ŽIVLJENJE IN SVET — ilustrovana tedenska revija
Izhaja ob nedeljah in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.— polletno lena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—.
Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA, mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. Amerika in ostalo inozemstvo letno 1% dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. — ROKOPISI SE NAČELNO NE VRAČAJO.
Urednik: Ivan Podržaj. — Izdaja za konsorcij: Adolf Ribnikar. Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Vsi v Ljubljani,
VSEBINA št. 11: H. de Balzac, Contes drolatiques (A. D.). — Dr. Vlad. Trav-ner: Vampirji in vampirski procesi (nadaljevanje). — Sol in življenje. — Diplomat ta učenjak. — Iz slovanske Lužice (R. K.). — Grobnica kretskih kraljev. — Dr. François O d y: Operacijska tovarna v Rochestru. — Lewis Caroll. — Znamke pripovedujejo. — Z azijskega bojišča. — Dr. Iv. Lah: Na romunski Mami (konec). — Današnja Avstralija. — Živalski rekorderji. — Mogočni Jupiter. — Oxford, mesto učenja ta športa. — Tri minute potovanja. — šah. — Ako še ne veš. — Karikatura.
— Skrivnost večne mladosti. — Čuda fotografije. — Humor.
Skrivnost večne mladosti
Vprašajte katerokoli žensko, kaj bi ji bilo ljubše: sreča kratke in redke lepote ali dar večne mladosti. Devet izmed desetih bo odgovorilo: čudoviti dar večne mladosti.
Vobče imajo lepoto za najbolj dragoceno posest ženske. Lepota obraza m lepota telesa so. največje želje vsake ženske. Vendar, kakor večina idealov, ki si jih človek ustvarja, tudi lepota povzroča razočaranje. Celo ako lepota zmaguje, preži v zasedi strašni sovražnik: starost.
Lepota je kratkotrajna, njena oblast je začasna in njen učinek ni globok in trajen. Enkrat, le kratek trenutek, vidi posestni-ca lepega obraza svet ob svojih nogah, a že lepota vene in z njo izgineta oboževanje ta čaščenje, ki jih je v toliki meri užila.
Le mladost more stalno vladati svetu. Le večno mladi — tisti, ki niso le po obrazu ta po telesu, ampak tud! po duhu mladi — imajo oblast, da vladajo svetu.
Skrivnost večne mladosti more vsaka inteligentna ženska spoznati in razumeti. Najnovejša odkritja ta raziskovanja so jasno dokazala, da imata duševno pričakovanje in duševm nagon veliko vpliva na obrambo pred strahom — starostjo. Na žalost pa nas ima le malo dosti verè in zaupanja, da bi zaničevali materijelne strani tega življenja in bi tem bolj razvile duha. Zaradi tega ženske še vedno vzdržujejo Svojo telesno mikavnost, pri čemer jim morejo pomagati znanstvene iznajdbe, ki jih delajo v modernih laboratorijih in jim služijo tudi telesna higiena, telovadba in dieta.
Naravna posledica discipliniranega življenja je brez dvoma daljša mladost. Odrekanje nekaterih materielnih stvari, zmer-
nost v drugih m v splošnem dobro urejena hrana, higiena in vaje so bistvene.
Toda vse te stvari je treba združiti z duhovno disciplino: treniranje duha za določen življenjski nazor ta neomajno odločnost.
Ali ni strog ozir na te stvari vreden truda? In vendar se zdi, da mnogim ženskam bolj ugaja zgodnja starost, kakor da bi se stalno varovale starosti ta se vadile v potrebni disciplini, da bi si zaslužile dar večne mladosti.
Pri večini žonsk je težava v tem, da so prelene. Pa je vendar tako malo težavno si ohraniti majhen, ' a vendar tako dragocen plus za poznejše življenje.
Da navedem nekaj pravil za duhovni trening, ki so bistvene za dosego večne mladosti:
»Bodi zadovoljna s svojim življenjem in s svojo usodo, bodi srečna, pazi na svetle strani življenja, ne na temne, in tvoj celotni življenjski nazor bo postal kljub začasnemu nerazpoloženju optimističen. Ce ostane duh mlad in miren, bosta tudi obraz in telo ostala mlada.
Priporočati moram tudi umetna lepotila in študij prehrane, higieno in vaje za pridobitev trajne mladosti. Nihče ne ljubi topega pogleda brezbarvnih ustnic ali svete-čega se nosu; nobena ženska ne bo podcenjevala vrednosti stroge diete ta telovadbe. Toda to še ni vse. Ce se slepo zane-seš na lepotila in mehanično izpolnjuješ pravila telovadbe in predpisane diete, ne da bi spoznala ogromni vpliv duha na ma-
(Nadaljevanje na predzadnji strani).
ŠTEV. 11.	LJUBLJANA, 13. MABCA 1932.	KNJIGA 1L
Aristide Briand
38. III. 1862 — 7. III. 1932
H. de Balzac: Contes drolatiques
V plazu letošnjih literarnih stoletnic opaziš Balzacovega Župnika iz Toursain njegove ____J Š e g a v e p o v e s t i, ki so izšle v mesecu sušcu ob tristoletnici Ra-belaisovega romana Gargantua et Pantagruel. Že Physiologie du Mariage in Peau de Chagrin sta poprej izzvala očitek nenrav-nosti, tem bolj pa seveda te »okrogle« pripovedke, v katerih se Balzac razodeva močno soroden neminljivemu Rabelaisu: kakor je ta v domišljijsko obliko zajel vso vedo svojega časa, tako je oni skušal zgostiti vso svojo dobo v preroško Človeško komedijo. Kakor Molière sta oba ta velikana čista zastopnika starega francoskega plemena, nepriprav-nega za metafiziko, željnega dejanj, vedrega in voljnega debelih šal. Balzac ljubi življenje, gmotno in duhovno. Življenje, kakršno je Bog ustvaril v svoji modrosti, mu je lepo, zdravo, plodno.
Detinsko se je postavil sredi širne pri-rode, v vseobčo skladnost, in se vprašal: zakaj naj človeštvo edino nosi pečat pre-palosti zbog izvirnega greha? Zakaj naj bi ta pantagruelist imel za sramotno grdobo normalno vršenje čina, ki mu je namen večna rast plemena? »Poskusimo«, pravi Maurice du Bos v Figaru 16. I. 32., »kadar odpiramo G a r g a n-tuo ali Contes drolatiques, na-vzeti si enako ubranost: pri tej priči bo neznanska nespodobnost obeh knjig izgubila ves dvoumni značaj. Rabelaisova nesnaga kakor Balzacove razuzdane besede nam bodo izvabile tisti široki, zvočni in zdravi smeh, ki je v ostrem nasprotju z licemerskim nasmihanjem, skrivnim mežikanjem in grehotnim na-migavanjem, kakršno vzbujajo prikrite kvante iz 18. stol. ali novejših časov.«
Iz previdnosti je Rabelais moral skriti svojo znanost in drzno modrost v prijetno in prikupno vnanjost. Te kosmate domislice, ki niso plašile njegovih sodobnikov niti sodobnic, so razorožile vse tiste ljudi, ki bi se bili z naslado greli ob njegovi grmadi.
Pa Balzac, tenkoumni nravoslovec in globoki dušeslovec, je v teh despotično, nebotično poltenih povestih pokazal zdrav nagon: zavil jih je v govorico 16. stoletja. Prvič je s tem pridobil izvrsten pripomoček za ritmično razgibane, žive, slastne stavke, za svoj siloviti razmah, drugič pa odpodil od svoje knjige vso
/* .....
HONORÉ DE BALZAC
tisto množico, ki nima z njo nobenega posla. »Nikar je ne dajajte devicam, ako jih je še kaj, saj ta knjiga bi se vnela.« Mojster Honoré je z njo sestavil zbirko brez primere, zbirko, ki v nasprotju z Rabelaisom pozna tudi nežnost in o t o ž n o ,s t.
★
Rabelais je umrl po veliki kugi 1553. Po golem naključju je po Parizu razsajala kolera ob koncu zime 1832. Balzac je bil s svojo prvo deseterico norčavih povesti tolažnik ob tem zoprnem času kakor Boccaccio s svojim Dekamero-n o m Florentincem ob velikem pomoru 1. 1348. Čez 7 mesecev je bilo treba že druge izdaje. Od sto nameravanih povesti je Balzac oViinvil le 30. Odlomke in osnutke IV. deseterico je Marcel Cou-lon dal na svetlo 1. 1926. Celotni pona-tisk z Métivetovimi slikami se je dovršil 1927. Pisec teh vrstic ima v rokopisu poslovenjene prve tri snopiče. Iz njih je doslej priobčil Ljublianski Zvon 1924 Lepo I mp e r i i n. P-^s-led 1927-28 pa Odrezano lice, V naslednjem pa
podajam najkrajšo in najnedolž""ičo storijo, Ki ni brez podobnosti z nekim dovtipom v Danilovih Spominih.
Otročja preproščina
Naj me kavsne naš kokot, ki se baha z dvojno rdečo rožo, naj me brcne moje miljenke črna pap^iča z rožasto podlako! Naj me pobodejo vsi rogovi dvonogih jarcev — so mi čr„ vse dragi — in naj me obseni krepost njihovih presvetih nedotakljivih zakonskih polovic, ako se lažem :
Niti proslule davorije in biline božan-st .lih pevcc", niti najlepša godba, niti ponosni gradovi, niti sočne slike ali zanositi kipi in sohe iz marmor., tudi ne jadrni -'i veselnice na Sin j јп morju niso višek krasote, ki jo proizvaja človek; najlepše so deca. To pa vse dotlej, dokler ostanejo deca. Kajti po desetem letu postanejo mož in žena, taki tumpci in ^umpci ' akor odrasli, se nalezejo pameti, in so, bore mili! korhaj še toliko vredni, kolikor se je potrošilo zanje! Najhujši so še najgorši. Opazujte kateri-krat drobljančke, kako se ljubeznivo igrajo z vsem, kar jim pride v roke, s črevlji, posebno s pošvedranimi, z orodjem, ki si ga vzemô s police; opazujte, kako puščajo vnemar, česar se naveličajo, in kako vreščč po tem, kar se jim je zahotelo, kako hitro zavohajo slad-čice in sadje, kako hrusta jo pecivo in so venomer pripravljeni na smeh, brž ko so jim pognali prvi zobki. Ooazuite jih, pa mi pritrdite, da so dražestni. Cvet in 3ad so hkrati, sad ljubezni in cvet života. Nič ni svetejšega in slastnejšega nad r.jih domislice in njih izražanje, dokler se niso nalezli tuje učenosti in se onesnažili v kaloburnici žitka ,in bitka. Najprisrč-nejša duhovna milota je pri nji^ doma. To je tako resnica, kakor je volk večji ko lisica, ali če hočete: kakor ima govedo dvojno prebavilo. Kedaj se more odrasli enačiti z otročičem v milini? O svetem Nikoli! Mrvica pameti bolj ali manj kvari prostodušnost pri starih, otroška preproščina pa je vsekdar iskrena, pristna, nepopačena kakor mati narava. To razvidite iz naslednjega.
Kraljica Katarina je bila tedaj še naslednica prestola, in da bi se prikupila svojemu sv'ekru, kralju, ki mu je uže trda predla, mu je včasi podarila kako laško sliko, dobro vedoč, kako so mu take stvari nri srcu, saj so mu bili лп-jatelji gospodje Rafael Urbinski, Pri-matice in veliki Leonardo pl. Vinci, katerim je poklanjal znatne vsote. In ta-
ko je .la od svoje družine, ki je imela v posesti cvet teh umotvorov, ker je njen oče vojvoda Medici takrat, gospodoval v Toskani, prekrasno podobo, ki jo je naslikal beneški mojster, po imenu Tizia-no, dvorni obraznik cesarosti Karla, kateri ga je visoko čislal. Na tem platnu sta bila upodobljena Adam in Eva, kakor ju je Bog ustvaril v raju, v naravni velikosti in v noši svoje dobe, o čemer ni dvoma, saj sta bila oblečena v svojo nedolžnost in odeta z božjim blagougod-jem, kar je prav težko posnemati, soseb-no z barvami in šarotami, v katerih pa se je odlikoval imenovani mojster Ticijan. To sliko so obesili v sobo nebogljenega kralis. ki fa ie uže takrat kruto trpinčila bolezen, za katero je kašnje umrl. Po \.:om dvoru se je mnogo govorilo o tej sliki, tako da bi i"1 bil vr~kdo rad videl. Nikomur se pa ta želja "i uresničila, dokler je živel kralj, ki je podobo hranil ves čas v ~voji spc'r.ici.
Neki dan je naslednica prestola prinesla h kralju svojega sinka Franca in drobceno Marjetico, ki sta baš pričenjala, kakor otroci njunih let, klepetati o vsem, kar jima .ie prihajalo na pamet. Tu pa tam sta kaj ulovila, kadar je na-nesel pomenek na rečeno slikarijo, in sta nadlegovala mamico, naj jima jo pokaže. Ker pa sta po=kočinčka uže večkrat udo-brovoljila nadložnega kralja, jima je mati uslišala prošnjo ter ju odvedla tja.
»Videti sta hotela Adama in Evo, ki sta bila naša prva starša«, je rekla. »Tu sta.«
Nato je pustila oba otroka, ki sta debelo gledala, pred slikarijo mojstra Tici-jana in se usedla k vzglavju bolnega kralja, čigar obličje se je razvedrilo pri pogledu na vnuka.
»Ti«, je iznregovoril desetletni Fran-cej in potegnil Marjetko za rokav, »kateri je Adam?«
»Kako si neumen«, se je odrezala deklica, »faj bi morala biti oblečena, da bi se mogla razločiti.«
Ta odgovor je prerâmeno razveselil kralja in gospa Katarina je poročala o njem v nekem pismu v Florenco. Ker ga dosihčas ni še nobeden učenjak spravil na svetlo, naj stoji nalik redkemu cvetu tiho v kotičku mojih Povesti, čeprav ima bore malo skunnei*a z njimi in se ne da iz njega povzeti drugi nauk kakor ta, da moramo pridno skrbeti za porode, če hočemo večkrat čuti kako čedno besedo iz detinjih ust.	A. D.
Dr. Vlad. Travner
Vampirji in vampirski procesi
(Nadaljevanje)
|ampir je v splošnem resen in čmeren. Najrajše živi sam zase. Vendar se vampirji večkrat _ zberejo na pokopališčih in se pogovarjajo — sedeč na grobovih — o svojih stanovskih zadevah. Včasi imajo celo smisel za zdrav, četudi robat humor. Tako se zabavajo n. pr. s tem, da mečejo ponoči svoje zaspane človeške znance in prijatelje iz postelj, jih polivajo z vodo itd.
