ive«J Ntglor — Addrcsa: NOVA doba 6117 St. Clair At*. Cleveland, Ohio. (Tel. Henderson 3889) H (NEW ERA) |L£ URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, toda 25,000 bi se slišalo še topše! m »Ta Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, 0., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. 37 - ŠTEV. 37 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, SEPTEMBER 11TH 1929 — SREDA, 11. SEPTEMBRA 1929 VOL. V. — LETNIK V. DROBNE vesti iz CLEVELANDA Narodni Citaln TEDENSKI PREGLED n?a Clair Ave., je dru-, leveland, št. 126 SNPJ, a»ariluf0to ?10 kot častno CSke aktivnosti S. N. či-.11 bodo Počele s kon- 'At Mon^- ■ ‘ oktobra. Sodelovali j in u 1 !^em naši domači pev-iq|Ji 'etriiki brezplačno. Sloven ,. "ipi'tivl* trgoVc‘ se marljivo 'Xd av0> k Jaj° na trgovsko raz-v ',|J ^r*čne v Slovenskem 0 Hbvae.ni D°mu dne 25. sep-^^1 bra 111 trajala do 1. ok- * deserve univerza )& tlt0(j’ :b‘*i toPiL Za ' ,$y^Tietreba im"' % & »oroL ne pošiljajo *»K v* %, st ° različnih ‘c »e n' ick«njih. Takih Ur Priobčevati, »o i Ki Tk izP°staviti J'jboij^ / %rS srečl denarne kaz-‘vot^'1 J i d ^Ue yy anie> tudi naj-„ itd.p y?*ve, se smatra ° I/ \°iiVoMr!U^afco loterijo. [J n H %' Po$t Vn° isto v listih U3' f ^kift e °blasti ne po ts'h bii*adev*h nol IJ'‘vC(!/,i ^Pisnikom že i °i V listu’ toda h 4%0 Pozabijo ai° takih reči '°mu svoje prostore v S. N. UNITED MINE WORKERS JOURNAL prinaša v izdaji z dne 1. septembra članek, s katerim poživlja bivše premogar-je, da naj ne silijo nazaj v rove, če imajo količkaj primerno delo v kakšni drugi industriji. Tekom brezdelja in Štrajkov na premogovih poljih, je v zadnjih par letih odšlo za delom v druge industrije na tisoče premo-garjev. Glasilo U. M. W. A. unije poroča, da je še danes mnogo premogovnikov zaprtih, v mnogih se dela le po par dni na teden, poleg tega so mnoge premogovne družbe znižale plačo svojim delavcem na najnižjo mogočo stopnjo. Industrije, ki rabijo premog za proizvajanje energije, znajo istega boljše izrabiti, kot v preteklosti, torej jim ga zadostujejo manjše količine. Poleg tega se z vsakim dnem rabi več olja, elektrike, izkoriščajo se vodne sile itd. To vse gre na škodo premoga. Delavcev v premogarskih okrožjih je že zdaj preveč, zato družbe lahko postopajo z njimi precej brezobzirno. Delavci, ki so odšli iz rovov v druge industrije, naj se držijo svojih del, če so količkaj primerna. To bo v korist njim samim, kakor tudi delavcem, ki so bili primorani ostati v premogovnih Okrožjih. V WASHINGTONU se bo v khitkem pričelo preiskovati odkod izvira organizirana propaganda za veliko vojno mornarico in proti zmanjšanju oboroževanja. Tako preiskavo zahtevata predsednik Hoover in zvezni senator Borah. Pravzaprav se bo preiskava vodila od dveh strani, namreč od justičnega departmenta in od senatnega odseka mornariških zadev. Zahteve po taki preiskavi so se pojavile, ko je znani propagatoi za veliko mornarico, W. B. Shearer, vložil tožbo za znatno odškodnino napram ladjedel-skim družbam, v katerih službi je vodil propagando proti zmanjšanju oborožen j a, tako v Washingtonu, kot v Ženevi in drugod. Povsod se je predstavljal za mornariškega eksperta in za patriota, kateremu je pri srcu le obramba dežele. Preiskava zna