IVAN DIMNIK: Ali pripadajo selitveni stroški za dobljeno službo po razpisu? Nova laza v boju za selitvene stroške ob razpisu. — Ministrstvo ugodilo rekurzu tov. Velikonje. — Ob razpisu pripadajo selitveni stroški. Ministarstvo Finansija Kralj. SHS Gen. Dir. Drž. Računovodstva D. R. Br. 111.061 od 14. avg. 1921 god. u Beogradu. Ministarstvu Prosvete — Odeljenje za Osn. Nast. Povodom jednog konkretnog slučaja, to je Ministarstvo pismom svojim O. N. Br. 31.078 od 3. ov. mes. molilo Direkoiiu za objašnjenje: da li ueiteljice narodnih škola, premešteni stečajem po čl. 35. zakona o narodnim školama. imaju pravo naknade putnih i selitbenih troškova na osnovi čl. 33. pod b) Uredbe D. R. B. 96.000/20 Direkciji je čast dati ovaj odgovor: Tačkom 33. pod b) Uredbe D. R. Br. 96.000 /20 jasno je odredeno da-na naknadu selitbenih troškova iz državne kase drž. službenicL imaju pravo kad se premeštaju na osnovu konkurža (natečaja) službenih mesta. Stoji fakat. da se na konkurz za popunjavanje upražnjenih tnesta zainteresovalica javljaju molbom, ali te molbe nemaju u svemu karakter onih molaba, što se u običnlm prilikama, bez objavljenog konkurza, donese, a o kojima je reč u tač. 34. pod a) pomenute Uredbe. Jer dok ove poslednje potiču jedino usled potrebe i želje dotičnog lica, dotle kod premeštaja na osnovu konkurza bitnu ulogu igra i državna, službena potreba da se odnosno upražnjeno raesto popuni. Prema tome uoitelji-ice, premešteni na osnovu konkurza, imaju nesumljivo pravu na naknadu putnih i selitbenih troškova. Po naredbi Ministra FSnancija. Načelnik: Mil. L. Vasovld s. r. Uredba D. R. Br. 96.000'20 daloča v čl. 33. sledeče: Do povračila selitvenih stroškov iz državne blagajne ima državni uslužbenec pravlco: a) če je premeščen po službeni potrebi; b) če je premeščen z napredovanjem ali če ie premeščen na podstavi konkurza (natečaja) za službeno mesto; c) pri novih imenovanjih. ko prvič stopa v službo. Čl. 34. pa pravi: Pravice do povračila selitvenih stroškov nima uslužbenec: a) če je premešoen kazensko ali na prošntjo. Dasi člen 33. ^uredbe jasno govori, da pripadajo selitveni stroški ob 'preselitvi na razpisano mesto, ie vseeno nastal dvom. ako se ne smatra oddaja službe na podlagi razipisa kot preme^litev na lastno prošnjo in če se ne bi odrekla lahko v tem slučaju povrnitev selitvenih stroškov na podlagi čl. 34. uredbe. Seveda mora biti že za vsakega Iajika jasno. da ne bo naslednji člen iste uredbe razveljavljal člena pred n.iim, in da je že iz uredbe razvidno, da .preimoščanja na <podiagi razpisa ni sma "rati ko( premestitev na lastno Drošnjo. Prosvetno ministrstvo ie odidalo to vprašanfe na finančno ministrstvo. ki je po pooblastilu uredbe pravni in pooblaščeni tolmač uredbe in minister finane ie odločil z odlokom, kj ga zgorai citiramo: da premestitev na službeno mesto, oddano z razoisom. ni sma rati kot oremestitev na lastno Drošnjo. ampak se ie mesto popolnilo staino iz državne potrebe ter zaradi tega pripadaio ob taki Dremesitvi tudi selitveni stroški. Do činoviiiskega zakona je bilo dobro. Tudi po uveljavljeniu čin. zakona se je nekaj časa prakticiralo tako. kar naenkrat — skoro bi relkli. ko se ie pričela era premeščanja »jpo neizogibni službeni potrebi« — pa se ie ot>rnilo to pravno naziranje, sklicevaje se na toliko osovraženi člen 71. čin. zakona. zopet v siabo učiteljstvu. In kai določa člen 71. čin. zakona? Sledeče: »Državni uslužbenci se smejo premeščati na izpraznjena mesta tudi brez .svoje vofje, toda po neizogibni službenj potrebi. Premeščenemu uslužbencu pripadajo stroški za potovanje in selitev. Samo če se uremestiio uslužbenci do svoii orošnši alj če dva uslužbenca z oc"»britvijo pristojntga organa zamenjata s\oia službena kraja, jim ne pnpadajo stroški za potov'aii.ie in selitev.« Nastal je zopet isti dvoni. kakc= leta 1921.: ali se smatra dodeljena služoa potani razpisa dob^jena na lastno prošnjo aii ne? Po preuuaiku zadeve bi eornia oci ločba flnančnega ministrstva morala veljati tudi za sedanji spor in je brtz vsakega dvotna, da čl. 71. čin. zak^na ne misli v al 3. premeščanja po razpisu kot premeščenje na svojo prošnjo. Prepričani smo. da bi finančni ministe.