Izjemoma postane vampir celo — če smemo tako reči — vreden član človeške družbe. Zgodi se namreč, da pride za par ur ali dni domov »na dopust«, kjer opravlja v svoji običajni človeški postavi razna domača dela kakor napaja živino, čisti konje i. dr. Pogovarja se celo z domačini in sosedi kakor živ človek. Če ga pa kdo ujezi, meče krtače in druge predmete. Svoji ženi ne stori nič zlega, posebno če je mlada in lepa. Nasprotno: večkrat se mu zbudi stara ljubezen in zaplodi otroka, ki pa (pri Srbih) nima kosti.
Sredstva zoper vampirstvo so bila številna in raznovrstna. Vsak narod, vsaka pokrajina in skoraj vsak kraj je imel svoje specialiste v boju proti ogabnim in nevarnim pošastim. Razlikujemo lahko očuvalna sredstva, ki naj preprečijo povampirjenje in sredstva, ki naj omeje ali popolnoma uničijo škodljivo moč vampirjev.
Za človeka, kateremu je bilo vampirstvo prirojeno, katerega so starši ali duhovniki prokleli itd. ni bilo tolažbe in rešitve. Ta ni bil ustvarjen po božji podobi, ni bil brat — človek in zanj ni umrl Odrešenik. Tak nesrečnež je bil že od nekdaj na veke izobčen in pogubljen. Njegova neizbežna usoda je bila, da je postal po smrti oduren vampir, pa naj si je še tako prizadeval, da bi bil vzgleden človek in dober kristjan. Zdravila je poznala »vampirska veda« le za tiste, katerim je pil vampir kri ali ki so uživali meso živali, ki jo je vampir sesal. Ti so se mogli rešiti strašne usode, ki jim je pretila po smrti s tem, da so si namazali telo (predvsem ujednine) z zemljo iz vampirjevega groba, posebno če je bila prepojena z izbljuvano krvjo. Drugod — n. pr. v Nemčiji — so priporočali, da je zaužil tak kandidat vampir-
sko zemljo, kakršna je bila ali pomešano z žganjem oziroma spečeno v kruhu. Dobro je bilo tudi, če je prejel zakramente, se postil, molil itd.
Važnejša in silnejša so bila sredstva, s katerimi so se skušali ljudje ubraniti vampirjev, če so se bali, da se bo kak mrlič povampiril n. pr ker je pokojni izvršil samomor, ker je bil izobčen iz cerkve itd., so mu položili na glavo in noge ali na grob težke kamne, da ni mogel vstati. Romuni so zasadili ob gomili grm, da se je mrtvec ujel, če je zapustil svoj dom. Pod brado so mu položili trepetlikovo vejico s tremi križi, grob pa pokadili, da so tako prepodili hudobne duhove. Drugod so skrbeli sorodniki in prijatelji za to, da je imel mrlič kaj grizti ali da se je zabaval in pozabil tako na svoje grozno poslanstvo. Pri nas in v Nemčiji so mu položili pod jezik novec (krajcar, groš, de-setico oz. pfenig), žebelj ali kamenček. Srbi so mu dali v usta kos kruha ali češenj, drugod pa mak. Te stvari je vampir žvečil in potolažil lakoto. Večkrat so mu dali v krsto mošnjo novcev ali zrnja, da je prešteval komad za komadom in si tako preganjal dolgčas. Koristno je bilo tudi, če so mu podarili par starih nogavic, ribiške mreže in druge pletenine. Mrlič se je namreč zabaval s tem, da je spuščal zanke, trgal niti itd. Telesne in duševne potrebe vampirja so bile torej dokaj skromne.
Ta sredstva pa niso bila vselej zanesljiva; kajti vampir se je kmalu naveličal te hrane in tega »duševnega« razvedrila. Potrebne so bile torej še druge metode, da so branili ljudje sebe in imovino pred nepovabljenim nočnim gostom. V to svrho so služili razni talismani in amuleti, skrivnostni izreki in besede ter čarobna znamenja kakor te-■tragrami, pentagrami (J*.), Salamonovi ključi, morske tace itd. Če pa je prišel vampir kljub temu v hišo, so (Poljaki) ugotovili to najlažje, da so potresli na tla sol; kajti tu je pustil nočni obiskovalec svoje sledove. V takih primerih so priporočali mnogo sredstev. Le kot primere navajam naslednje: Na tleh so narisali krog. Ko je prišel Vedomec (vampir) v hišo in zagledal krog, se je spremenil v miš in tekel v krogu tolike


fSTsmZ&fcf i,.............Л .....n™ тт^У^^^ДИ
Alfred Rethel: TUDI SMRTNI PLES II
časa, da se je upehal in odšel. Na Goriškem pana jo Moro (vampirja) tako: vzamejo tigičko, jo napolnijo s sečjo, jo zamaše in obesijo nad ogenj v dimnik. Dokler je tigička nad ognjem, ne more Mora (vampir) v hišo oziroma, če je že notri, ven. Najbolje je pa, da napadeni nabije vampirja z gorjačo ali metlo. Svinje varujejo na Primorskem tako, da jih pokrijejo z vrečami in namažejo cec-ke s smrkljem. Uspešno sredstvo je tudi, da polože v korito ogledalo. Ko se Mora (vampir) v njem zagleda, se prestraši, ker je tako grda in zbeži. Na Češkem so se morah kmetje cesto odkupiti; dovoliti so morali namreč vampirju, da je zadušil najlepšo kravo ali konja.
Najradikalnejše in najzanesljivejše sredstvo pa je bilo, da so vampirja na pokopališču izkopali in usmrtili. Seveda ni bilo vedno lahko ugotoviti, v katerem grobu se nahaja. Srbi so se v to svrho posluževali črnega žrebca z lisami. Tak žrebec ne more namreč prestopiti vampirjevega groba. Drugi znaki so bili n. pr., da je bil grob sveže nasut, da je bila zemlja prepojena z izbljuvano krvjo itd. Ko so ugotovili tako pravi grob, so ga izkopali in našli v njem nestroh njeno truplo. Nato so mrliča prebodli z glogovim kolom (debelim kot pest) bo-

disi od zadnjice do glave, bodisi skozi srce ali trebuh. Pri tej proceduri se je vampir zvijal in glasno rjovel. Včasi pa si je kol kar sam izruval in zasmehoval svoje sovražnike. Romuni so mu nato zabili žebelj v čelo in ga namazali z mastjo svinje, zaklane na dan pred Božičem. Drugod so mu razbili glavo z lopato ali jo odsekali s srpom. Pri tem se je slišal često votel glas podoben ječanju. Brizgala je tudi kri, kar je bilo posebno nevarno. Kajti vsi ljudje, ki so stali na oni strani groba, kamor je bruhnila vampirjeva kri, so morali v kratkem umreti. Odsekano glavo so položili med noge ali pod pazduho. Večkrat so nasuli zemljo med truplo in glavo. Drugod so vampirja položili na obraz in mu zamašili usta z zemljo. Nato so grob zopet zasuli. Duhovnik (pop) je opravil molitve in pokadil grob.
Kljub tej proceduri so prihajali posamezni trdovratni vampirji še vedno iz grobov in uganjali svoje stare hudobije. Edino povsem zanesljivo sredstvo je bilo, da so vampirja sežgali, prah pa zakopali ali vrgli v tekočo vodo oziroma ga izročili vetru. Kajti samo plamen je mogel grešno telo popolnoma očistiti in izbrisati vse sledove vampirja.
To so osnovni nauki in obredi vampir-ske vere. Ta katekizem vampirstva do-
polnjujejo še neštete druge odurno-fan-tastične predstave kakor, da se boje vampirji križa, cerkve in ognja, da jih pečejo solze žalujočih, ki padejo nanje, da jezdijo pošastne živali, da se bojujejo s Šentjanževci, itd. Skratka: vampirstvo vsebuje vse, kar si je mogla izmisliti najbolj perverzna človeška ali bolje satanska domišljija. Kako drugačne so ostale bajke in pripovedke o naši posmrtni usodi! V njih se izraža globoko četudi morda naivno versko prepričanje in neutešno hrepenenje človeštva po popolnosti, stalni sreči, pravici, resnici, lepoti, dobroti in ljubezni, v njih živi resnična in večna poezija, ki je ogrevala in
tolažila nešteto milijonov src in navduševala tisoče pesnikov, glasbenikov, slikarjev in drugih umetnikov, da so ustvarili nesmrtna dela in iz njih so črpali kakor iz božjega razodetja znanje in ideje nešteti znanstveniki kakor bo-goslovci, modroslovci, dušeslovci itd. Vse to je vampirstvu popolnoma tuje. Ta vera je absolutni materializem brez duše in idej, popolno zanikanje človeškega dostojanstva, izraz najnižjih živalskih instinktov in nelogična do skrajnosti. (Vampir je telesno živ in mrtev obenem!). Zato je vampirstvo tako strašno in ogabno.
(Dalje)
Sol in življenje
Vsaka žival preživlja v teku svojega razvoja od jajčeca do ■doraslega bitja vse razvojne _ stopnje svoje zvrsti od pradavnih časov sem. Tudi člo" veški ambrio nam kaže v določenih stadijih plavuti, rep, škrge — dokaz, da so živali bitja, iz katerih smo se razvili, v davni preteklosti v morju. Colo dorasel človek hrani spomine na te čase.
Od takrat je človek z vsemi živimi bitji na suhem in v vodi v pravem pomenu besede v krvnem sorodstvu. Sicer kri raznih zvrsti po svoii sestavi ni enaka; že oblika in število krvnih telesc kaže velike razlike. Primerjajoč sestavo sokrvice z ozirom na mineralne soli, katere vsebuje, pa pridemo do presenetljivih _rezultatov. Bodisi, da preiskujemo človeško, ptič" je ali pa .ribjo kri. povsod je razmerje natrijevih. kalijevih, kalcijevih in magnezijevih soli skoraj. isto. Po drugi plati pa je proceniualno razmerie beljakovin v krvi in soli' v tkivu kaj različno. Množinsko razmerje soli v krvi pa se obenefn presenetljivo, ujema s .sestavo morske vode, tako da Sij ne moremo teh dejstev razlagati samo kot golo naključje! Sicer vsebuje dandanašnja morska voda več magnezijevih in natrijevih soli — kaj pa vo" da davnih časov?
Iz starejših geoloških dob nimamo nikakih živalskih ostankov. Edina ^razlaga, ki se nam zdi verjetna je ta, da se јз razvijalo življenje v teh .dobah izključno v morju. V teku razvoja vo se jele kolonije celic, ki so bila obda-
ne okoli in okoli od vode. organizirati, ustvarile so si telesne votline in nehote privzele morsko vodo za telesno tekočino.
Kasneje je ustvaril organizem krvni sistem in prvotna telesna tekočina — morska voda — je prevzela vlogo krvi. Kljub velikanskim izpremernbam v teku razvoja pa je ohranila kri do danes isto razmerje in množino soli, kakor jih je privzela iz morske vode in kljub dalekosežni diferenci" aciji zvrsti skozi milijone let je ostalo to razmerje pri živalih na suhem in v vodi isto — da celo — morska voda se je izpremenila. Od takratnih časov je namreč morska voda zaradi stalnega dotoka voda. ki neprestano raztapljajo in odnašajo v mor.ie kameni.ie, postala bolj slana — ali bolje rečeno, danes vsebuje večji odstotek soli. kakor nekdaj. Razmerje pa je ostalo — izvzemši magnezijeve soli — isto. Ca" sovni prirastek posameznih soli pa se da približno izračunati in pokazalo se je. da je imelo morje v dobi kambri.ia isto sestavo z ozirom na mineralne soli, kakor jo ima danes kri!
Po drugi strani si lahko razlagamo, zakaj nam manjkajo baš iz te dobe okainenine. Šele po preteku te periode so jele živeti živali na suhem in od takrat datirajo obenem najstarejše živalske okamenine.
Prav tako kakor kri — ki je obdržala brez ozira na daljnji razvoj zvrsti konstantno razmerje in sestavo mineralnih soli — se bojuje vsak organizem trdovratno proti previšku ali po-
manjkanju raznih soli. če vsebuje hrana n. pr. preveč kalijevih in premalo natrijevih seli — ponajveč se dogaja to pri organizmih, ki se hranijo izključno z rastlinami — si skuša poiskati žival manjkajoče kis drugje. Lovci in pastirji dobro vedo, kako rada »liže« divjad in živina sol.
Tudi človek mora dodajati hrani določene množine soli. da si ohrani ravnotežje soli v krvi Pomanjkanje soli v organizmu se javlja v težkih obolenjih.
Neki francoski statistik navaja, da je poraba soli na dež sli trikrat večja, kakPr v mestih in to zaradi tega, ker se konzumira v mestih mnogo več mesa. Meso pa vsebuje organizmu po" trebne soli v idealnem razmerju.
Preskrba s soljo je bila v prejšnjih časih, ko prometna sredstva še niso bila tako razširjena in popolna, za mnogotere narode težak problem. Posebno za narode, ki so živeli daleč od morja in niso imeli rudnikov za sol. Še pred leti je bilo ' nekaj osrednje afriških plemen, ki so živela veči A od rastlinske hrane, v stiski zaradi pomanjkanja soli. Skušali so nadoir.e-
Diplomat in učenjak
To je John Dineley Prince, minister Ze-dinjenih držav v Beogradu. Ko je 1925 nastopil svojo službo (poroča 1' Europe Nouvelle 20. И. 32), so se vsi čudili njegovemu brezhibnemu znanju srbohrvaščine ... Tovariš dr. B. mi je pred tedni pokazal tudi Prince-ovo slovensko pismo s pripomnjo, da precej dobro obvlada našo materinščino. Zna pa tudi ruski, poljski, čes«i, bolgarski, danski, turški, arabski, da ne omenim diplomatskih govoric: francoski, nemški, španski, italijp-^ki. Neki angleški dnevnik je svoj čas priobčil naslednjo zabavno prigodo. Minister Prince se je podil v svojem avtomobilu skozi pokrajino, koder je dosti ciganov. In glej, ne daleč od ceste zapazi taborišče teh nemirnih ahasverovi-čev. Ustavi in r.topi k njim, da se pomeni z njimi v njihovi rodni govorici. Pred slovesom pa vpraša načelnika: »Kaj mislite, odkod sem jaz?« Brez uspeha ugibljejo. Nazadnje jim razodene, da je Jenkij. minister USA. »Tega pa že ne verjamemo«, se odreže ciganski poglavar, ti si naš človek, sicer ne bi znal tako dobro po naše. Opomogel si si, pa bi nas rad zatajil.« Odlični oriente' -. ki ovlada v celoti 20 jezikov ter ga bomo prištevali med najboljše lingviste (kralj Mitridat, kardinal Me^zo-fanti, kanonik Guignon, dr. šercl, diplomat Krebs, dr. Schutz itd.), je nedavno
stiti sol z rastlinskim pepelom, ker pa
vsebuje ta veči del kalijeve soli, so prišli z dežja pod kap. Zahteva organizma po natrijevem kloridu — kuhinjski soli, je postala še hujša.