privleči v javnost zanimive reči. POTNIŠKI AEROPLAN City of San Franciscon, last Transcontinental Air Transport družbe, je pretečeni teden ponesrečil v divjinah New Mexico. Po štiridnevnem iskanju, katerega se je udeležilo večje število letalcev, je ugledal prostor razbitega aeroplana pilot Western Air Express družbe, George A. Rice; Aeroplan City of San Franciscco je v viharju zadel v velika drevesa na Mount Taylor in se je pri padcu popolnoma razbil. Vseh osem oseb na ponesrečenem aeroplanu je bilo najbrže takoj mrtvih. Njih zelo razbita in ožgana trupla so prenesli z gorskega pobočja na hrbtih tovornih mul v dolino do ambulančnih voz. Zvezni trgovski department namerava uvesti preiskavo, da dože-ne vzrok nesreče. RUSKA VLADA se je obrnila s prošnjo na nemškega poslanika v Moskvi, da naj bi nemški konzularni zastopniki posredovali pri kitajskih oblastih, ,da preprečijo nadaljna grozodejstva napram ruskim državljanom na Kitajskem. Baje so Kitajci veliko število ruskih državljanov postrelili ali pomorili brez vzroka in preiskave. POŠTNE PREVARE NAOČNIKI Z NEKATERI ČUDAKI ŽIVALSTVU V I SKRIVNOST ATLANTIKA Že nekoliko časa sem razni časopisi in revije priobčuje o-glase, s katerimi nekatere brezvestne “mail order” tvrdke o-glašujejo očale. Narodno društvo za obvarovanje pred slepoto opozarja, da ti oglasi stav-ljajo v nevarnost vid mnogih tisoč ljudi, in označuje te tvrdke kot “nevarne goljufe.” National Business Bureau je no podlagi (ega izdal posebni bu-letin vsem časopisom širom Združenih držav, da jih posvari. V istem buletinu ta organizacija, ki vodi neprestano borbo proti nečednim poslom in oglasom, označuje kot “šuš-marske” takozvane “mail order courses” za očesne vaje, ki o-glašujejo cdpomoč proti očesnim slabostim brez zdravniškega pregleda. Poudarja se, da ni mogoče predpisati pravilne očale potom dopisovanja in da take očale bodo ponajveč le škodovale vidu dotičnika, ki jih nosi, Te tvrdke prodajejo očale, ne da bi preiskovale stanje oči, ne da bi poizkusile vid kupca in zdravstveno stanje njegovih oči. Ti goljufi le vprašujejo: “Koliko si star? Koliko let že nosiš očale. ako sploh jih nosiš? Kaka je oblika tvojega lica? “Na temelju takih informacij oni pošiljajo očale, ki obetajo “perfekten, vid.’..’. Te čarobne očale, kakor se oglaša, bodo baje omogočale čitanje tudi najdrobnejšega tiska, da se vidi blizu in daleč, da ne bo glavobola, itd. Preiskava je dognala, da so oglašene očale navadna povečevalna stekla, vtaknjena v jako cen okvir. Oglašajo se pa kot “znanstveno izbrušena in vpognjena stekla.” Take očale ne dajejo ničesar, kar se obeta, ne odpomorejo očem in je gol slučaj, ako pristajejo kakemu očesu. Ni dvoma, da je to vse jako resna stvar. Dejstvo je, da je treba za vsako natančne preiskave s strani specijalista, ki mora predpisati posebne očale za vsak posamezen slučaj. Najresnejša stvar pri vsem tem je—iz stališča borbe proti slepoti—'da ljudje, omamljeni po teh oglasih, zamudijo priliko zdravniške preiskave svojih očes. Mnoge bolezni, ki končajo z delno ali popolno slepoto, začenjajo najprej z nered-nostmi vida, ki jim očale le začasno pomagajo in zato prikrivajo. Ako ni zdravniškega pregleda v svrho predpisa potreb nih očal je odstranjena mogočnost, da