ŠOLA PRIHODNOSTI Etos ustvarjalnosti v najboljši šoli v evropi Dušan Rutar Kaj je narobe, če učenci mirno, tiho, disciplinirano, urejeno, potrpežljivo in v pravilnih telesnih položajih dolge ure vsak dan sedijo v šolskih klopeh in brez prekinjanja poslušajo učitelja, ki jim predava in tako prenaša bolj ali manj abstraktno in od njihovega resničnega življenja odtu- jeno znanje, za katerega velja nekakšen konsenz, da je trenutno najbolj v veljavi? Vse. Zakaj? Najprej zato, ker je etos ustvarjalnosti v realnem Izsledke številnih študij o delovanju dobrih šol, nare- vsakdanjem življenju dokazano veliko boljši za jenih v zadnjih nekaj letih na različnih koncih sveta, človeka, za njegovo dobrobit ali dobro počutje, da lahko predstavimo še nekoliko drugače. V dobrih ne govorimo še o blagostanju (angl. well-being), šolah dajejo prednost kultiviranju digitalne in me- kot pa poslušanje učiteljev, ki se gotovo spoznajo dijske pismenosti, socialnih veščin, dobrih odnosov, na svoj predmet, in strah pred možnostjo, da bi jih pravičnosti in sočutja (De Souza idr. 2019; Thomas povprašal, kako vedo, da vse to, kar predavajo, res idr. 2018; Rodriguez idr. 2020). vedo, in se nato z njimi še pogovarjal, kajti čisto mogoče je, da najnovejša znanstvena spoznanja Nekateri načrtovalci šolskih politik v najbolj razvi- že nasprotujejo temu, kar predavajo. Etos ustvar- tih državah sveta so tako že pred nekaj leti sprejeli jalnosti temelji na občutku svobode, tako učitelje- znanstvena spoznanja o naravi učenja ter ugotovili, ve kot učenčeve, ter na kultiviranju dvoma, kritič- da je najboljše izhodišče za prenovo šolskih pred- nega razmišljanja in neformalnih, ustvarjalnih od- metov in preoblikovanje učnih načrtov za priho- nosov med učitelji in učenci, zaradi katerih se vsi dnost premik od tradicionalnih šolskih predmetov, dobro počutijo in se ob priložnosti celo pohvalijo, določenih s kurikulumom, premik k razvijanju in h kako dobre medsebojne odnose, temelječe na krepitvi kompetenčnih področij. Znanost je prepo- vzajemnem zaupanju, imajo. A pojdimo po vrsti. znala štiri ključna področja: Že dolgo je jasno, da imajo najboljše šole nekate- 1. predmetno specifične kompetence, med kateri- re značilnosti, po katerih se razlikujejo od drugih, mi izstopata samoreguliranje in metakognicija; ne tako dobrih šol. Značilnosti je več, najnovejše 2. usposobljenost za učenje; znanstvene raziskave (Demie 2023; Pashiardis in 3. usposobljenost za komuniciranje, odnose in so- Johansson 2021) pa potrjujejo, da vse bolj izsto- delovanje; pajo te: 4. usposobljenost za raziskovanje in ustvarjanje. • inovativne metode poučevanja namesto tra- dicionalnih predavanj in suhoparnega pre- Ugotovimo lahko, da poučevanje vsebin posame- našanja znanja, ki ne pritegne učencev in ne znih predmetov ni dovolj za razvijanje naštetih kom- spodbuja globljega učenja; petenc, kar pomeni, da potrebujemo nove pristope • zagotavljanje realnih učnih izkušenj, poveza- k poučevanju in učenju. nih z zahtevami sodobnih delovnih mest; • razvijanje kritičnega razmišljanja, inovativne- Estonske šole ga in ustvarjalnega reševanja problemov; V nadaljevanju si zato ogledamo, kako zapisano • uporaba najnovejših digitalnih orodij za izbolj- udejanjajo v najboljši šoli v Evropi, kot jo imenujejo šanje poučevanja in učenja; (Saner 2024). Trenutno ni tako pomembno, ali je • kultura