Zato ni cudnQ, da je služila ta tako iskana snov primitivnim narodom kot denarna enota. V Abesiniji iti Tibetu so imele nekatere pokrajine še do ne" davna solno valuto. Rimski vojaki so dobivali del plače v soli; pozneje so jim izplačali to v denarju in nazvali doklado salarium.
Pri nomadskih narodih je bila uporaba soli neznana, ker so živeli izključno od živalske hrane, ki vsebuje — kakor že povedano — soli v zadostni množini. Šele po stalni naselitvi je postala uporaba soli splošna. Pri poljedelskih narodih je veljala sol kot dar bogov. Tujca so sprejemali s kruhom tudi »dar božji« — in soljo. Navada se je ohranila, posebno pri Slovanih se do dan danes.
Za nas, ljudi novega veka je postala sol začimba, ki ne sme manjkati še na tako siromašni mizi. Neizmerni zakla" di soli so nam na razpolago in nobenih voijn ni zanjo, kakor v starih časih.
M. B.
predaval o koranu. Vrhu tega zlaga na-peve. Jugoslovenske vojaške godbe so sprejele v svoj repertoar koračnico, ki jo je uglasbil on. Slednjič je prevzel častno predsedstvo v odboru za izvolitev miss Jugoslavije.
Nitsche: Nemška kmetija (lesorez)
Iz slovanske Lužice
Izid svetovne vojne je bil za slovanstvo 'razmeroma ugoden, dasi so znatni deli posameznih
- slovanskih narodov ostali pod
tujo ob astjo, deloma le izpremenili gospodarja ali pa celo na novo prišli pod tujčevo oblast. Pri tem je razumljivo, da so zapadni Slovani pri krojenju novega evropskega zemljevida izšli zelo neugodno in da so si od njih le Čeho-slovaki znali obdržati celotno svoje narodno ozemlje kot temelj nove samostojnosti. Slovenci smo izgubili važne dele strnjenega narodnega ozemlja na severu, zapadu in jugu, Hrvatje so prišli ob lep del jadranskega Primorja, Srbi pa v Banatu in v Makedoniji niso dosegli svojih narodnostnih meja. Rusi so izgubili v Bukovini in Besarabiji lep del svojega ozemlja, Poljakov pa je mnogo ostalo v Vzhodni Pruski in v Spodnji Šleziji.
Prav nič izpremembe pa veliki prevrat ni prinesel najmanjšemu slovanskemu narodu Lužiškim Srbom. Prej ko slej je ta narodič obsojen na medlo životarjenje kot majhen narodnostni obcčič v velikem nemškem morju, uži" vajoč le neznatne pravice, ki jih je večinski narod dolžan svojim manjšinam. Da ta zaščita ni izvedena tako, kakor bi morala biti, nam dokazuje dejstvo, da je nemška uradna statistika naštela Lužiških Srbov le še dobrih 50.000, dasi je njihovo število pred vojno dosegalo skoraj dvakratno višino tega števila.
Pred tisoč leti je bilo ozemlje Lužice daleko obširnejše nego je današnja nemška pokrajina Gornje in Dolnje Lužice. Bilo je seveda popolnoma srbsko in se je razprostiralo med Salo in Bobro ter med Havolo in Češkim Ru-dogorjem. Lužiški Srbi so bili tedaj še del strnjene slovanske naselitve in so se samo na zapadu stikali z nemškimi plemeni. Napredujoča germanizacija, ki je zalivala slovanske pokrajine ob Labi in Odri, je iz Lužice v teku stoletij napravila popolnoma osamljen jezikovni otok. Da se je slovanski živelj ohranil do današnjega dne globoko v strnjenem nemškem ozemlju in v neposredni bližini tujih kulturnih in političnih središč, je v prvi vrsti zasluga silni pasivni odpornosti slovanskih plemen, v veliki meri pa seveda tudi okoliščini, da sta bili obe Lužici od srede
Katoliški par iz Kulova: nevesta nosi značilno poročno avbo, ženin pa je v salonski suknji in s cilindrom
14. do srede 17. stoletja združeni z deželami češke krone, kair je zaustavljalo napredek ponamčevanja. V dobi husit-slkih bojev je biila skoroda celo vzpostavljena narodnostna zveza s Cehi in še danes je češki narod edini zaščitnik te slovanske veje, ki se je do danes znala ubraniti popolne nemške poplave.
Potujčevanje je znatno pospeševala tudi upravna razdelitev, kajti Lužičani so spadali skoraj po dveh enakih delih na saško in prusko področje. Slednje je bilo upravno razcepljeno še na bra-niborsko in gornje šlezijsko; ta upravna razdelitev velja še danes. Po veri so Lužičani evangeliki, ena desetina pa jih je katolikov, ki so vsi v kraljestvu saškem. Saška uprava tudi ni bila nikoli tako silno protisrbska, kakor pruska, ki je na vseh vzhodnih mejah vodila ogorčen boj proti Poljakom in je v svoj germanizacijski načrt spravila tudi pruske Lužičane.
Središče srbskega narodnega in kulturnega življenja je mesto Budišin, kjer že od 1847 deluje Mačica serbska in izdaja svoje glasilo. Začetki srbskega slovstva padajo v dobo reformaoije in so Lužičani dobili prvo svojo knjigo že 1548. Bil je to novi testament, ki ga je prevedel Miklavuž Jakubica. Odslej
se je srbsko slovstvo omejevalo le na izdajo nabožnih knjig, v novejšem času pa so nastopili tudi posvetni pisoi in •pesniki, od katerih so najznamenitejši Zejler, Smoler, Hornik in Mûka. Tudi Cehi so se že davno bavili s študijem lužiškega jezika in naroda, obenem pa vedno dejansko podpirajo narodno probudo v Lužici.
Jezik Luižičanov se deli v severno in južno narečje, od katerih je prvo bližje poljščini, drugo pa češčini, tako da tvori srbščina nekakšen prehod med obema jezikoma. Največja značilnost Luižičanov je njih velika ljubezen do narodne pesmi, narodne noše in do narodnih plesov. Smoler je bral več ko 450 večjih narodnih pesnitev, ki imajo vse tudi svoje napove, Muka pa je zbirko pomnožil za kakih 200 nadaljnjih pesmi in istotoMko inačic. Iz teh pesmi doni čudovita mehkoba in zvočnost srbskega jezika ter prekipevajo-
Ljubek velikonočni običaj: starejši spuščajo pirhe po bregu, mladina pa jih prestreza. Običaj je ohranjen še v okolici mesta Budišina
ča življenjska radost veselega Sodstva. Mnogo pesmi je zelo starih in imajo svoj izvor nedvomno v najstar-ših slovanskih časih. Znamenita je posebno pesem o ptičji svatbi. Pojo jo navadno na svatbah; ima 24 kitic, v katerih se 34 različnim pticam daje posebna vloga na ptičji svatbi, katere glavni »osebi« sta vran in sraka kot ženin in nevesta.
Poroke, botrinje, proščenja in druge -pomembnejše prilike v življenju praznuje veseli Luž i č an vedno med velikimi slavnostmi, ki so polne čisto svojih običajev in ki se vrše med petjem in plesom. Pravo narodno življenje pa j« možno opazovati na kmetih od oktobra do pepelnice, ko je čas preje. »Praza« je v teh zimskih mesecih središče veselja in zabave za staro in mlado.
Srbski, češki in nemški folkloristi so do najmanjišh podrobnosti opisali šege in navade, vraže in bajke Lužičanov in iz teh opisov je možno zaključiti, da se je vse staro ohranilo v nenavadno čisti obliki, kakor malo kje drugod, osobito .ne v neposredni soseščini velikih mest. Narod je globoko konservativen in kakor se drži starih običajev, tako se oklepa z ljubeznijo tudi svojega jezika in svoje narodnosti. Mesta — glavni središči sta Budišin in Hotjebuž — so sicer, ponemčena, zato pa se kmečki kraji dobro drže, osobito tam, kjer ni industrije, ki je največji raznarodoval-ni element. Vendar v samem Budišinu srbski napisi niso redlki.
Lužičani žive v glavnem ob reki Sprevi, v nje močvirskem in gozdnatem pasu, Neprehodno ozemlje, v katerem je mestoma mogoč promet le- po vodi, je zaviralo pohod nemštva, obenem pa ohranilo to ljudstvo skoraj v njegovi prvotnostl. Srbski domovi so grajeni večinoma iz lesa, to tudi v predelih, kjer je gozd redek in les drag. V notranjosti pušča Lužičan les vedno neprebeljen in nepreslikan ter ima posebno veselje nad njegovo pri-rodno barvo. Zato pa je njegova narodna ncša tem sliikovitejša. Pri mo&kih je prevladala moderna doba, osobito v Dolnji Lužici, ženske pa so si ohranile staro nošo, kar pa velja le za Gornjo Lužico. Ker pa ima slkoraj vsaka srenja svojo posebno žensko nošo, je težko določiti temeljne poteze lužiške narodne noše. Pestrobarvna je in okrašena z množico raznobarvnih trakov teir obšita z biseri, koravdatni in novci.
R. K.
Grobnica kretskih kraljev
Moderno proučevanje zgodovine prastarih narodov evropskega jugovzhoda je odkrilo silno vi-_soko stopnjo omike, ki je cvetela 2000 let pred našim štetjem na otoku Kreti in ki je oplodila vse sredozemske narode ter je bila naravnost izhodišče vse kasnejše mikenske in klasične grške omike. Izkazalo se je pri tem, da niso Feničani oni, ki so izumili pisavo, niti da ta izvira iz maloazijske
in gost se je oparil ter umrl. Podaniki so pokopali kraljevo truplo v podzemeljski kripti, nad katero je altar, posvečen boginji Afroditi, pramateri prirode. ,
Minojev dvorec, izkopan v Knosu, je imel značaj svetišča in zasebnega bivališča. Vladarji, ki so živeli v njem, so bili kralji in najvišji svečeniki svojega ljudstva. Bilo je pričakovati, da bodo sčasoma odkriti tudi grobovi teh vladarjev, vendar se do najnovejšega ča-
Karije. marveč da je ta velevažni izum nastal na Kreti. V arhivih kraljeve palače, Minojeve na Knosu so učenjaki odkrili ' okoli 1000 glinastih, ploščic popisanih s črtastimi črkami razifleroma zelo razvitega načina pisave.
Dognali so tudi ozko zvezo med starogrško mitologijo in kretsko omiko, ko so v svetišču Apolona v Delfih našli posvečeno posodo, natanko tako, kakršne so odkrili v zakladnici kralja Mi-noja. Legenda pripoveduje, da je zadnji kralj Minojeve vladarske hiše poginil zaradi izdajstva sicilskega kralja Koka-la, h kateremu se je bil zatekel tra zasledovanju Dsdala. Kokal mu je dal napolniti kad v kopeli z vrelo vodo
sa ta nada ni izpolnila. Edini grob. ki je dal sklepati na kraljevsko pokojišče, je bil izkopani grob v Izopati. Bil je blizu palače in so ga učenjaki smatrali za grob kretskega kraljeviča Idomene-ja, ki ga Homer omenja med oblegoval" ci Troje.
Angleškemu raziskovalcu Arturju Ëwansu pa se je nedavno po golem naključju posrečilo odkriti pokopališče kretskih vladarjev. Opazil je pri nekem dečku igračo,'v kateri je spoznal pečatni prstan starih kraljev. V prstan i/, masivnega zlata je bil izrezan prizor, predstavljajoč Afrodito v altariu na Visoki skali. Deček je našel dragocenost v bližnjem vinogradu in Ewans je začel
/
»
kopati na dotičnem mestu. Najprej je naletel na razne manjše grobove, ki so bili pa oropani. Pri nadaljnjem izkopavanju pa je odkril majhno svetišče z dvoriščem, odkoder je držal vhod v podzemsko grobnico. Nje strop podpirata dva močna stebra, na obeh straneh' pa so sledovi stopnic, vodečih v gornje nadstropje; od tega danes ni ostalo ničesar več. Ob zadnji steni kripte je izsekan vhod v pravo grobnico, ki je. takisto vsekana v živo skalo.
V grobnici so zopet vsekane niše za posamezne rakve, žal. pa je tudi ta grobnica v davnih časih bila oropana, tako da ne vsebuje niti najmanjših pred-
Dr. François Ody
Operacijska tovarna v
,— .. i e zadnjič*) smo se seznanili z j' # velikopoteznostjo in metodami Ж ameriške medicine, zdaj pa bi I Ж I hotel še nekoliko opisati velikan-' ✓ sko kliniko Mayo v Rochestru, ki bi jo po vsej pravici lahko imenoval operacijsko tovarno. Organizacija te klinike temelji na specializaciji, ki je izvedena do najskrajnejše mere. Nikakor ne bi hotel zanikava:! nesporne prednosti tega sistema, ali vst se mi tudi ne vidi popolnoma idealno. Če človek ne vidi pred seboj drugega kakor neka pljuča, neke možgane, neki želodec itd. potem pride sčasoma tako daleč, c1" začne tudi bolnika smatrati le še za kolekcijo organov in nevarno,-1 je, da polagoma ne izgubi iz vidika medsebo,ne povezanosti posameznih glavnih pojavov in njih učinka in da ne začne slednjič zdraviti samo bolezni marveč tudi bolnike.
Toda za opazovalca iz Evrope, ki je vajen prav diametralno nasprotnih metod, nudi ta sietem ogromen material opazovanja in najbolj iiH.šanih in vsestranskih skušenj. Vrh tega pa je število bolnikov na tej kliniki tako veliko — nad dvajset tisoč pacientov letno — da so tudi znameniti >,redki« primeri v Rochestru jako pogosti.