se pravočasno odkrije vzrok nerednosti, ki dostikrat utegne biti znak bolezni vsega sistema, dokler ni prepozno, da bi se preprečila slepota ali morda splošni propad vsega sistema. Kar se tiče dopisnih tečajev za “očesne vaje,” organizacija pravi: Geslo “Stran z očalami" ali slično služi za oglaševanje nekih lekov proti očesnim slabostim, kateri leki, kakor se je znanstveno dokazalo, ne po magajo nič. Res je, da okulisti dostikrat predpisujejo nekate re vežbe in masaže očes v gotovih slučajih za ojačanje mišic. Ali take vežbe more pred pisati le zdravnik ako najde njih potrebnimi, in se vežbe morajo vršiti pod njihovim nadzorstvom. Drugače utegnejo bolj škoditi kot koristiti. Vsa taka šušmarstva se podtikajo ameriškemu ljudstvu ali potom oglasov v časopisih ali potom potovalnih agentov, ki —- ji človek je od pradavnih ča-sov živel v družbi živali. Mnoge so mu bile nevarne, torej se jih je bal in se je z njimi boril, druge je lovil za hrano, in nekatere je celo vdornačil. Vedno pa so bile živali človeku predmet, študij, in to so ostale do danes. Celo mestni otroci z naj večjim zanimanjem opazujejo živali, vse od navadnih krav, do čudnih zverin v zologičnih parkih. Kakor med ljudmi, tako so tudi med živalmi pravi čudaki, ki .jih znanstveniki ne morejo postaviti v nikako pravo vrsto ali pa se čudijo njih nenavad nim lastnostim in telesnim oblikam. Ena najbolj čudnih kreatur v živalstvu je “aavk-vark.” ki nosi tudi znanstveno označbo “orycteropus.”- Ta: žival je od gobca do konca re|)a pet čevljev dolga in tehta približno toliko kot odrasel človek. Zdi se, da jo je narava zmetala skupaj iz samih ostankov. Telo ima kot prešič, ušesa kot mula, oči kot mačka, glavo kot volk, zobe kot riba, noge Kot pes, rep kot kenguru, kremplje- kot tiger, jezik pa poltjrugi čevelj dolg, ploščat in tanek kot trak. Veliki mravljičanje velik kot pes, z zelo dolgimi* gobcem in malo ustno odprtnlf^bwfc^tib. živi se samo z mravljami, zato ima močne tace za razkopavanje mravljišč. V Avstraliji in Novi Zelandiji živi mali mravljinčar, ki tvori nekak prehod med pticami in pravimi sesalci. Preživlja se z mravljami, in njegovo telo je pokrito z bodicami, kot ježevo, če je živalica v nevarnosti, se zvije v klopčič, kot jež. : Samica izleže v sezoni samo po eno jajce, katero spravi v malo kožnato vrečico na trebuhu, kjer se mladič izvali, nakar se preživlja kot sesalec. Žabam v daljnem sorodstvu je čudna žival, katero znanstveniki imenujejo “axolotl.” Ta žival leže jajca v vodo, iz katerih se pojavijo paglavčki kot pri žabah. Pozneje postane živalica podobna ribi in dobi škrge, čez čas izgubi škrge, razvije dva para nog in pride na suho, kjer živi kot kuščar. Zanimiva riba je tudi “leteči, gurnard.” Ima plavute, peruti, dve nogi, neke vrste roke, ter se počuti “doma” v vodi, na suhem in v zraku. Nekatere vrste morskih rib imajo nekake svetilke, s katerimi privabljajo svoj plen. Druge so prave električne baterije. Neke vrste riba, živeča v morju ob Vzhodni Afriki, pride do svojega kosila na prav neeste-tični način. Zavedajoča se svoje električne “energije,” se približa drugi večji ribi pri želod-j cu. Električni sunek, ki sledi, sicer ni dovolj močan, da bi napadeno ribo usmrtil, pač pa ji povzroči tak