sodelovanja za spodbujanje občutka zares najboljša ali morda ni, o tem se bodo gotovo skupnosti in skupne odgovornosti; kresala mnenja. Kar je zares pomembno, pa je, da t. • prilagojeno ali personalizirano učenje, ki i. »najboljša šola v Evropi« dokazuje, da ni treba ve- ustreza individualnim potrebam in sposob- dno znova odkrivati tople vode, saj nekatere zadeve nostim otrok; poudarjanje pomena učenja t. i. v šolah preizkušeno delujejo in dajejo zares dobre mehkih veščin (npr. kakovostni odnosi, timsko rezultate. delo, sočutje); • krepitev dobrega počutja (angl. well-being) in V članku z naslovom Zakaj ima Estonija najboljše duševnega zdravja; šole v Evropi (Saner 2024) preberemo, da ni zelo tež- • različni načini ocenjevanja in zagotavljanje ko postati dobra šola, čeprav si bil kot država dolga konstruktivnih povratnih informacij učencem; leta žrtev sovjetskega avtoritarnega režima, če s so- • močna vključenost staršev. mišljeniki resno premisliš nekaj dobrih idej, preizku- 7 Didakta ŠOLA PRIHODNOSTI šenih v praksi in potrjenih z znanostjo, nato pa jih doktorate, bili pa bi tudi zelo dobro plačani – na pri- udejanjaš v praksi. Sprehodimo se torej skozi zače- mer tako kot zdravniki, sodniki ali celo poslanci? tne ideje o najboljši šoli v Evropi. Sklepna ugotovitev Če hočeš napredovati in uspevati v sodobnem Etos ustvarjalnosti v šolah pomeni spodbujanje svetu, moraš biti pameten. Zelo dobro in koristno je ustvarjalnosti in zmožnosti vsakega učenca, da se zato staviti na šolo in jo narediti čim boljšo, saj v njej ne razvija kot družbeno konformistično bitje, tem- vsakdo preživi veliko let svojega življenja in se tam več da odkriva notranje sile in zmožnosti za subjek- uči. Naj se torej v šolah otroci in mladi učijo biti – pa- tivacijo, da se ne boji biti drugačen, da ga drugač- metni. Taka je začetna zelo preprosta ideja Estoncev. nost izziva kot duhovno bitje, ki se zaveda pomena kritičnega razmišljanja, ohranjanja zvestobe resnici In biti pameten ne pomeni, da dolga leta tiho kopi- oziroma proceduram resnice, nikoli zares končane- čiš informacije in znanje, ki ga prenašajo učitelji, se ga raziskovanja sveta in kultiviranja sočutja. cele dneve učiš, zlasti na pamet, tekmuješ za dobre ocene, od katerih itak kaj šteje zgolj petica, nato pa Vse to odkrivamo v samem jedru človeške narave, večino naučenega v kratkem pozabiš. Ker smo že prepoznavamo kot najboljše zmožnosti človeških pametni, znamo dosti bolje, zlasti pa se zavedamo bitij, ki omogočajo preživetje. Biti pameten zato pomena socialne in čustvene inteligentnosti za člo- zajema kultiviranje čustvene inteligence, ustvarjal- vekov osebnostni, duševni in duhovni razvoj, za do- nosti in domišljije, jezika in komunikacije, socialne bre medsebojne odnose, dobro počutje in blagosta- povezanosti in skupnostne skrbi, radovednosti in nje (angl. well-being). čudenja, empatije in sočutja, odpornosti in prilago- dljivosti, duhovnosti, ustvarjanja pomena in smisla, Druga ideja: enakost. Kaj, če bi naredili tako šolo, samoizražanja, ranljivosti in nepopolnosti. da bi imeli vsi otroci v njej zagotovljeno brezplačno šolsko kosilo? To je zelo praktična zadeva, pravijo v estonskih šolah, je pa tudi ideološka, kar sploh ni sla- bo. Socialno in družbeno enakost seveda dosegamo in krepimo tudi na drugačne načine, ki pa niso pred- met tega zapisa. Tretja ideja: samostojnost oziroma avtonomija. Mislimo tako na samostojnost otrok kot na samo- stojnost šol in učiteljev, ki jim ni treba predpisati čisto vsakega koraka ter določiti, kaj smejo in česa ne smejo narediti v svojih razredih, katerega učne- ga načrta se morajo držati kot pijanec plota, da že Viri in literatura Benninga, J. S., Berkowitz, M. W., Kuehn, P., Smith, K. (2006): Cha- sredi septembra rečejo učencem, da zaostajajo za racter and Academics: What Good Schools Do. Phi Delta Ka- omenjenim kurikulumom in da morajo hiteti z je- ppan, 87(6), 448-452. https://doi.org/10.1177/003172170608700610 Demie, F. (2023): Tackling educational inequality: Lessons from manjem snovi, kot se reče. Biti pameten je namreč London schools. Equity in Education & Society, 2(3), 243-266. zelo tesno prepleteno s samostojnostjo in z ustvar- https://doi.org/10.1177/27526461231161775 De Souza, A. M. C. idr. (2019): The Relationship Between Soci- jalnostjo. Lahko sicer postaneš pameten, toda če si al Skills and Academic Achievement. Journal of Educational vedno znova nekomu podrejen, zlasti ljudem, ki niso Psychology, 111(3), 531-544. Eisenschmidt, E., Kumpas-Lenk, K., Vanari, K., Arus, H., Ivanova, toliko pametni, kot si sam, zna biti v življenju, ne le v K. (2024): Fostering Collaborative School Improvement in Esto- šoli, zelo frustrirajoče in neprijetno, predvsem pa je nian Schools. Journal of School Leadership, 0(0). https://doi. org/10.1177/10526846241245085 to sila neučinkovito. Pashiardis, P., Johansson, O. (2021): Successful and effecti- ve schools: Bridging the gap. Educational Management Administration & Leadership, 49(5), 690-707. https://doi. Četrta ideja: digitalna pismenost in kreativnost. Vsi org/10.1177/1741143220932585 učenci in učitelji se zato v estonskih šolah posveča- Rodriguez, J. M. idr. (2020): The Impact of Digital Literacy on Stu- dent Learning. Journal of Educational Computing Research, jo umetnosti in uporabljajo najsodobnejše digital- 57(4), 531-546. ne tehnologije. Čisto nič ni zato narobe, če se učiš Weale, S. (2022): ‘It’s not just childcare’: Focus on early years edu- cation sets Estonia apart, The Guardian. Dostopno na: https:// kuhati, se pogovarjati o filmih, programirati robota www.theguardian.com/education/2022/nov/05/estonia-focus- in se pri tem pogovarjati še z umetno inteligenco. -early-year-innovative-kindergarten-highest-performer-interna- tional-education-ranking, 24. 5. 2024 In če to počneš timsko, se pri tem učiš razumnega Saner, E. (2024): Free lunches, brain breaks and happy teachers: reševanja kompleksnih problemov in učinkovitega why Estonia has the best schools in Europe, The Guardian. Do- stopno na: https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2024/ komuniciranja, toliko bolje. mar/27/free-lunches-brain-breaks-and-happy-teachers-why- -estonia-has-the-best-schools-in-europe, 24. 5. 2024 Syeed, E. (2022). The Space Beyond Equity: A Blueprint of Radical Peta ideja je še eno vprašanje: vprašanje vrednosti Possibilities in School Design. Educational Policy, 36(4), 769-795. učiteljskega poklica. Kaj, če bi bili učitelji visoko iz- https://doi.org/10.1177/08959048221087207 Thomas, K. W. idr. (2018): The Effects of Compassion Training on obraženi, številni bi imeli znanstvene magisterije in Student Well-being. Journal of Positive Psychology, 13(5), 531-544. 8 Didakta