Samo eno dopoldne prebiješ ob strani tega ali onega operaterja, pa si že deležen obravnave zanimivega primera, ki bi ti morda v kakem majhnem evropskem mesu cu vse življenje ne prišel pod roko. Vsa« pr^Hem in vsaka težava tehniškega značaja. k katero si si poprej bog ve како do.go belil glavo, se ti tukaj v najkrajšem času oojasni z živimi ilustracijami.
Bii se:rj v hotelu Kahler. Vsako jutro sem dobil pri za.itiku časopise, ki jih daje na t-a-^olago hotelska uprava, pa tudi operacijski —ogram klinike Mayo za tisti
*) Glej »Zdravnikovi vtiski v Zedinjenih državah«, Žis, tekoča knjiga str. 177
metov zgodovinske ali umetniške vrednosti. Usoda prastarih grobov je skoraj povsod enaka: večni mir pokojnikov ie neljubo motila razbojniška ,roka.
Vrhu tega je svetišče trpelo od potresa in že tedaj ni bilo več obnovljeno v svoji prvotni obliki. Ob koncu kretske dobe pa so, grobnico in svetišče gotovo opustili, ker je dežela trpela pred neredi in brezvladjem. Nastopili so novi priseljenci, ki niso spoštovali stare kulture in njenih del, tako da je slednje polagoma zakrila zemlja. Po 3000 letih šele je Ewans spravil na beli dan grobnico slavnih kretskih kraljev Minojeve hiše.
Rochestru
rof. ARCHIBALD (Montréal)
dan. V tem programu je bilo zabeleženih najmanj 60 do 80 intervencij. Malenkost! Med zajtrkovanjem sem se odločil, da si ogledam torokoplastijo pri pljučni tuberkulozi -pa neko zanimivo operacijo srčne mrene.
T"*ormiral sem se pri upravitelju dvigala,
—	Kje je klinika Kahler?
—	Tu v hotelu. Za kakšno stroko prosim ?
—	Pljučna kirurgija.
—	Šestnajsto nadstropje, je dejal, ustavil dvigalo se spustil spet navzdol.
Po končani prvi, nad vse zanimivi operaciji, zvezani z nič manj sugestivnimi diskusijami, sem odšel v bolnico »Colonial«, kjer so me prav prijazno sprejeli, ker sem se že poprej prijavil po telefonu. Bolnica leži že bolj na periferiji in je pičla dva kilometra oddaljena od druge ki.nike. Ura je bila Komaj deset pa je bilo že pošteno vroče tod na planotah Minnesote. Zaradi tega se nisem prepeljal do tjakaj z avtomobilom, ki venomer vozi med posameznimi objekti tega mesta bolnišnic, marveč sem se rajši napotil po podzemski cesti, ki veže štiri glavne klinik in hotele. To podzemsko omrežje pomeni veliko olajšavo pri prevažanju bolnikov med posameznimi poslopji, zakaj zime so tod na srednjem za-padu Amerike zelo ostre in povrh še osolje-ne z mrzlimi vetrovi iz Kanade in Aljaske.
Ne smete si pa predstavljati, da so te podzemske poti kaki pusti in mrtvaški rovi. Kaj še! So prav prijazne in dobro razsvetljene uličice, z ličnimi prodajalnicami ob straneh.
Evo me torej v bolnici »Colonial«. Zdravniki so baš diskutirali o slučaju operiranca in menili, da pogledajo še v nekatere dokumente, nanašajoče se na tega boln.Aa. Vsi taki dokumenti so shranjeni v osrednji kliniki, določeni za diagnostiko, o kateri smo govorili že poprej. Kratek telefonski pogovor in že pridrči zahtevani material s pnevmatično pošto. Po isti poti si zdravniki lahko vsak čas poskrbe tuci potrebne podatke od statističnega oddelka ali pa literaturo iz knjižnice, če je treba.
Vsak teden sem dobil poleg seznama operacij, ki so bile na programu tudi listo znanstvenih diskusij na »Staff meetingu«. Vsako sredo se namreč zbere v avli prava zdra\ alška bratovščina, več sto asistentov, ki se jim po navadi pridruži še skupina na obisku se nahaj. očih kirurgov iz vseh delov sveta. Klinika Mayo pa tudi sama pošilja na vse pomembnejše kongrese, pa naj se vrše jorkoli na svetu, sv ie odposlance, kirurge specialiste, ki se posebno zanimajo za obravnavano tvarino. Ni seje »Staff meetinga kjer se ne b prv-'1- ust čula porof" o najnovejšem napredku zdravniške vede v Nemčiji, Španiji, Fr4nciji, Angliji, na Japonskem, v Južni Ameriki, ali kjer si ..e bodi irugod na svetu.
Ob sobotah se delo na kliniki zaključi že opoldne. Vsa poslopja se popolnoma izpraznijo. Dvanajst sto t jrikov, večinoma ženske, odhajajo v gručah kakor delavke iz tovarne. X" .catere sc o v svoje forae, druge v Chrysler je in dolga p-očesi ja .»e poče-- razkropi. Takoj na temi vkoraka na kliniko cela armada čisti'~ev in pod njihovimi rokami v kratkem izgine vse, k-- ne ;_i,da tjakaj in spet zablišče prostori in aparati v starem sijaj __ _.prav«
W. Giese : PO DELU
ljeni na novo interesantno delo prihodnjega tedna.
Nedelja je v Zedinjenih državah za tistega, ki mora ostati doma, silno žalosten dan. Mesto je ---tvo in zapu'^eno, le cerkve so odprte. V severni Ameriki je pač vse urejeno za delo pičli prosti čas izrabi vsak, če 'e more za izlete in potovanja.
Mesec dni sem prebil v Rochestru, potem pa sem odpotoval v Kanado, kjer sem imel namen ogledati si delo zdravnikov Pen-fielsa in Archibalda v Montrealu ter Che-stonea v T^rontu. Prvi slovi kot odličen specialist za mo'ganske operacije, druga dva sta pa znamenita spopolnitelja pljučne kirurgije. Ta dva kirurga sta izvršila zlasti mnogo parcialnih resekcij na pljučih. Razlikujemo namreč dve vrsti kirurgičnega obravnavanja težkih, kroničnih pljučnih bolezn* zlasti tuberkuloze. Prvo temelji na komprimiranju in imobilizi--'nju bolnih pij-" po torokoplastiji, drugo pa, ki je mnogo bolj radikalno in odločilno, a je doslej še vedno v domeni preskušanja pa uporablja globalno ekserezo poškodb. In omenjena kanadska specialista se poskušata največ v tej metodi.
Na vožnji čez mejo med Zedinjenimi državami in Kanado se nudi potniku kra-
k
sen pogled na slapove Niagare, ki nekako označujejo konec p-ega in začetek drugega sveta: Tokraj hrupno življenje in fanatično c!^o, pa velikanska naselja, onkraj pa idila polja in lesenih kočic, poljedelcev in lovcev, ki nadoméstujejo poslovnega človeka z one strani Niagare.
Lewis Carroll
pripovednik, pastor, fotograf in iznajdnik križaljke.
Kar so za francosko deco Perraultove pravljice, to je za angleško mladež Alice in Wonderland. Z veseljem so tam nedavno slavili njenega očeta, ki se je rodil 27. I. 1832 v Češiru (Cheshire).
Pastor Charles L. Dodgson je imel da-rovitega sina, ki je že v detinstvu izumil dosti nenavadnih zabav, n. pr. obuko ali dresiranje polžev, boje med žuželkami itd. Obenem se mu je razvijalo nagnjenje do računstva in znanosti. Ko se je z 11 leti družina preselila iz Davesburyja v York-shire, si je tamkaj izmislil nove igre, roko-hitrske šale, ustanavljal dnevnike, v enem izmed teh je mladi »vajevec« objavil prvo svojo povest, Neznanec.
Študiral je pridno. Založnik E. Tates ga je pregovoril, naj si vzame psevdonim Lewis Carroll, in res je tako priobčil prvo svojo pesem 1. 1856. v smotri »Vlak«.
Namenil se je bil, da postane pastor kot oče njegov. Posvečen je bil v dijakona anglikanske cerkve, župnije pa ni nikdar opravljal. Rajši je bil profesor, kar mu je omogočilo potovati po Franciji, Nemčiji, Rusiji itd. Delal je po 12 do 13 ur na dan. Ni čuda, če je spisal sto brošur, znanstvenih knjig, pesniških zbirk, romanov, političnih in nravstvenih razprav etc. Včasi so mu naložili, da je propovedoval, kar je vselej izvrstno storil navzlic lahni jecljavosti. Posebno živo je umel naslikali peklenski ogenj.
Pisatelji Tennysson, Thackeray, Ruskin, Rossetti so mu bili prijatelji. Izvrstno jih je fotografiral kot pristaš mlade svetlo-pisne umetnije. Zanimanje -a otroke je zanj značilno. Svoj živi dan je sicer ostal samec in nihče mu ni vedel očitati najmanjšega ljubimkanja, vendar oboževal je deklice. Imel je 8 sester. Prikupiti se nežnim mladenkam, to mu je bilo edino častihlepje, pravi njegov Nograf Langford Reed.
Ko je 1862 v juliju veslal s tremi deklet-ci po reki Godstow-u, mu je prišlo na pamet, da bi napisal povest Ali ca v čudežni deželi. Delo je prevedeno na vse večje kulturne jezike, v posarr"™» celo po večkrat. Najboljši francoski prevod je pred kratkim oskrbel Michel Arnaud. Ostalih del ne bom navajal. Omenim naj samo še to, da je do konca gorel za matematiko kakor tudi za tehnične vede. Niti za družabne igre se ni nehal zanimati. Paul Gilson, ki je sijajno pofrancozil njegovo Traversée du Miroir, ga šteje za pravega iznašleca križaljke, omiljene zabave zadnjih desetletij. Car-rolla je vzr'q bela žena 14. I. 1898. — D.
Toda naj že bo okvir, v katerega sta postavila narava ali pa slučaj velike kirurge takšen ali drugačen, kjerkoli sem se ž njimi sestal, bodisi v Franciji ali v Nemčiji, na Dunaju ali v Londonu, povsod sem spoznal v njih iste skupne aspiracije, isto navdušenje za raziskovanje, iste ideale,
B№ZNAMKE
BKPLPRIP0VEDU7E70
Lep toda krvoločen ptic
Za glavo nekega ptiča je bila razpisana nagrada! Krasna vaba za vsakega strelca Novega Zelanda, da si z dobro pomerjenim strelom na krilato roparico, ki skoraj ni-
ma primere v krvoločnosti, prisluži nekaj denarja za priboljšek. Kea, kakor se imenuje ptič, spada v vrsto gorskih papig in je sila požrešen. Najljubša slaščica mu je tista nežna plast maščobe, ki obdaja ovčje ledvice. S svojim močnim in izredno tenko ošiljenim kljunom in kremplji iznenada zaskoči ovco, tako da žival vsa zbegana pobegne iz črede. Zdaj se zaženo nanjo tudi drugi pajdaši drznega roparja in ji pri živem telesu izkljujejo najslastnejše kose mesa. Kaj čuda tedaj, če je vlada Novega Zelanda razpisala premije za uničevanje teh nevarnih zračnih piratov. Ne znamkah Novega Zelanda iz leta 1898 je upodobljen parček ptic kea, za katere je bilo takrat veliko zanimanje.
Popravi: V zadnji številki čitaj v razpravi »Vampirji in vampirski procesi« na str. 256. predzadnjo in zadnjo vrsto drugega odstavka takole: »Kjer so jih sežigali ali kjer so služila trupla kot hrana živalim ali ljudem.«
5f api&fcega Gojišča

Zgoraj levo: Nekaj vojakov starih čet maršala Čangkajšeka.
—	Desno: kitajski Rdeči križ deli hrano (skodelico riža) kitajskim beguncem. — Spodaj levo: Japonski nornarji transportira-jo ujete kitajske prostovoljce v šanghaju.
—	Desno: Ameriški mornarji na straži v
Šanghaju.

29()шшши
Dr. Iv. Lah
Na romunski Marni
(Iz »Knjige spominov«) (Nadaljevanje)
Se je čas, da se rešim. Slišal sem, da so se mnogokrat ob-strelili vojaki sami, da so mo-
__gli nazaj. Pogledal sem puško.
Nisem je še sprožil. Leva roka ni važna stvar za življenje. Da se živeti tudi brez par prstov...
po tleh, nameril na gorenja dva prsta, prislonil cev prav na roko in sprožil. Krogla je siknila med kazalcem in sredincem in zapustila za seboj črno sled...
»Ni usojeno...«
Kaj, ko bi se na noge! Pogledal sem svoje nove rjave čevlje. A rana na nogi je mnogo manj verjetna... In ... Takrat sem se spomnil na vas, drage moje plesalke iz mladih let. Morda je bilo v tem nekaj ničemurnosti ! Da bi nikoli več ne plesal, jaz, vneti oboževalec Ter-psihore !...
Ne! Rajše ne!
Ako ni prvi strel zadel, je to znak, da ni usojeno. Ne posegajmo v sklepe božje Previdnosti, ki včasih tako čudovito vodi naša pota. Položil sem puško ob sebi in ležal mimo — izmučen in utrujen do smrti. Saj so morda vse to strašne sanje. In zaspal bi sredi tega
grmenja bre*. brige, kaj se godi na desno in levo.
Smokev mi krije glavo in njeni veliki listi mi delajo hladno senco. Morda so se vrste umaknile in jaz sem obležal med dvema vojskama. Morebiti se dvignejo oni, zavzamejo grič in pridem na drugo stran...
Ne vem, koliko časa sem ležal pod prijazno smokvo sredi vinograda. Sonce je šlo že na zapadno stran, ko sem se vzdramil in sklenil, da poiščem varnejše zavetje. Plazil sem se med brajdami navzdol po ozkem jarku. Tam se je kazal nekak kup prsti, najbrže okop... Priplazil sem se do pregraje — bile so lesene planke — in sem obetal. Za plan-kami je ležala mrtva vsa naša četa s poročnikom na čelu. Ležal je vznak, krogla mu je prebila glavo, še robec je držal ob sencu. Mrtev... In poleg njega četovodja. Dunajčan. Mrtev... Po tleh leže nahrbtniki, telečnjaki, puške. Nekaj jih manjka. Najbrž so pobegnili. Videlo se je, da so prišli naravnost pred strojne puške, ki so jih v trenutku pokosile. Čudni so bili njih mrtvi obrazi, komaj še podobni živim, nosovi poostreni, roji muh so se pasli po njih... Bože, koliko muh! Sklonil sem se. Srce samo je zahvaljevalo Boga, da je tako razsodil med menoj in njimi... Kakšno čudno naključje, da sem jih našel. Kakor da je bilo usojeno. Obeh Poljakov ni bilo zraven, tudi Travnička ne ... Kje so? Kaj pomeni vse to? Ali je konec bitke?...