nered v želodcu, da isti izmeče napol prebavljeno hrano. Napadena riba brzo odplava od nevarnega kraja, napadalka pa si mirno postreže s tujim kosilom. celo prirejajo javne sestanke, \ katerih propovedujejo svoje teorije in prodajejo svoja mazila. To je le izrabljanje lahkovernega ljudstva, ki ničesai ne ve o anatomiji očesa in nima i pojma, kako škodo utegnejo i povzročiti razni mazači, i F.L.I.S. Marsikatera legenda, ki je do novejših časov veljala za izmišljeno, se je v luči znanstvenih raziskovanj izkazala, da ima nekaj resnične podlage. Tako se tudi množijo znamenja, ki bodo morda v doglednem času dokazala, da legenda 0 “izgubljenem kontinentu” Atlantisu ni docela brez podlage. že grški filozof Plato, ki je živel okoli tristo let pred Kristam, je pripovedoval svojim učencem o velikem kontinentu Atlantisu, ki da se jo tisočletja prej nahajal nekje v Atlantiku, nekako v sredi med Evropo, ; Afriko in Ameriko. Zgodbo o izgubljenem kontinentu je Plato izvedel od Solona, eneg.i naj- ^ učenejših Grkov; temu pa jo je povedal neki duhoven egipčan- j ske boginje Nete. Po pripovedovanju Platona 1 je “izgubljeni kontinent” ob- 1 stajal iz enega velikega in več 1 manjših otokov. Na tem kon- 1 tinentu je bivalo ljudstvo z vi- 1 soko civilizacijo, ki je bilo ob : enem zelo bojaželjno in je pod- 1 jarmilo celo Libijo do Egipta i in del Evrope. Pozneje so A- ( tenci premagali te zavojevalce 1 in .jim odvzeli njih kolonije ob 1 Sredozemskem morju, še po- ( zne.ie pa j« Atlantis zadela hu- 1 da katastrofa. Silni potresi so s pogreznili Atlantis v morje te- ! kom enega dneva in noči. Le- 1 genda '(jripoveduje, da se je ta ] katastrofa pripetila pred sed- 1 mirni do devetimi tisoč leti. i Do novejših časov so sma- ( trali Platonovo pripovedko o ■ pogreznjenem Atlantisu za na-vadno legendo, in nekateri jo , smatrajo za to še danes. Toda ' legende Majev in Aztekov, ki , so svoječasno bivali v sedanji Mehiki, tudi pripovedujejo, da so njih predniki prišli na ameriški kontinent s tiste izgubljene zemlje. Razvaline piramid in templjev v sedanji Mehiki kažejo starost do tri tisoč let. Raziskovalci ne najdejo sledov polagoma se razvijajoče kulture, ampak se zdi. da je bila visoka civilizacija nagloma od nekod presajena na ameriški kontinent, Iz kamena izklesani profili Majev in Aztekov v Centralni Ameriki kažejo o-brazne poteze, kakoršne je našel francoski profesor Ban-donin na neki veliki skali v morju nedaleč od francoske o-bali departmenta Vendee. V dotični okolici je našel omenjeni profesor tudi prebivalce, katerih predniki so bivali tam že iz davnih časov in katerih o-brazne poteze, posebno kar se tiče nosa, zelo spominjajo na profile Majev in Aztekov. Profesor Bandonin sodi, da je legenda o pogreznjenem Atlantisu verjetna, da so prebivalci dotičnega kontinenta de- 1 loma naseljevali tudi obrežje današnje Evrope in so se o pri- ' liki velike katastrofe ali pa že prej naselili tudi v Ameriki, kamor so prinesli visoko kulturo. Ko je neka kabelska družba polagala kabel preko Atlantika je sredi oceana na morskem dnu našla vulkansko lavo, ka-! tere znaki so kazali, da se je strdila na zraku in ne v morski vodi. Tamkaj morda leži “izgubljeni kontinent.” Omenjeni profesor tudi meni, da morda od