- ki k po čl. 251. čin. zalk; izvrševalec in tolmač čin. zakona raz.sodil sedai zadevo prav tako. kakor io ie leta 1921., saj jc v bisivu ista. Uredba D. R. Br. 96.000'2G ie še vedno v veljavi in ie tudi čl. 71. čin. zakona ne ukinja. Čl. 71. čin. zak credvideva selitvene stroške za nameščenja ob službeni potrebi ki tu pride oovrnitcv selitvenih stroškov po čl. 33. a) in c) uredbe v poštev. Res ie. da ne omenja čl. 71. selitve po razpisu. t. i. točko b) uredbe, a upoštevatj ie treba. da čin. zakon sploh ne govori nikjer o popolnjevanju službenih mest po razpisu. ampak da za posamezne resore samo to rnožnost po čl. 61. čin. zaikona. V al. 3. čl. 71. čin. zakona pa so predvideni slučaji, ki jih navaja člen 34. uredbe, torei tudi premestitev na lastno prošnjo. kakor ie mišljena tam in kakor jo ie tahnačilo ministrstvo financ z .odlokom. ki ga navajamo na čelu, Pa poglejmo v prakso: Novincu, iki vloži prošnjo za kako službeno mesto, se povrnejo selitveni stroi&ki. ker se to nameščenje sinatra za državno potrebo in se ne smatra to nameščenje izvršeno na lastno prošnjo. Razpisujejo se le službena mesta, ki se morajo zaradi službene potrebe. in \i državnih interesov popoiniti in oddati stalno. Razpiše službo država in z razpisom pozove kompetente. da vlože prošnjo. Torei se nikakor ne more smatrati, da se ti uslužbenci premeste po svoji prošnji. kakor ie to tolmačilo tudi finan čno ministrstvo z gorn.iim odlokom. V drugih resorih se popolnjujejo službena mesta brez razpisa, z odlokom in dobe premeščeni uslužbenci ipovrnjene selitvene stroške; tako bi ravno učiteljski stan ostal brez povrnitve selitvenih stroškov. če se bo tolmačil čl. 71. čin. zaikona tako. kakor se izvaja v zadnjem času. Posledica tega postane lahko. da se učiteljstvo sploh ne bo iavlialo za razpisana mesta in da se učitelj. ki mu po vsej kvalifikaciji kako mesto pripade ter bi bilo v interesu službe, da ga dObi. ne more javiti za to mesto. Na lastno prošnjo je viselkakor mi'šljeno premeščenje. kjer se zamenja služba ali če se z osebno 'prošnjo povzroči premeščenje v 'kak določen kraj. brez razpisa. Brez tožnika — ni sodnika in brez rekurza ne bo odločbe in 'bomo zaman čakali na jasnost v tem oziru! V 12. številki z dne 26. marca 1925 smo započeli v »Učlt. Tovarišu« boj proti napaoni interpretaoiji člena 71. čin. zakona glede selitvenih stroškov. če kdo dobi službo po razpisu. Na podlagi našega tolmačenja in opozorila. ki ga prinašamo zgorai v ponati»sku. je tov. Velikonja naipravil rekurz na Tninistrstvo. kj je sedai popolnoma pritrdilb našemu nazlranju in na podlaj?i česar ie izdalo veliko županstvo mariborske oblasti sledeči odlok: P. br. 5833/3—25. Maribor. dne 17. novembra 1925. Gosp. Joško V e 1 i <k o n j a , učitelj Spod. Poljskava. Ministrstvo prosvete je na osnovl razsodbe ministrstva ffnanc od 14. avgusta 1921, D. R. br.ll 1.061 ter toč. 33. sub. b) uredbe mintetrstva financ D. R, br 96.000'20, oo katereim pripadajo selilni stroški učiteljem. ki so dobili svoje službeno mesto na podlagi razpisa pri kakršni premestitvi. glasom 1. cit. razsadbe iKra bitno ulogo tudi državna službena potreba. da se odnosno izDraznjeno mesto popolni. razveljavilo tukajišnji P. br. 5853 od 7. julija 1925. 1., s katerim se je zavrnilo Vašo prošnjo za ipovrnitev selitvenih 'stroškov. Za velikega župana: ProSvetni inšpektor. * S tem je izdana važna razsodba in odločba, na podlagi fcatere so upravičeni zahtevatj selitvene stroške sedai vsi, ki so dobili svoja službena meSta na pod- lagi razpisa. po uveljavljeniu čin. zakona. Za slučaj. da bi se upirala izplačilu sedaj Glavria kontrola. bo treba napraviti pritožbo še na Državni Svet. Predvsem je pa dolžnost prosvetnih oddelkov sedaj. da si preskr^be za izplačilo teh selitvenih stroškov potre^bne kredite.