Splazil sem se za ograjo v kotanjo, ki jo je prikrivala zaraščena ježa. Tu bo morebiti varno. Počakam noči... Ura je morebiti štiri popoldne...
Naenkrat se je zopet začela pesem topov. Z obeh strani. Počasi, močnejše, vedno močnejše. Bitka se nadaljuje... V zraku buči, treska, grmi... Zdi se, da se je ves napad osredotočil na naš vinograd...
žžžžink! žžžžink! Granata za granato. Padajo v neposredno mojo bližino. Stiskam se -a zeleno griv id grmovjem. Vedno huje. Vedno bliže. To je peklo!
žžžžink! Treščilo je tik poleg mene v zemljo. Dim pomešan s prstjo se je raz-
sul po tleh. Zdelo se mi je, da me je na križu nekaj zaščemelo. Posežem z roko. Iz hrbta lije kri...
Bil sem - še v plašču, kakor smo se oblekli zjutraj. Odpnem jermen, vržem od sebe puško in plinsko masko, razprta-vam nahrbtnik, skušam se vzpeti — noge odpovedujejo...
»Ranjen sem!«
t/i'
o/ ^/i
čudno me je stisnilo v grlu, zadihal sem; iskal sem zraka...
Smrt? Tu, sredi tega neznanega kraja... Mati moja ...
Po zraku je bobnelo, toča krogel se je vsipala na vse strani, granate so žvižgale, topovi grmeli...
Zbral sem vse sile in se plazil za grebenom do jarka, ki se je vil vzdolž po vinogradu. Oprijemal sem se za brajde in se vlekel navzgor. Noge so čim dalje bolj slabele, čevlji so bili polni krvi...
»Bog! Samo " че^гј! ' -?nutek!« In res me je čudovito varoval na tej poti, ko so vse križem švigale krogle in je bila nevarnost večja ko prej. Znano je, da je padlo mnogo vojakov, ko so ranjeni iskali rešitve.
Omagujem!
»Sanitat!«...
Kje je zdaj sanitat!... Kdo naj pride rešit v to peklo smrti! Reši sam!
Privlekel sem se do poti, ki je precej globoko zarezana vodila proti vrhu... Ob poti so ležali ranjeni in mrtvi vojaki. Veliki narednik je ležal vznak, vse štiri od sebe, še s čelado na glavi...
»Naprej, naprej!«
te se
»Pazi se!« vpije vojak skrit v jarku, »ali si nor?« ...
Hitim naprej kakorkoli. Po kolenih,
po štirih, pripognjen___ Krogle prše,
moči pešajo ... Bližam se vrhu. Tu leže tirolski strelci zakopani, v jarkih ... Skoraj vsak drugi je ubit. Vidi se, kako leže preko jarka... Oni, ki so živi, se skrivajo za njimi. Tirolski strelci. Mrki so njih obrazi. Nič ne rečejo. Še par korakov... Tam je zidanica... plazil sem tja. Rdeč križ se sveti na steni. Sonce čudno ugaša. Dim se vali od nekod. Par vojakov je tam.
»Pazi, pazi!« vpijejo.
Par trenutkov na to sem se zgrudil sredi njih.
»Vode!« ...
Onesvestil sem se.
Ko sem se zavedel, sem ležal na nosi-lih in dva tirolska strelca Italijana sta se pripravljala, da me odneseta. Še je pokalo. Krogle so letele na vrh, prav okoli zidanice in na polje za njo.
Tirolska strelca sta dvignila nosila na rame in me odnesla ... Boj za nami je pojenjavâl... Še je priletelo par krogel na polje za nami — a strelca sta nosila vdano, saj sta odhajala iz vojnega meteža.
Pot se je nagnila navzdol, kjer se je kazalo v dolini malo m^sto P^piu. Pan-ciu!- Dolina je bila polna zbeganega vo jaštva. Po ulicah je vladal strah in ne-
red. Mnogo hiš je bilo porušenih. Videl sem vilo, ki ji je padlo pročelje na cesto, da so se videle lepe sobe s posteljami in pohištvom. Srečni ljudje so prebivali nekdaj v nji. Zdaj zija kakor da kriči v neskončni bolečini. Vse hiti proti, obvezovališču. Tam je rdeči križ. Velika bela hiša in vrt za njo. Vrt je poln ranjencev, ki leže vse križem, leže, ječe, in umirajo. Kdo naj jih rešuje? Zdravnikov ni. V sobi se vrše operacije. Italijana me zaneseta tja. Soba je polna ranjencev. Mlad zdravnik teka mod njimi. Vsepovsod obupni vzkliki.
»Doktor, doktor! Hilfe. Joj!...«
Na tleh leži ranjen četovodja. Strel skozi prsi. Že komaj diha.
»Moja žena! Moji otrociV<
Smrtne srage mu stopajo na čelo.
»Saj ni nič hudega«, tolaži doktor, »bo že bolje! Le mir, mir...«
»O Bog, o, pomagajte!«
Zdravnik je sam, ne more pomagati vsem. Niti strežnikov ni. Ni kave, ne čaja, še vode ne.
»Mi smo mislili, da boste zmagali«, pripoveduje doktor in hiti z obvezami od vojaka do vojaka. Zunaj se zasliši pok.
»Ali še ni koncc? Saj niti tu nis^o varni ! «
Nove trume pritiskajo v vilo.
Zdravnikove oči se za trenutek srečajo z mojimi.
»O, doktor, ti tu ' ...
»Da, prosim te . ..«
Bil je dr. Nobel, ki sem se bil z njim seznanil na ruski fronti.
»Takoj, takoj.«
Italijana sta me položila na mizo.
Doktor je zrezal z mene obleko.
»Samo povej, ali je smrtno ...«
»Ne vem, mislim, da ne ...«
Izmival je z vodo rano na križu, pritisnil parkrat na hrbtenico.
»Ni hudo. Kos granate...«
Potegnil je iz hrbta nekaj bodečih kosov, ki so se bili vanj zapičili.
»Ali imaš cigareto?«
»Nimam. Ničesar nismo pripravili. Na tu mojo dozo in zvij hitro.«
Zvil sem cigareto in doktor jo je prižgal. Pušii sem v globokih oddihih, kakor da je življenje v tej cigareti. Doktor je iztiskal kri iz rane.
»Imaš čaj. kavo9«
»Nič. Vino, če hočeš.«
Na kredenci je stalo pol litra romunskega vina.
»Daj !«
Natočil je in pil sem hlastno, da sem premagal slabost, ki me je obhajala. Doktor me je obvezoval.
»Ni časa! Vidiš, koliko jih je! Za zdaj. je dobro.«
Zunaj je stalo nekaj mož.
»Halo, ab < ...
Dva Romunca sta prišla z nosilkami in me položila nanje.
»Hvala ti, doktor!«
In že so rinili novega ranjenca na mizo.
Moža sta me nesla preko vrta, kjer so se vrstili grozni prizori borbe med življenjem in smrtjo ... Vojaki so don3-šali vode in skušali sami pomagati ranjenim tovarišem.
Mestece je ostalo za nami. Prišli smo na cesto in moža sta me nesla še precej daleč do kmečke koče ob cesti.
Zavila sta vanjo in me položila v izbi na tla. Tla so bila brez poda, ilovnata, smrdeča. Položil sem roko pod glavo, da sem vdihaval svež zrak. V izbi so ležali že trije vojaki, dva prostaka in narednik iz našega polka.
Padal je mrak.
Po izbi se čulo samo težko sope ' je in bolestni vzdihi.
Kakor da se je temen zastor počasi spuščal nad tragedijo tega velikega dne. Od nekod se je bližala noč. (K o n e c)
W. Klemm: METALEC KROGLE (lesorez)
Današnja Àvstralifa
A* vstralija, to je južna dežela, so imenovali nekoč obsežno, preko Tihega oceana od azijskih _ meja do ameriških obal raztreseno otočje. Danes razumemo pod tem imenom v tem prostoru ležečo otoško celino, -kakor tudi otok Tasma-nijo, ki je bi! nekoč ž njo v zvezi. Ostali avstralski otoški svet označujemo bolje z. »Oceanijo«.
Ker je celina iz Evrope dosegljiva le pj dolgi morski vožnji, ni čudno, da so jo odkrili šele pozno. Kot prvi jo je ob-jadral 1642, torej 150 let po ■ odkritju Amerike, holandski brodar Abel Tas-man, ki jo je nazval Nova Holandija. S tremi potovanji je raziskal avstralsko otočje in od celine zlasti vzhodno obal angleški potovalec okoli sveta James Cook. Angleška vlada se je odločila 1786, da naseli deželo, ki jo je odkril Cook, in sicer najprvo z deportiranimi zločinci. Dve leti pozneje je osnovala ob krasnem Portu Jacksonu kazensko kolonijo Novi Južni Wales, katere -prvo naselbino so imenovali po takratnem ministru Sydney. Pozneje so nastale druge kazenske kolonije, tako 1803 na Tasrrtaniji, 1824 v Queenslandu, 1827 v Zapadni Avstraliji, 1835 v Viktoriji (Melbourne). 1836 je nastala končno na-
selbina Adelaide v Južni Avstraliji, toda sem niso poslali nikoli nobenih kaznjencev. Vočigled tem deportacijarn, ki so se nehale v ostalem okoli 1850, ne smemo pretiravati pomena zločinskega elementa v avstralskem prebivalstvu. Vsi vidni sledovi po njem so že zdavno izginili, tem boli, ker so se naselili v deželo že kmalu svobodni 'kolonisti, ki so pripadali često najboljšim angleškim rodbinam.
Med šesterico prejšnjih avstralskih kolonij, ki iih imenujejo danes države, stoji Novi Južni Wales s prebivalstvom 2.5 milijona duš Mavno mesto Sydney šteje 1.3 mfnona) na prvem mestu. Sledijo Viktorija z 1.8 milijona (Melbourne 1.06 milijona) duš, Queensland z milijonom duš (Brisbane 350.000), Južna Avstralija s 600.000 prebivalcev (Adelaide 350.000), Zapadna Avstralija s 450.000 prebivalcev (Perth 210.000) in Tasmanija z 220.000 (Hobart 60.000). Iz teh številk s°ledi, da prebiva v šestih glavnih mestih polovipa vseh Avstra'-cev. Beg z dežele je bil v zadnjih ietih prav tako močan kakor na drugih celinah. Nekako 90 odstotkov vsega prebivalstva se gnete v vzhodnih primor-jih. To je.-razlagati s tem, da stoji ceii-na pod vplivom južnovzhodnega pasa-
.4-.&.-V
Pogled na SIDNEY

NOVA AVSTRALSKA PRESTOLNICA
ta, ki ustvarja v Avstralskih Alpah obilo padavin, doči-m trpita nič manj nego dve tretjini celine veliko suše. Pretežni deli zapadne in srednje Avstralije niso kot stepna dri puščavna ozemijst za kolonizacijo nič ali prav malo primerni. A vendar je še mnogo dobre zemlje, ki čaka naseljencev. Prebivalstvo, ki bi ga dežela lahko hranila, cenijo na 20 milijonov.
Na jugovzhodu sta podnebje in zemlja zelo ugodna za živinorejo, saj se živali lahko pasejo vse leto. S pomočjo hladilnic na ladjah tekmuje avstralsko maslo v Evropi lahko s holandskim in danskim. Dežela izvaža tudi mnogo govejega mesa. Vendar je ovčarstvo najvažnejša veja avstralske živinoreje. Ozemlja, ki so ugodna za ovčarstvo, ležijo v glavnem ob Avstralskih Alpah med 25 centimetrsko in 50 centimetrsko letno padavinsko krivuljo. L. 1891. so našteli 106 milijonov ovac. Suhe dobe so imele katastrofalne posledice za sta-lež ovac, saj je padlo njih število 1902 nekako na polovico, a se je dvignilo spet na 90 milijonov. Začeli so izkoriščati talno vodovje z izkopavanjem artezijskih vodnjakov in umiranje ovac je močno nazadovalo. Zelo dragocene so čistokrvne ovce ameriške pasme. Volno, ki jo danes režejo z električni-
BERRA sestoji iz parlamenta, enega hotela in ene veletrgovine
mi škarjami, ločijo po njeni vrednosti in jo razpošiljajo v velikih balah v pristanišča. Tam si jo kupci lahko ogledajo. Dražbe volne se vršijo v Melbour-nu, Sydneyu, Adelaidi itd. Avstralske ovčje črede obsegajo prilično šestino vsega svetovnega staleža, vendar dobavlja Avstralija četrtino vse volne in polovico najboljše merinske volne svetovne produkcije. Važni gospodarski panogi sta tudi sadjarstvo in živinoreja. V tropskem Queenslandu pridelujejo tudi mnogo sladkornega trsta, tako da ni sladkorja zadosti «amo za domačo porabo, temveč ga lahko celo izvažajo. Na sladkornih plantažah in v sladkornih mlinih delajo samo belokožci, ker izkušnja uči, da vzdržijo in delajo lahko v tej deželi brez nevarnosti za svoje zdravje.
Za pospeševanje kmetijstva v različnih delih dežele si je vlada omislila poljedelsko šolo na kolesih. To je vlak, ki mu vsak voz rabi za poseben oddelek takšne šole. n. pr. za ovčarstvo, sadjarstvo, žitarstvo, mlekarstvo, gospodinjstvo itd. Strokovni učitelji predavajo ali konferirajo s poljedelci. Po nekoliko dneh zapelje vlak v drug okraj.