tam izhaja povest o vesoljnem potopu. --------o------- t Člani J. S. K. Jcdnote pomnite ' la jc v organizaciji, kateri pripadate vi, tudi prostor za vaše 'otrolie. ...... GLASOVI Z RODNE j VSAK PO SVOJE Edini slovenski minister v jugoslovanskem kabinetu, dr. Anton Korošec, je dne 3. septembra resigniral, kot se poroča iz Ljubljane. Dr. Korošec je bil od časa, ko je bila ukinjena ustava, pa do nedavnega časa železniški minister. Pred nekaj tedni je moral to mesto zamenjati za ministrstvo šum in rudnikov. Tej poziciji se je zdaj odpovedal. V Iški Loki pod Krimom se je 25. marca t. 1., zgodil grd zločin, ki je prišel na dan šele 16. avgusta. Zakonska Franc in Marija Kraljič sta namreč ubila Francovega brata Martina Kraljiča in ga zakopala nedaleč od domače hiše, poleg struge Iške. Martin je bil večkrat v Ameriki, in ko se je zadnjič vrnil, je prinesel seboj precej denarja. Precej tega denarja je posodil bratu, katerega pa je pozneje terjal nazaj. Na sodniji se je potem izvršila poravnava, glasom katere bi imel Martin Kraljič dobiti povrnjeno gotovo svoto, ob enem pa bi bil upravičen do proste hrane in stanovanja v domači hiši. Ko je proti koncu marca Martin Kraljič izginil, sta se izgovarjala brat in njegova žena, da je gotovo odšel zopet nazaj v Ameriko. Orožniki pa »o pQi?-v5«dttViUi-in -ptu. našli, da Martin Kraljiču ni bil izdan potni list za v Ameriko in da se tudi ni oglasil pri svojih sorodnikih v Ameriki. Prijeli so zakonca trdo, nakar sta priznala zločin in pokazala mesto, kjer sta truplo zakopala. Truplo je ležalo zelo plitvo in je bilo že močno razkrojeno. Vendar sta se poznali na glavi dve rani, ki sta bili obe smrtni. Zakonska Kraljič sta bila takoj prepeljana v zapore. Terezija Gorenčeva iz Mengša je te dni v ljubljanski po-rodišnici porodila četvorčke, dve deklici in dva fantiča. Mati in otroci se razmeroma dobro počutijo. Uprava porodi-šnice je dobila že par tisoč- dinarjev v podporo Gorenčevi družini, ki šteje z najnovejšim prirastkom 10 otrok. V Kraljeviči v Hrvatskem Primorju je nenadoma umrla gospa Safanov iz Hrastnika. Družina Ignatjev Safanov jf prišla iz Rusije pred leti. Živela je nekaj časa kot gost pri graščaku Gutmanstalu v Radečah. Nato pa se je naselila v Hrastniku, kjer je g. Dimitrij Safanov, bivši ruski mornari ški kapitan dobil službo kot ob-ratovodja električnih naprav. Iz zagrebške katedrale je ne znano kam izginila trokrila ol tarna slika (triptych), ki j< predstavljala redko umetnin« in je bila cenjena na 20 mlijo nov dolarjev. Na njenem me stu se je nahajala neka cen; ponaredba. Tatvino je opazil; komisija, ki je cerkev pregle dovala. O tatvini je bila ta lcoj obveščena policija. I V Beogradu je umrl 16. av gusta od srčne kapi Luka Ce j lovič, znani beograjski bančni] L in pospeševatelj prosvete. Bi je predsednik Beograjske udru ge ter član upravnega odbor Narodne banke. Rojen je b: v Trebinju v Hercegovini let - 1852. Ko je dorastel, je pc - begnil leta 1879 v Srbijo, kje ? se je trajno naselil ter se bč XDalje na 2. gtrani). Vročina, ki nas je pretečeni teden objemala tu na obalih Erie jezera, je kajpada dala povod mnogim debatam. Na naši svetovno znani St. Clair cesti sta v polnem sijaju popoldanskega solnca staia dva rojaka in