA-DVE-TRI: 1. u-ga-nka, 2. t-li-vka, 3. k-le-par,
4. p-og-led, 5. b-al-kon, 6. t-il-nik, 7. Gei-ger.
Končna rešitev: Galileo Galilei.

TOVORNA LADJA: enkrat — tanker.

SKRITA MISEL: Najbolj učeni ljudje niso tudi
najpametnejši.

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA »LJUDSKA
GLASBILA«. Vodoravno: okarina, politolog, Ali¬
ča, Apo, ZJ, IL, nos, kapnik, RL, capa, EU,
mani, iva, kes, Erič, tiskar, Drake, rotor, RAL
ena, Aden, zvonci, Lem, invar, Ilir, kolo, Brita¬
nija, PG, raki, ata, as, slana, Emonka, torek,
Martin.

TIMOVI NAGRAJENCI IZ 2. ŠTEVILKE: _

1. Nives Jugovac, Oktobrske revolucije 27/b,
66310 Izola

2. Jože Križman, Dol 3, 68210 Trebnje

3. Mitja Lenarčič, Čobečeva 35, 62311 Hoče

Pavle Gregorc  nagradna križanka

naročniki Tima

Elektrotehnika
v slikah

knjigi za vas

Itim-r

Izdaja
• Ure
Kralj,
Vinšek

Elektronika
v slikah

it vorn '

II letno.
I • Re'

Ijjpp- 5 ‘

I ' 1  Kocev
B skupni
pnost 2

263 strani  — trda vezava

Vse kar je treba vedeti o elektriki

in njeni uporabi

v enosmernega. Kako taka naprava deluje,
bomo razložili kasneje. - Če bi akumulator
priključili neposredno na izvor izmeničnega
toka, bi ga temeljito pokvarili.

Polariteto enosmernega omrežja lahko do¬
ločimo na več načinov. Ustrezno napravo
si lahko uredimo sami ali pa jo kupimo.

Navedli bomo nekaj poskusov. (Vnaprej pa
opozarjamo, naj se bralci sami ne lotevajo
takih poskusov, ker so nevarni. Zadovolje
naj se z opisom v knjigi, kajti eksperimen¬
tiranje zahteva izredno previdnost, saj je
smrtno nevarno.) Navaden precej velik
krompir prerežemo na dvoje in vtaknemo
vanj oguljeni konec vodnika, ki prihaja iz
vtičnice. Tudi drugi pol vtičnice priključimo
na krompir, vendar skozi žarnico. Čez nekaj
časa opazimo, da se je na krompirju na¬
pravil zelenkast obroček okoli enega od
obeh koncev vodnika. Takoj vemo, da je ta
konec povezan s pozitivnim polom vtičnice.

V trgovini kupimo reagenčni papir — to je
pivniku podoben papir, ki je prepojen
s kemikalijo. Nekoliko ga navlažimo in
položimo na izolirano podlago. Oba do¬
voda iz vtičnice pritisnemo nanj v razda¬
lji 3 do 5 cm. V tem primeru nastane
okoli vodnika, ki je priključen na nega¬
tivni pol vtičnice na papirju rdečkast
madež.

Naslednjemu poskusu botruje elektroliza
vode; o njej bomo govorili še kasneje. Tu
navajamo le poskus: v kozarec natočimo
vode; ker pa je čista voda dober izolator,
vržemo vanjo še ščepec soli. Naprej po¬
stopamo tako, kot vidimo na sliki. Ob
obeh vodnikih, ki sta vtaknjena v vodo,
opazujemo dvigajoče se mehurčke; teh
je 6b enem vodniku več, ob drugem Znanj.
Vodnik, ob katerem je manj mehurčkov -
ti so kisikovi - je pozitivno naelektren,
drugi, kjer jih je več - ti so vodikovi - pa
je negativno naelektren.

252 strani  — trda vezava
Skrivnosti elektronike v lahko
umljivi obliki  — pa tudi radia,
televizije in radarja

Pri tem smo se spomnili na pravljico o
šahu in modrijanu, ki si je izbral kot
plačilo za svojo kraljevsko igro samo
toliko žitnih zrn, kolikor jih dobimo iz
šahovnice, če položimo na prvo polje
eno, na drugo dve, na tretje štiri, na
naslednje osem, potem 16 zrn in tako
naprej, vedno s podvojitvijo prejšnjega
števila do 64. polja. In končno število?
Več kot 18 trilijonov zrn.

Vrnimo se k inozaciji v elektronkah.
Dš bi slika bila popolna, poglejmo kaj
se zgodi z atomom, v katerega prodre
elektron in v njem obtiči. Atom zdaj
ni več nevtralen, postal je negetivni
ion, anoda ga privlači k sebi.

Praktično je postal prostor med katodo
in anodo izboren prevodnik za velike
električne toke; zato lahko nastopi v
priključenem anodnem krogu velik tok.
Vsekakor pa je potrebna zelo visoka
anodna napetost, ki podeljuje iz katode
izstopajočim elektronom v smeri proti
anodi dovolj velike pospeške, da za¬
dostujejo za ionizacijo plinskih atomov.
Anodne napetosti so odvisne od vrste
elektronke.

Ker se v plinskih elektronkah tvorijo
ioni, jih nekateri imenujejo tudi ionske
elektronke. — Če dodamo plinski elek¬
tronki še tretjo elektrodo, mrežico, po¬
tem se taka elektronka imenuje »tira-
tron« (tira pomeni v grščini vrata).

CENA POSAMEZNE KNJIGE JE 70.— DIN, KER PA Sl NAROČNIK TIMA,
IMAŠ 10  % POPUST IN DOBIŠ KNJIGO ZA 63,00 DIN, OBE KNJIGI TOREJ
ZA 126,00 DIN. ČE NAROČIŠ OBE KNJIGI HKRATI. JU LAHKO PLAČAŠ
V DVEH ZAPOREDNIH OBROKIH.

POGOVORI SE S STARŠI, DA Tl NAROČIJO OBE KNJIGI, KI Tl BOSTA KO¬
RISTILI TAKO V ŠOLI PRI POUKU KOT V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU. PA
TUDI STARŠEM BO PRIŠLA PRAV.

ČE KNJIGE NAROČI POVERJENIK TIMA SKUPNO ZA VEČ UČENCEV, MU  1
PRIZNAMO ZA TRUD 5  % POPUST (POLEG 10  % POPUSTA, KI JE NAME-\
NJEN NAROČNIKU TIMA), KAR PREDSTAVLJA PRIHRANEK PRI POŠTNIM I