Avstralija je ena najvažnejših zlatih dežel na svetu. Ko so 1851 v Viktoriji
in Novem Južnem Walesu odkrili bogata zlata polja, je objela vso deželo mrzlica. Kdor je mogel je poskusil svojo sreoo na zlatih poljih. Večina je doživela razočaranje. Največ zlata pridobivajo pri Coolgardicu v zapadni Avstraliji. Poleg ziata izvaža dežela tudi premog, in sicer največ iz sydneyskega in new-castleskega zaledja. Kakšnih 130 k,m vzhodno od Melbourna leži Morwell, eno največjih ležišč rjavega premoga na svetu. Tamkajšnja električna centrala preskrbuje pretežni del Viktorije s to-
kom. V zvezi s premogovnikom je tovarna za briiket.
v Avstralske kolonije so se 1901 zdrtT žile v zvezo avstralskih držav s popolno samoupravo. Anglija sme imenovati le generalnega guvernerja, ki pa nima velike ea vpliva. Zvezno glavno mesto >Î3 Canberra, bi so ga osnovali 1913 v Južnem Novem Walesu. L. 1927. so posvetili monuimentalni parlament. Mesto prav za prav še ni nastalo, saj šteje vse zvezno ozemlje komaj 10.000 prebivalcev. Canberra je mesto bodočnosti
Edini hotel v CANBERRI in nekaj uradnih stanovanj
Živalski rekorderji
Ce bi se hotel človek pomeriti z živalmi v posameznih športnih panogah, bi menda malone v vseh teh panogah dosegel — zadnje mesto.
N. pr. v skokih. V skoku v' višino doseže človek komaj čez 2 m, lav pa 4, kozorog in srna 3. V skoku na daljavo so povprečni človeški rekordi 7 do 8 m, pri kengurujih 40 m, levih in opicah 10 m. Pri živalih je upoštevati tudi skok v globino. Veverica se upa skočiti do 20 m globoko, gamzi ta opice 10 do 12 m. V teku dosežejo noji dn dirkalna konji 20 do 26 m na sekundo — brzino brzega vlaka, hrt 18 m, žlrafa 15 na — človek v najboljšem primeru 10 m, toda na kratke proge. Na 3000 m bi dirkalni konj prispel do cilja v 2 minutah, Nurmi preko 8 minuit. Nurmi
M kvečjemu lahko konkuriral z bežečim zajjcem, V plavanju doseže delfin 30 km na uro, kit in alantk 22 km, to je 9 oz. 6 m na sekundo, človek opravi komaj 1 do 2 m. Celo z ladjami, razen najhitrejših, hi se imenovane živali lahko merile z uspehom. Kar se pa biče plavanja pod vodo, vzdržijo kiti tukaij skoraj celo uro, nilski konj 10 minut, divja raca 7 minut, človek v najboljših primerih 1 minuto. Letalske rekorde hi ptice večinoma tudi spravile na svoj račun. Vsaj zrakoplovi ne bi mogli tekmovati s hudourniki (80 m na sek.), lastavicami (45—60 m na sek.), orli (25—30 m) ali poštnimi golobi (18—26 m). Letala bi jih amagala, toda kar se tiče vztrajnosti "v poletu, zadostuje če omenimo, da zmore poštni golob 4000 km brez pristanka, lastavice 400 do 500 km, albatros pa spremlja hitre pannlke cele dni.
Mogočni Jupiter
Ozrimo se ob jasni zimski noči na nebesni svod, ko je prižgal vse svoje lestence. Nad južnovzhod-nim obzorjem opazimo v ozvezd-
__ ju Leva posebno močno se leske-
tajočo zvezdo: to je planet Jupiter, ki je v našin zimskih nočeh eden najlepših okraskov neba. Sedaj ga je videti posebno lepo, ker vzhaja kmalu po sončnem zahodu; to pa le nekaj mesecev. V avgustu, ko bo prevalil komaj pet in dvajsetin-ko svoje nebesne poti. bo prišel obenem z našo Zemljo, ki bo takrat imela že dobro polovico poti za seboj, v isto smer s Soncem. Sijaj te zvezde bo stopnjema ugašal in nekaj mesecev je naše oči ne bodo več mogle najti med tisoči zvezd, ki jih vidijo na nebesu.
2e od nekdaj je prva naloga zvezdoslov-ca v tem. da določi lego, razdaljo in kre-tanje nebesnih teles Zvezdoslovci nas uče da Jupiter, ki je petkrat tako daleč od Sonca kot naša Zemlja, potrebuje nekako 12 let, da preval; svojo nebesno pot. Njegov premer meri 11 zemeljskih premerov in njegova prostornina je 1300-krat večja od zemeljske, vendar pa tehta kot masa samo 310-krat toliko kot Zemlja. Torej je Jupitrova specifična teža štirikrat manjša od zemeljske, v čemer je podoben Soncu. Iz tega dejstva lahko posnemamo prvo lastnost te ogromne zvezde, lastnost, ki jo potrjuje še več drugih opazovanj, da je namreč velik del, če ne ves Jupiter, v plinastem stanju. To dokazuje tudi velika pla-netova ploščnatost v smeri polarne osi, ki je mnogo večja od zemeljske, kar si lahko razlagamo s hitrostjo njegovega vrtenja. Na Jupitru traja dan, to je čas, ko se planet enkrat obrfte okrog svoje osi, slabih deset naših ur, p. јз sredobežna sila ob ravniku petdesetkrat tako močna kakor na Zemlji. Umljivo je torej, da mora mehka krogla, ki se vrti's to'i silno brzino, dobiti na obeh tečajih močno ploščnato obliko. Imamo pa še boljše dokaze. Kakor na Soncu, se tudi na Jupitru razni sporédni .pasovi ne vrte enako naglo. Tako.potrebuje pas ob ravniku za popoln obrat pet minut manj od, sporednika spodaj in zgoraj. . Če bi bil planet Jupiter iz trde tvarine, bi bil tak pojav nemogoč.
Da mora Jupitrova masa biti še vedno v plinastem stanju, nam skoraj z gotovostjo potrjuje pogled skozi ogromen mode; ren daljnogled. Ob ravniku je opaziti velikanske sporedne meglene vlečke. zdaj svetle, zdaj temne, ki jih dnevno vrtenje bliskovito vleče za seboi. Učenjaki so merili srednjo svetloijno i odbojno silo te meglene površine, ki jo astronomi imenujejo albedo. Dognali so, da, je svetlobna odbojna sila te mase popolnoma enaka sili dletih oblakov, med tem ko dajejo skalnate in gole ploskve na Luni skoraj sedemkrat manjši aibedo. Slednjič še zadnji dokaz. Ce se
kakšna zvezda skrije za Jupitra, ni njen zaton nikdar čist in trenuten, kakor je opažati pri planetih, ki nimajo atmosfere.
Vse pa, kar vidimo na Jupitru, je samo krinka, o pravi zvezdi ne vemo ničesar. Bo gve, če bo kdaj čioveku uspelo, dvigniti to kopreno in pogledati resnično obličje mogočnega brata naše Zemlje. Gotovo je, da si Jupitra nikakor ne smemo zamišljati kot Soncu podobno telo. Bistvena razlika med obema je v tem, da je Sonce svetlo, medtem ko je Jupiter temen, brez vsake lastne svetlobe, kakor sta n. pr. Mars ali Luna. Sence njegovih satelitov, ki beže preko njegove krožne ploskve, so popolnoma temne in sateliti, ki pridejo v njegovo senco, so povsem nevidni: oboje je dokaz, da planet ne izžareva nikake svetlobe. Ko so Jupitrovo svetlobo preiskali s spektroskopom, so odkrili prav iste sestavne dele, kakor jih imajo sončni žarki, kar je mogoče le tedaj, če si planet izposoja svetlobo od velike nebesne luči, ki sveti tudi nam Zemljanom. Učenjaki, kakor n. pr. Cob-lentz, so se celo potrudili izmeriti jakost Jupitrovih žarkov v različnih delih spektroskopa in so našli natanko isti zakon razdelitve kakor ga poznamo v sončni luči. V njih ni nič več rdeče ali vijoličaste barve, kakor je imamo v spektru Sonca. Ce bi notranjost planeta bila žareča, tedaj bi moral vsaj majhen del njegove notranje toplote pronikniti v zunanjost in tako vpli-. vati na značaj svetlobe.
Tako torej stojimo pred nasprotujočimi si, da celo pobijajočimi se indicijami. Nemara je Jupitrova površina mrzla (nekateri sodijo, da je na nji 136 stopinj mraza), vendar njegova vnanjost v splošnem ne daje vtiska zamrznjenega sveta. Oblaki, v katere je zavit, se često mešajo in izpreminjajo obliko, kakor bi bili podvrženi močnim toplotnim vplivom z Jupitrovih tal. V razdobjih 11 let se opažajo sončnim pegam podobne lise, v čemer planet kaže neko podobnost s Soncem, če hočemo spraviti v sklad vsa ta nasprotujoča si opažanja, pridemo do sklepa, da je Jupitrova notranjost sicer žareča, plast pa. ki ga oklepa, je tako debela, da onemogoča vsako izžarevanje .Tako mora torej Jupiter, ki ga Sonce zaradi svoje oddaljenosti ogreva 30-krat ^labejše od Zemlje, prezebati za svojimi neprodirnimi meglami, v ledenem mrazu neskončnega vsemirja.
Kakor Jupiter ni v ničemer podoben Soncu,- nima tudi z našo Zemljo nikake sličnosti. Ne moremo si zamisliti, v kakšni obliki bi lahko obstojalo življenje na tej krogli, ki je,.v sredini žareča, na površini pa ledena. Zvezdoslovai sanjarji, ki iščejo po vsem svetnvju živih bitij, stoje tu pred veliko in nerazrešljivo uganko.	i
Učenjakom dela ta og'-omni, v neprodir-no meglo zaviti svet. silne preglavice. Vse. kar nam Jupiter pokaže o sebi, prihaja od
Sonca, zato vemo mnogo več o tej žareči, kakor o oni zakriti zvezdi. Ni nam niti znano, iz česa sestoja oblaki, ki oklepajo Jupitra v neprodirno tajno; ali so to našim obiakom podobne- vodne megle, ali pa so, kar je verjetnejše, če upoštevamo silni mraz, snežni oblaki. Astrofiziki se še vedno prerekajo med seboj in se nemara še dolgo ne bodo mogli zediniti.
Najbolj čuden in najnerazumljivejši izmed vseh pojavov na tem nebesnem telesu pa je ob južnem ekvatorskem pasu ležeča proga podolgovate oblike, dolga približno 50.000 km in 12.000 km široka. Ce bi to bil otok. ki je nastal iz počasnega zgoščevanja tekoče površinske mase, bi bil tako ogromen, da bi lahko na njem postavil drugo ob drugi štiri zemeljske krogle, žal da ne vemo ničesar o bistvu te tako zvane »rdeče pege«, zlasti ker se nje oblika, barva in lega v teku let zelo izpremi-njajo. Pego je prvi opazil astronom Cassi-ni leta 1665; poslej jo nahajamo na vseh astronomskih črtežih, ki so bili v raznih dobah izdelani na osnovi opazovanja s teleskopi. Od leta 1908 do 1920 je barva te pege malo biedela, nato pa je zopet oživela in postajala čedalje izrazitejša. Obenem je začela iz nerazumljivega vzroka izpremi-njati prostor. V enem samem letu je napravila tako dolgo pot. kakor sta približno dva oboda naše zemlje. Slednjič se je njeno gibanje docela ustavilo. Prišla je v bli-
žino »črne pege«, ki se navidezno giblje še hitreje, in jo je skušala potegniti v svoj tok. črna pega se je nato izgubila, malo kasneje pa se je zopet pojavila. Bila pa je razbita v več delov, ki niso več imeli med seboj nobene -veze.
Naše znai1 je o tem silnem nebesnem velikanu se torej omejuje na bežne, varljive in površne vnanje pojave. Čeprav pa o Jupitru samem ne vemo skoraj ničesar, nam je vendar znana silna vloga, ki je ima s svojo maso v našem ozvezdju.
Njegovo moč dokazuje že veliko število dvorjanov, kj ga obdajajo. Devet satelitov se suče okrog njega. Največjega med njimi je odkril že Galilei in po njih je Roemer prvi izračunal hitrost svetlobnih žarkov, če bi na Jupitru živeli ljudje, bi jim že pogled na teh devet lun moral nuditi najveličastnejši prizor. Ti Jupitrovi sateliti tvorijo na videz neke vrste izjemo v našem simetričnem osončju. Vemo namreč, da se v našem sončnem sistemu vse zvezae vrte v isti smeri, ki je obenem tudi smer, v kateri se obračajo okrog svoji osi. Ta splošni zakon nam vsiljuje misel, da so današnja čvrsta telesa v vsemirju nastala iz zgoščevanja neke mfeglene spirale, vrtinca kosmične tva-rine, čije prasestavine so se vrtele v isti smeri.
To splošno pravilo ima dve izjemi. 8. in 9. Jupitrov satelit, ki sta obenem najbolj oddaljena od planeta se vrtita okrog njega
v nasprotni smeri kakor ostala telesa v osončju. Toda zvezdoslovcd nam takoj postrežejo z odgovorom. Pravijo, da so se ta nebeška telesa nekoč vrtela kot majhni planeti okrog kralja Sonca, dokler jih ni nekega dne zla usoda pripeljala preblizu Jupitru, ki jih je šiloma pritegnil nase ter jih priklenil na svojo begajočo usodo.
Sicer pa je lov astroidov najljubša zabava tega gigantskega planeta. Jupiter je v sončnem sistemu znan kot velik »ribič kometov«. Vse zvezde, ki na poti iz vse-mirja prihajajo v njegovo bližino, postajajo plen njegove težnosti in njih beg skozi neskončnost postaja hitrejši ali počasnejši glede na smer, v kateri se bližajo »ribiču«. Ce pridejo v isti smeri, v kateri leži tudi
Oxford, mesto učenja
I - i e od leta 1133 uživa izbrana an-' Ж glosaška mladina, preden stopi v Ж življenje, najslajše privide tega Ж sveta, v tej tihi oazi molka in ■	zbranosti. Ze prvi pogled na ve-
ličastno starodavno stavbo nas prepriča, da vlada v zavodu tudi najširše razumevanje za življenje v športu, za smotreno vzgojo telesa. Poleg stoletnih poslopij z dragocenimi umetniškimi zakladi in bogatimi knjižnicami stoje moderne stavbe za gojitev raznih športov pod streho.
Sport je v Oxfordu doma; vse govori le o njem in treba se je le ozreti naokoli, pa človek vidi, koliko raznih prilik imajo dijaki v Oxfordu, da lahko urijo svoje telo, kjer in kakor jim bolj ugaja. Ti dijaki ni-
njegova pot, tedaj uidejo njegovemu objemu, zdrknejo po svoji paraboli in se izgube za večno v vesoljstvo. če pa pridejo z nasprotne smeri, tedaj jih Jupiter pritegne k sebi in ujeta zvezda pleše v silni elipsi vsaj nekaj časa po našem sončnem sistemu. Podrobnejši zvezdoslovni študij je pokazal, da se je veliko število periodičnih kometov nekoč ujelo v Jupitrove zanke. Tudi Saturn in Uran štejeta majhno število takih ujetnikov. Mars in Zemlja pa sta premajhna in preblizu Sonca, da bi lahko vplivala na pot teh vsemirskih potepuhov.