reševala vreme. Eden se je britko pritoževal nad sep-tembersko vročino, drugi, znan optimist, ga je pa tolažil: “E, kaj boš! Malo potrpi, pa pomisli, koliko ton sladkorja pričara ta vročifea vsak dan v ohijske vinograde,! In na ta sladkor niti zvezni kongres ne more naložiti carine. In V kaj se bo ta sladkor izpremenil, ko bo v zavetju naših kleti!” Ta odgovor je nezadovoljneža vidno zadovoljil, nakar sta oba prijatelja zavila nekam za hiše, mislim da v zavetje kleti. * Tretji jugoslovanski princ jo bil nedavno na Bledu krščen na ime Andrej. Neki ljubljanski list se je povzpel do trditve, da je to nekaka odlika za Slovence, češ, da je Andrej pravo slovensko ime. Jaz sicer glede imen nisem nikak ekspert, a spominjam se, da je pesnik Simon Gregorčič z ozirom na slovenski narod zapisal: “če drugi imajo svetnike, ti sffm si pa narod-svetnik, preganjan, zatiran od vekov, največji svetnik: mučenik.” :-Ta.,tegiH»ač- nimamo nobene sarže med svetniki, kajti pesnik Gregorčič je bil duhovnik, in je že vedel, kaj je pisal. * Ako je Andrej slovensko ime, je meni prav. toda kam naj postavimo Tinete in Tonete. Franceljne, Janeze, Lojzeke, Jožete, Lukce, Matevže, Jaka-te, Mihate, Nandete, Jernejce, Matijce, Jurčke, Vinkote, Mar-kote, Urbane, Kozme in Damijane, itd. Najprimernejše ime za slovenskega princa, če se namreč hoče svetu predstavljati kot tak, bi bilo po mojen^ mnenju Martin. God tega svetnika navdušeno slavimo vsi Slovenci, celo mi, ki smo ameriški državljani. * Multimilijonar J. P. Morgan je svojo krasno jahto Corsair prodal ameriški vladi za en dolar! Sa.j pravim, nam revežem pa nikdo ne da prilike, da bi poceni prišli do kake reči. Jaz bi bil pripravljen Morganu plačati en dolar celo za navadnega Forda. ♦ V New York je telefoniral iz Pariza milijonar W. F. Kenny svojemu brivcu naj takoj pride v Southampton, da ga bo po dolgem času enkrat pošteno ostrigel. Iz tega se vidi, da Evropejci možaka niso znali dobro ostriči, kar je več kot čudno! Rcformistka Anna Besant, stara 82 let, je dospela v Cali-fornijo, kjer namerava ustanoviti kolonijo, v kateri se bo skušalo vzgojiti novo človeško pleme, ki naj bi v vseh ozirih nad-kriljevalo vse sedanje rase in plemena. Malo pozno se je punca domislila! * Neka raziskovalka tropičnih krajev poroča, da je od divjaškega glavarja dobila za steklenico konjaka tri odrasle opice. Tudi pri nas bi se jih lahko dobilo za tako ceno! A. J. T. -------o-------- r{r “JVo-Ogl Doba” Ss GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. J IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. «ig|jgjg}D 83 NO. 37 Beseda o toleranci. Toleranca ali strpljivost v širokem pomenu je ena najlepših lastnosti, ki jih poseduje ta dežfela. Ta lastnost je bržkone zrastla iz dejstva, da je ta dežela nudila pribežališče stotisočem, ki so bili v starem svetu prezirani ali preganjani zaradi svojih nazorov. Tu je lahko vsak po svoje častil višje bitje, v katero je veroval, in politično se je lahko udejstvoval v smeri, ki je bila po njegovem mnenju najbolj prava. Tako je nastal narod, ki ni poznal besnega političnega, narodnostnega ali verskega sovraštva. Da je bilo in je še danes povsod nekaj izjem, to je neizogibno in samo umevno. V splošnem pa je ameriški narod