Tako nam torej stvarstvo zastira tudi Jupitra s svojo skrivnostno kopreno, in lahko samo vzdihnemo z Montesquievim izrekom: »Kaj vemo!«.
in športa
so takšni kot jih pozna svet iz romanov, kakršni so najbrže še vedno drugod, kjer še ni zmagovito prodrla športna ideja. Ox-fordska mladina ni romantična, ni zaljubljena niti fantastična, če sije luna in migljajo zvezde. Pravijo, da je bil slavni profesor Einstein prav v Oxfordu najbolj prepričan o svoji relativitetni teoriji. Ta mladina ne misli na drugo kot na študij in sport. Srce se ji oglaša precej pozneje in ljubezen spozna šele z ostalimi križi na svetu.
Ko se zvečer vrne dijak s športnega ali duševnega dela, mu ni do sentimentalnih sprehodov, sestankov pod okni ali za ogli, temveč hoče samo počitka. Športno navdušenje prevzema vse; vsak kolegij ima svo-
Oxfordsko moštvo pri treningu
jo reprezentanco v vsaki panogi. Iz teh reprezentanc vseh 27 kolegijev je za vsako panogo odrejena posebna univerzitetna reprezentanca; dijaki te najvišje reprezentance smejo nositi posebno modre srajce, ki jih tudi na zunaj označujejo za najboljše med dobrimi. Vsak dijak — v Oxfordu in Cambridgeu — sanja le o tem, kako bi čimprej doségel pravico do modre srajce! (Glej »Dijaško delo in življenje v Cambridgeu«, ž is, knjiga 11., str. 103 in 131.)
Vsa univerzitetna poslopja obdajajo številni krasno vzdrževani športni prostori za razne športne panoge, predvsem za cricket, hockey, rugby, tenis itd. Na vseh igriščih so postavljene obsežne tribune; razen njih si je vsak klub kolegija postavil svojo hišico, kjer opravlja športno orodje. Vse klube, višje športne organizacije in razne tehnične komisije vodijo seveda dijaki sami, ki po odhodu prepuščajo mesta mlajšim. Profesorski zbor opravlja samo nadzorne funkcije in njegovi člani sodelujejo v odborih le kot častni člani. Tudi vse stroške za vzdrževanje prostorov in športnega orodja krijejo dijaki.
Vse okrog ^xforcla je živo športnikov. Na reki, ob gozdu, po cestah, povsod srečuje človek le mlade ljudi, ki trenirajo in utrjujejo svoje telo za poznejše delo ob knjigi in v duševnem poklicu. Na vodi je vsekakor najbolj priljubljeno veslanje, ki je v Angliji staro že nad 200 let; dijaki ga goje za svoje tradicionalne tekme na Temzi že od leta 1815. Oxfordska mladina ima za treniranje Temzin pritok Isis, na katerem ima vsak klub svojo plavajočo hišico s čitalnico, delovno sobo, slačilnicami in
prhami. Večkrat na leto se zberejo vse te »hišice« na Temzi, kjer se vrše razne tekme na vodi. Veslaški klub za vso univerzo ima ob Temzi svoj enonadstropni klubski dom, v katerem je shranjen tudi čoln, s katerim so se dijaki iz Oxforda (1. 1829) prvič srečali v veslaški tekmi na Temzi з tovariši iz Cambridgea. Seveda se zdi da-• nes okoren, nemogoč! Posebno, če vidimo poleg njega vseh ostalih 112 čolnov, med njimi dolge in ozke puščice, s katerimi tekmujejo veslači v zadnjih letih.
Zvečer se vračajo množice "jakov z vseh strani v kolegije,- za knjige, na treninge za jezik in javno življc--'-
Stoletje športa ima v Oxfordu velike apostole in hvaležne učence.
★
Tradicionalna veslaška tekma med osmi-cama obeh univerzitetnih središč v Angliji, Oxfordom in Cambridgeom, se bo vršila letos 19. marca. Proga meri natančno 4 milje ali približno 6 km in pol. Obe moštvi se pridno pripravljata za dvoboj, vendar pa sta glede uspeha nekoliko skeptični, ker nekateri zaradi bolezni niso bili dovolj na treningih. Dasi traja ves boj k večjemu 20 minut, in povrhu še na 6 km ^Wgi progi — tako da ima gledalec prav za prav malo prilike za občudovanie — se vendar zbere na ta dan ob bregovih in na valovih Temze na desettisoče gledalcev, ki glasno spremljajo svoje ljubljence od starta do cilja. Dan veslaške tekme med Oxfordom in Cambridgeom je praznik za snott-no Anglijo!
PRAKTIČNA NOVOST PRI TELEFONU
Nemška poštna uprava bo v bodoče dovoljevala montirati k vsakemu telefonu neko dodatno pripravo, tako zvani »brzi izbirač«, ki omogoča klicanje telefonskih številk, ki se najčešče potrebujejo, ne da bi bilo treba vrteti številčnico, številke na dodatnem aparatu se nastavijo kar vnaprej. Pri klicanju je treba potem samo pritisniti na gumb in že se oglasi zaželjena številka.

\

/
Obisk v ruskih toplicah
Sovjetska vlada si dosti prizadeva, kako bi ubranila delavstvo pred izčrpanostjo ziuradti trajnega dela in nezadostnega razvedrila. Vsak delavec ima pravico do štirinajstdnevnih počitnic, pisarniški in upravni nameščenci pa dobivajo od svojih delo-
dajalcev, to se pravi od velikih rdečih tovarn celo enomesečne dopuste.
Uradništvo si najrajši izbere počitnice v juliju alti' avgustu, in vsak si- goreče želi, da bi jih, če le .mogoče preživel na Kavkazu ali pa na Krimu.
Zdravilni vrelci v Kislovodsku Med najpriljubl jenejša letovišča sedanje Rusije spada mesto Kislovodsk s svojimi
.znamenitimi mineralnimi vrelci. Tjakaj romajo v trumah zdravi in bolniki, turisti in dopoietniki. Za zabavo vseh teh utehe željnih obiskovalcev skrbe gledališča, koncertne dvorane in kinematografi.
Kdor še zdaj ne verjame, da so delavci res poglavitni razred na Ruskem, naj samo pose ti Kislovodsk. Tamošnja kopališča ч> bila zgrajena za bogataše, toda meščanstvo, srednji stan je v sedanji Rusiji potisnjen globoko v ozadje. V restavrantih morajo plačevati srednji sloji za enako postrežbo znatno več kakor delavci. Prav tako je pri vseh- drugih rečeh. Za sistematično zdravljenje, ki velja delavca pet ali šest dolarjev. mora plačati nesrečni buržuj najmanj petkrat toliko.
Zanimivo je opazovati Ruse pri igri. Ti trdi, zgaran.i ljudje so tipično nasprotje običajnih poletnih gostov, ki jih sreča-vaš po vseh drugih letoviščih na svetu. Nočnega življenja menda vobče ne poznajo. Glavna zabava jim je plezanje po hribih, izleti, poslušanje glasbe, igranje šaha in biljarda, pa vsakovrsten sport, l.e za take reči so dovzetni ti utrjeni ljudje.
Pijan človek je v Kislovodsku redka prikazen. Lokalov, v katerih se točijo vino in vsakovrstne žgane pijače, sicer ne manjka, toda po restavrantih se smejo točiti samo nedolžne oijače. da bi na kdo prinašal pijačo v take lokale s seboj, pa na Ruskem ni navada. Ker že govorimo o restavrantih. naj še omenimo, da šteje jed med poglavitne posle ruskeaa delavca na dopustu. Na Kavkazu in na Krimu je namreč hrana neprimerno bolj mešana in bolj obilna kakor v kateremkoli drugem kraju, vštevši Moskvo i.n- Ljeningrad. Slaščice, kakor jagode, češnje in rabarbara (pomislite: rabarbara) so vsakomur na razp'olago, če mu le denarja ne manjka.
Toplotno senčno sliko
je od krti dr. L' Piotnikow, profesor na univerzi v Zagrebu. Dognal je,l da toplotni žarki pronicajo sličnb kakor Rontgenovi. Če obsevajo n. pr. popisan, kos papirja, pronicajo na podpisanih mestih bistveno drugače kot na nepopisanih. Na fotografski plošči, ki je občutljiva za toplotne žarke, se torej pokaže pisava kot toplotna senčna slika, in sicer tud.i tedaj, če je dopisani kos papirja v zaprti ovojnici. Pre-sonetlivo je dejstvo, da dado toplotne sence prav ,v onih primerih dobre slike.' kjer odpovedo Rontgenovi žarki, ki jih tako dopolnjujejo; pri nadaljnjem izpopolnjevanju bodo mogoče imele važen pomen v medicini, prirodosloviju in kriminalisti*!.
Rč
Konserviranje jajc z oljem
Jajca se ohranijo delj časa nepokvarjena le, če so hermetično zaprta do okolice. Zaradi tega se po najnovejšem postopku pomakajo v olje, in sicer v zaprti posodi in pod znižanim zračnim tlakom. Ko je jajce v olju. se spusti v posodo ogljikova kislina, ki vtisne drobno plast olja v vse drobne pore jajčne lupine in na ta način vsebino neprodušno zapre. Poslej se ne morejo v jajcu razvijati niti gljivice plesni niti bakterije, prav tako pa se jajce tudi ne more izsušiti Po tem postopku kon-servirana jajca izgube v desetih mesecih komaj tisočinko svoje teže. okus pa ostane popolnoma nespremenjen.
Grozilo je L : h7 +
15.	»Tal : fl	Sd7—f6
16.	d5—d6	Lc8—e6
17.	d6 : c7	Ta8—e8
18.	Ddt—e5	....
Beli grozi D : еб-f- poleg c8D, ali na lepši način: 19. c8D!, T : c8, 20. D : T + , S : D, 21. Ld5+ z matom v prihodnji potezi.
18.....
19.	Le4 : b7
20.	De5—e3
21.	Sc3—do!
22.	Sd5—f4
23.	Sf4 : g6 črni kapitulira.
Dh4—g4 Sf6—d7 Sd7—b6 Dg4—g6 Le 6—c4
Rešitev problema 7
1. Dd8—f6!	preti Df3X
a)	1 . . . Sd4	2. ТеЗХ
b)	1 . . . Tc3	2. T : e5 X
c)	1 . . . Sc3	2. Tb4X
d)	1 . . . Lc3	2. Dc6X
e)	1 . . . Sf5	2. Tg4X Igra kaže izvrstno večkratno izločitev
črnih obrambnih sredstev.
Problem S
A. P. Gulajev (Moskva)
častno priznanje na turnirju Uustracij-ske založbe Fodor.
Prvi natis.
Mat v 2 potezah.
Ruska obramba
Igrano na neki tekmi v Kodanju.
Beli: G. Stoltz	Črni: K. Andersen
1.	e2—e4	e7—e5
2.	Sgl—f3	Sg8—f6
3.	d2—d4	Sf6—e4
4.	Lfl—d3	d7—d5
5.	Sf3—e5 -	Lf8—d6
6.	0—0	0—0
7.	c2—c4	f7—f6
črni hoče opustiti normalno pot (7.....
c7—e6 je bilo samoposebi umljivo). Tako se dejanski razvije takoj po otvoritvi živahen boj.
8.	c4 : d5	f6 : e5
9.	Ld3 : e4	Dd8—h4
Da prehiti z napadom	nasprotnika, ki sili z damo na h5.
10.	d4 : e5	Ld6 : e5
11.	f2—f4	Le5 : f4
12.	Lcl : f4	Tf8 : ti
13.	Sbl—c3 ! !
Neprijetno presenečenje za črnega, ki se je po pridobitvi kmeta smatral že izven
nevarnosti. Za 13.....T : e4 bi sledilo
14. Df3! Sledi vrsta krepkih potez. 13..........Sb8—d7
14.	Ddl—d4	Tf4 : fl~h
W. Geissler: KMET (lesorez)
AKO SE NE VES KARIKATURA
Muhavost žlez
Leta 1447 se je vršil v Bazlu eden najznačilnejših kriminalnih procesov, kar jih pomni zgodovina. Neki petelin je bil obtožen čarovništva in po dolgotrajni obravnavi, ki se je vršila po vseh pravilih takratne sodne prakse, spoznan za krivega ter sežgan na grmadi. Sodniki so bili prepričani, da »e skriva v podobi petelina samo pretkan čarovnik, zakaj drugače si niso znali razlagati, kako je bil v stanu izleči pristno kokošje jajce. Šele moderna znanost je dokazala, da je petelin poginil po krivem. Edin njegov zločin je bil, da je imel ženske spolne žleze. Raziskovalci žlez pa lahko dandanašnji ponove petelinovo »čarovnijo« kolikokrat hočejo. Dr. F. Guyer je pred kratkim kazal petelina dr. Riddle pa goloba, ki sta oba nesla jajca. Obe poskusni živalci sta namreč s preprosto operacijo pretvorili v samici, dasi jima je drugače ostal .možki habitua.
Kaj je sonce?
Po naziranju modernih astrofizikov je naše sonce plinasto telo in sicer se sestoji iz nekega zelo kompliciranega plina, čegar gostota je osem in dvajsetkrat večja od gostote vode. Ta plin, ki je dvakrat težji od živega srebra, ima v jedru sonca po sedanjih računih temperaturo 28 milijonov stopinj. Zaradi izžarevanja se zmanjšuje gmota sonca vsako sekundo za prilično štiri in četrt milijona ton, kar je pa v primeri z njega celotno maso tako malo, da bo zadostovala zalogg Sončne energije še za 15 bilijonov let.
Spanje ponoči in zjutraj
Eksperimentalno je dokazano, d? je spanje zdrt. /ih ljudi povsem drugačno nego nervoznih ljudi. Zdrav človek gre ob 9. v posteljo in takoj zaspi, že po en5 uri je dosegel najgloblji spanec, potem spi nekaj časa manj globoko, okoli polnoči do3eče drugi maksimum spanja m do 6. zjutraj spi čim dalje bolj rahlo. Ob 10. dopoldne je takšen človek že v polni posesti vsîh svojih sil, ki potem do večera enakomerno popušč .jo. Drugače je to pri nervoznih ljudeh. Ti ležejo ob. 11. ali 12. zvečer in še dolgo ne morejo zaspati, šele po treh urah dosežejo prvi maksimum spanja, ki potem le polagoma popušča. Kratko preden se zbude, se jim spanje znova poglobi. Krivulja bdenja se jim nato zelo počasi dviga in doseže šele v popoldanskih urah svoj maksimum. V trenutku največje budnosti lahko najmočneje izkoristimo svoj., duševne in fizične sile. To pomeni, da bi morala prva kategorija ljudi najvažnejše delo opravljati zjutraj, druga pa popoldne in zvečer.
K sliki na ovitku
Dekle iz kraja Hory, okrožje Wojerery, kjer je lužiški živelj ohranil svoj slovanski značaj najčisteje. (Glej članek »Iz slovanske Lužice),
De Valera
Norvežan Ivar Ballangrud
terijo, zidaš ves svoj obstanek na temelj, ki se mora prej ali slej zrušiti. Le duh more izpopolniti »božansko obliko telesa«. Ta regulacija in kontrpla duha, v zvezi s pravilno materielno pomočjo, je edina pot, ki vodi do smotra, da sije sonce mladosti tudi še po poteku običajnega časa.
Ena največjih skrivnosti večne mladosti obstoja v ekonomiji sil in zmožnosti razširiti čar duhovne mladosti čez vse življenje.
Ne zavijajte se v rute in ne nosite naočnikov, ko odkrijete prvi sivi las. Sivi lasje nikakor ne označujejo vedno bližajoče se starosti, še dolgo ne!
Veliko svežega zraka, zdrave vaje in preprosta hrana tvorijo važna pravila za dosego dragocenega daru večne mladosti. Pred vsem pa bodo vlada duha nad materijo, zmožnost vladati duha in optimističen svetovni nazor rešili ta za vsako žensko tako važni problem.« — Fannie Ward.
-
ČUDA FOTOGRAFIJE Kar nam predstavlja slika, ni gorski greben s strmimi stenami in kamini, marveč le košček trhlega, črvivega lesa. Mnogo sličnih prevar se da doseči s pomočjo mikrofotografije. Za najspretnejšega v tej stroki ali pravilneje umetnosti velja francoski astronom in naravoslovec Lucien Rudaux, od katerega izvira tudi ta slika. Rudaux si izbere povsem vsakdanje predmete, ki jih fotografira in nato slike znatno poveča. Zaradi pretirane povečave vidimo v čisto neznatnih rečeh: v koščku lesa, rosni kapljici, koščku lupine itd. najfantastičnejše naravne in umetne tvorbe, kakor gorovje z ledniki, vrtoglavimi prepadi in zasekami, skratka, košček sveta v vsej
naravni lepoti,
Stroški zoološkega vrta
Mlada gorila velja 240.000 dinarjev za eno leto starega nosoroga je treba plačati 420 tisoč, za enako staro žirafo pa 170.000 Din. Indska slonica stane 56.000 do 100.000 Din, pet in šestdesetleten afriški slon pa kakih 470.000 Din. Importiran lev samec stane 84, samica pa 24.000 Din. Za kraljevskega tigra je treba plačati prav toliko kakor za njegovega bradatega bratranca v Afriki. Bizon velja 20.000 Din, dočim se kupi kamela že za polovično vsoto. Severni medved stane 25 do 28.000, med tem ko se dobi navadnega rjavega kosmatinca že za 3000 Din ali pa še ceneje. Seveda pa te cene niso stalne, marveč se ravnajo po ponudbi in povpraševanju. Odločilna za ceno je dalje tudi starost živali, predvsem pa okoliščina, ali je bila žival rojena v kaki menažeriji ali zoološkem vrtu ali pa je zagledala luč sveta res v svoji pravi domovini.
i 1
H TJ M. O R
Mala modistinja nekoč in danes
»Vihar«
»Ali naj greva doli na partijo biljarda?«
Adamson — prijatelj otrok
COPYRIGHT P I B. S0X6 COPENtiAGEN
<— Ali se je javil? Kaj ste zvedeli o njem? Sploh — povejte vse! Govorita vendar!
—	Da, javil se je: Nenadno. Nepričakovana
—	Kje ste čitali? Zakaj oklevate, če je resnica?
—	Nisem čital. Tudi ne oklevam in vendar je resnica.
—	Torej vam je kdo povedal?
—	Da, povedal.
—	Za Boga svetega, govorite! Kje ste zvedeli? In kje je zdaj?
Profesor je nekoliko pomolčal.
Gospa je vstala, stopila k njemu, mu položila roko na tilnik in rekla:
—	Bodite dobri in ne mučite me.
Jalen, ki je hotel pravkar spregovoriti, je molčal dalje. Dotikljaj njene roke ga je spomnil na davno minulost.
Gospa se je primaknila bliže profesorju, ki je bil sedel na stol poleg nje.
—	Robert, je rekla z mehkim glasom, če je res, kar ste mi povedali, če vam smem verjeti, potem je vaša dolžnost, da mi ne zamolčite ničesar in mi poveste vse, kar vam je znano.
Počasi je odmaknila svojo desnico z njegovega vratu ter nadaljevala:
—	Ne dvomim v vašo poštenost. O tem ste lahko preverjeni brez novih dokazov. Edina slabost, ki sem vam jo očitala, je vaše nagnjenje do pijače--
Profesor se je molče vzravnal. Njegov pogled je bil videti poln gneva in žalosti.
—	V zadnjem času, sem hotela reči.
Jalen je nekaj zamrmral, ne da bi premaknil oči od knjižne omare, kamor se je bil zagledal.
—	Tudi to sem skušala presojati pravilno. Nisem hotela biti krivična nasproti vam, ki ste bili zmerom dobri z menoj.
—	Bina!
—	Ne kličite :ne tako! Prosim vas. Bodite mož!
—	Bina, Bina! je iztegnil profesor roki.
Gospa je naglo vstala.
—	Bina--Bina--zdaj je konec--se je vrgel pred prazni stol.
—	Robert, bodite pametni! Kjer ni začetka, tudi konca ne more biti. Ne udajajte se čuvstvom! Zmerom sem vas svarila--
Profesor je vstal in stopil k zastrtemu oknu.
■— In prosila sem vas, da ostanete hladni, kajti prijateljstvo ženske ne daje nobene pravice moškemu--
—	Če si je ne vzame sam !
—	O tem se da govoriti. Toda v najinem primeru ne:
—	Ne? V najinem primeru? Vi imenujete najino prijateljstvo, kakor ste pravkar nazvali najino razmerje, primer?
—	Robert, čemu se vznemirjate? Sami veste, morda bolje od mene, da med nama ni bilo---
Profesor se je obrnil k oknu in dejal:
—	Nič ni bilo. Nič. Absoluten nič!
Njegov glas je zvenel ironično.
—	Ne smešite mojega prijateljstva! Bila sem vam iskrena prijateljica in časi, ki sem jih preživela v teni prijateljstvu, mi ostanejo lep spomin.
—	Lep spomin? Spomin?
—	Da. Med najlepšimi.
Profesor se je zasmejal, se okrenil, stopil pred njo, ji gledal naravnost v obraz in rekel:
—	Gospa! Gospa Albina! Rekli ste, da ste bili zmerom iskreni nasproti meni. Nočem dvomiti v resničnost vaših besed--
—	Zdi se, da me hočete žaliti.
—	Nimam povoda.
—	Tudi jaz mislim, je dejala gospa s poudarkom.
—	Nočem dvomiti, sem rekel, toda dovolite mi samo eno vprašanje: Ali ste iskreni tudi nocoj? Zdaj — ko veste, da je Ferdo živ, da vas ljubi in vas išče?
Bolečina in nestrpnost, radost in otožnost so se stopnjevale na njenem obrazu.
—	Ferdo živ. Moj Ferdo--so ji zašepetalc ustnice.
—	Nočete odgovoriti?
Gospa si je stisnila haljo na prsih. V njenih očeh se je zablestelo.
—	Ne morete, kaj?
—	Kaj pravite? je izrekla, kakor da bi se zavedla njegove prisotnosti.
—	Prej niste nikoli govorili tako.
—	Oprostite —• — meni je hladno.
—	Čudno --
Gospa je stopila k peči in rekla:
—	Prinesite mi moj plašč. Prosim! Ne, sama pojdem!
—	Prosim, prosim, je skočil profesor iz sobe.
Ne, tega si ni mogel izmisliti! Le zakaj — čemu ne pove naravnost vsega, kar ve? In če ga je kdo potegnil v družbi? In se nazadnje celo pošalil na njen račun? Ali ni malo prej rekel — seveda je rekel, da jo išče! Takoj mora povedati vse ! Ah ! Saj ne more biti res ! Ubogi Ferdo ! Še mrtvemu ne dajo miru — Gospejine misli so bile mračne in tope. Kakor vselej ko jo je kdo v zadnjih mesecih spomnil na mrtvega moža. S profesorjem ni govorila že dolgo. Tri, štiri mesece. Če ni vse to le njegov prisluh v pijanosti? Kaj more ona za to, če se je zaljubil vanjo? Koliko neumnosti je že storil in ni izključeno, da si je izmislil tudi to. Toda topot se bo kesal!
—	Robert! Gospod Robert! je stopila k vratom.
Kaj neki dela? si je tesno ovila haljo in odšla. Pred vrati svoje sobe je za hip postala in prisluhnila. Zdelo se ji je, kakor da čuje mrzlično drhtenje v sobi. Sunkovito je odprla vrata. Soba je bila temna. Prižgala je luč in videla profesorja, drhtečega in poljubljajočega njene blazine.
—	Gospod Robert ! je velela z odločnim glasom.
Slišala je, kako izgovarja njeno ime in videla, kako objema vzglavje njene postelje.
Stopila je v sobo in rekla:
—	Ali .ste ob pamet? Napili ste se!
Profesorja je bila sama strast.
—	Najprvo me zbudite sredi noči, da me nalažete, potem pa še te otročarije! Ali vas ni sram?
Jalen je skočil pokoncu.
—	Le pomislite in spoznali boste, da vaše ravnanje z menoj ni lepo, pa naj bodo vaši razlogi in nameni še tako premišljeni ali pa tudi le samohotni, je rekla gospa z mirnejšim glasom.
Profesor je stal pred njo kakor mladenič, ki ga zasači ljubica pri malikovanju svoje slike. Gledal jo je napol nedolžno, napol strastno.
—	Čudim se vam, je nadaljevala gospa mirno, toda nikar ne mislite, da vam zamerim. Nikoli vam nisem zamerila. Hotela sem, da uvidite pravočasno nesmisel svojega početja.
—	Prosim vas, bodite tako ljubeznivi in ne mučite me zdaj s svojimi nauki. Dovolj sem jih slišal.
Skušal je govoriti hladno, toda čutil je, kako ga spreletava moč njene bližine. Opotekal ss je med zatajevanjem in strastjo, ki mu je pretila, da se ne bo mogel brzdati.	-- !
—	Ne bom vam dajala naukov. Niti vas nočem siliti, da mi poveste, zakaj ste si izmislili to igro z menoj. Potrebna sem počitka. Zato vas prosim, da zapustite mojo sobo. Pričakujem, da ustrežete moji želji, si je položila levico na čelo, z desnico pa odprla vrata na stežaj.
—	Nočete siliti? Igro? Izmislil? je bruhnilo iz njega.
—	Kaj naj bi bilo sicer? Toda, kakor sem rekla, upam, da boste viteški ustregli moji prošnji.
Profesor se je zavedal, da se bodo tisti hip, ko zapusti sobo, za zmerom zaprla vrata njenega doma. Mučil se je, da bi našel pravo besedo.
—	Prosim! je prižgala gospa luč na hodniku.
—	Imejte usmiljenje! se mu je izvilo.
—	Torej hočete--da--
—	Hočem, da me poslušate--
—	Danes ne. Zdaj ne! Pojdite!
Profesorju je zavrtelo v glavi.
■— Morate! je pokleknil prednjo in ji objel kolena.
—	Gospod! se ga je skušala otresti. Pokličem Matildo. Gospodarja. Zbudim hišo.
—	Bina, poslednjič--Storite, kar hočete!
—	Pustite me!
—	Ne--ne —• —

Ivan PodržaJ
40	—
.— Vî ste blazni!
—	Da, jaz sem blazen — Ubijte me!
Gospa si ni znala pomagati v njegovem divjem objemu. Čutila je, da se je moralo v resnici nekaj zgoditi, da je morda vendarle res, kar je pravil. Čudna groza jo je obšla.
—	Prosim vas, pri vsem, kar je bilo lepega med nama, vas rotim, pomirite se! Pripravljena sem govoriti z vami, vas poslušati, samo danes ne, danes ne morem.
■— Danes, danes! je dvignil sklenjeni roki. Gospa je skočila na hodnik.
—	Prehladili se boste! je proseče iztegoval roki proti nji. *— Nehajte! Sicer pokličem pomoč!
<— Prevarali ste me! se je dvignil profesor, i— Izginite!
Profesor je pahnil vrata, da so se zaprla.
—	Matilda! je zaklicala na hodniku gospa.
Profesor je odprl vrata in stopil na prag. Njegove oči so sikale jezo in obup. <— Še je čas. Pojdite !
—	Grem. Takoj pospravim svoje reči in grem, da napravim prostor njemu, ki ste ga zatajili!
t— Moj Bog! je vzdihnila gospa.
<— Zamolčal sem mu vse. Niti ne sluti--
n— Vi ste govorili z njim?	„
<— Da. Govoril sem. Skupaj sva pila.
Ali je zdrav? Zakaj ni sporočil? Kje je zdai?--In zakaj ste mu zamolčali? se je tresla gospa in stopila bliže. ■— Zdrav je in čil.
—	Zakaj ste rekli, da sem ga zatajila? Pred kom? S kom? Z vami? Sramujte se!
>— To je njegova stvar. Jaz vem--
—	Kaj veste? Povejte! Ničesar ne veste! Zlobni ste v svojem maščevanju!
—	Jaz vem, je napravil profesor prostor, da je mogla gospa v sobo, da bo razočaran.
—Kaj ste mu natvezili? Lagali ste! •— Ničesar ne ve. i— Česa ne ve?
'— Da je tu vaš dom, da stanujem pri vas--jaz, njegov in vaš prijatelj.
1— Zakaj ne bi smel vedeti? Zakaj mu niste povedali tega? Kaj si bo mislil? Slabo ste storili! •— Ker nisem hotel. Nisem želel. -— Kaj poreče, ko zve? •— Ne bo zvedel. Ne sme zvedeti! >— Nemogoče, nemogoče!