toleranten. Pripadniki različnih ver in tudi popolni ateisti žive mirno in prijateljsko skupaj v eni naselbini ali delajo pri isti podjetjih, ir se navadno skrbno izogibljejo vsega, kar bi moglo žaliti soseda. O priliki volitev se navdušujejo in morda agitirajo za eno ali drugo stranko, toda, kljub razlikam glede politične pripadnosti, ostanejo osebno prijatelji. Vsak pravi Američan, ki ni Američan samo po imenu, ampak tudi po duhu, spoštuje nazore svojega Bližnjega tako, kot želi, da bi drug* spoštovali njegove. Vsi veliki in v resnici izobraženi ljudje so tolerantni ker se zavedajo, da nihče ne ve vse^a in nihče ni tako zaostal, da bi ne vedel ničesar. Več ko človek zna in bolj ko svet pozna, bolj se zaveda, da se ima vsak posameznik še mnogo, mnogo za učiti. Nestrpni morejo biti le ljudje, ki si domišljajo, da imajo'le oni patent na vse znanje in učenost. Nestrpnost more uspevati le v gnezdu ignorance ir domišljavosti, ki meji na duševno bolehnost. Vodilna zvezda J. S. K. Jednote je njena toleranca, na kateri more temeljiti pravo bratstvo. V vrstah naše organizacije so člani, ki so v političnem ali verskem oziru najrazličnejših nazorov, pa kljub temu tvorijo prav srečno ir zadovoljno skupino. Pravila J. S. K. Jednote določajo, da se ne sme nobenega člana protežirati ali zapostavljati zaradi verskega ali političnega prepričanja. V teh zadevah ne moremo nikdar biti vsi enakih nazorov. Vsi pa smo enakovredni bratje in sestre, dokler lojalno i.zpolnujemo naše dolžnosti napram Jednoti. Politična, verska ali protiverska propaganda nim? prostora v naši organizaciji. To posebno jasno kaže tista točka pravil, ki določa, da ne sme njeno uradno glasilo priobčati ničesar, kar bi žalilo versko ali politično prepričanje katerega koli člana. Ta točka je zelo važna. Za svoje uradno glasilo enako prispevajo vsi člani odraslega oddelka, pa bi bilo nebratsko in krivično, če bi morali plačevati za propagando, ki bi sme sila njihove nazore in prepričanja. Kdor želi imeti list, ki hvali ali graja gotovo versko ali politično skupino, si ga lahko naroči, plača zanj, pa ga tud' lahko pusti in odpove, če mu več ne ugaja. Glasilo J. S. K. Jednote pa mora biti nevtralno in nestrankarsko, kajti v organizaciji smo vsi bratje in sestre, dasi hodimo različna pota v našem privatnem življenju. Nestrankarsko stališče J. S. K. Jednote in propaganda bratstva in tolerance so tiste svetle točke, ki posebno odlikujejo našo organizacijo. Kadar bratje in sestre ustanavljajo nova društva ali agitirajo za nove člane, naj ne pozabijo opozoriti prospektivne kandidate na gori omenjene svetle točke J. S. K. Jednote. Seveda je tudi važno, da seznanijo prospektivne člane z dejstvom, da Jednota vedno točno in pošteno izplačuje svoje obveznosti in da je finančno solventna in, trdna, kajti njeno premoženje že presega milijon dolarjev. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA RAZPIS SLUŽBE Glasom sklepa polletne seje glavnega, nadzornega in porotnega odbora, se razpisuje službo za eno nadaljno pomoč v glavnem uradu. Člani (ice), koji se bi slučajno zanimali za to službo, naj se priglase na glav,-ni urad. Navesti se mora zmožnosti, šolstvo ter morebitne izkušnje. Potrebno je, da zna aplikant(inja) pisati (tipkati) na pisalni .stroj, in imeti mora čedno ter razločno pisavo. Za četna plača je $60.00. Joseph Pishler,, gl. tajnik --------o--------- GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 1. strani) vil s trgovino z žitom in slivami; postal je zaradi svoje marljivosti zelo premožen. Celovič je vneto podpiral akcijo za osvobojenje Južne Srbije ter propagando v Bosni in Hercegovini. V njegovi hiši je bil sestavljen prvi komitski oddelek, ki je krenil v Južno Srbijo. Za komitsko akcijo je svoječasno daroval vsako leto po 50.000 dinarjev. Luka Celovič je bil samouk, vendar pa je visoko cenil šolo in prosveto. Ker nima nobenih ožjih sorodnikov, je vse svoje imetje, ki se ceni na 80 milijonov dinarjev, zapustil beograjski univerzi. Že prej v življenju pa je daroval mnoge vsote v gospodarske namene in osnovanje različnih podpornih fondov. Odličen prijatelj našega naroda Louis Wiley, lastnik velikega dnevnika “New York Times,” je preko Londona in Pariza prispel v Beograd. Prišel je, da pregleda Ameriški dom v Selcih na hrvatskem Primorju, kjersč nahaja mnogo otrok, potrebnih zdravljenja ob morju. Wiley je v dobi svetovne vojne odločno zagovarjal jugoslovanske težnje in je tudi ostal naš prijatelj. Wiley je gost poslanika dr. Grujiča in gospe Mabel Grujičeve, organizatorice propagandistične akcije v Ameriki za jugoslovansko narodno stvar v dobi svetovne vojne. Tisti gospodar, tisti stavbenik je mož na svojem mestu, ki začne podirati staro stavbo šele, ko ima že izgotovljen načrt, za novo, boljšo in modernejšo. Neprimerno večja umetnost je namreč graditi kot podirati. >:< * * Sum vzbuditi, na podlagi pretiravanja, domišljavosti ali osebnih predsodkov, zamore vsak pritlilcavcc. Za napravljeno ikoda popraviti pa je treba celega moža. * ❖ sjs Argumentiranje spada na seje, propaganda na shode, mo-htev v svetišča, zabava pa na piknike in podobne prireditve. Sladkor in mleko spada v kavo, jesih na salato, pelin v vino, čebula na pečenko, smetana v potico itd. Vse navedeno je izborno na svojih mestih. Kdor pa meša vsenavskriž more računati samo na pokvarjene želodce. Iz občin v neposredni okolici Doljne Lendave poročajo, da so se v prvi polovici meseca avgusta pojavile čaplje v tako velikem številu, kakor ne pom nijo niti najstarejši ljudje Ljudska vera smatra ta pojav kot dober znak. Okoličani vidijo v njem napoved velike »odo vitnosti v družinah, hlevih, na poljih in vinogradih. Zato se tem redkim pticam ne sme storiti nič žalega in zadnji čas se je celo pripetilo, da so hoteli kmetje dejansko obračunati z nekim fantom, ki je hotel na zanjko ujeti lepo čapljo. ROJAKI, KI IMATE SORODNIKE ALI PRIJATELJE V CAN ADI, POŠLJITE UREDNIŠTVU NJIHOVE NASLOVE. LIST NOVA DORA SE JIM BO DJEKAJ MESECEV POŠILJAL BREZPLAČNO, V SVRHO REKLAME. ' Mesto Kranj ima vse naravne pogoje, da se razvije v živahno letoviščarsko mesto. Na eni strani prekrasna okolica, romantični izprehodi in izleti, kopanje v Savi in Kokri, na drugi strani najvažnejše izhodišče za razne letoviščarske kraje, ka- kor Tržič, Kamnik, Škofja Loka. Poleg železniških zvez so letos dobili tudi dobre avtomobilske zveze na vse strani. Ugodno izhodišče imajo turisti za Kamniške planine, Storžič in Kofce. Dnevno se mudi tu v poletnih mesecih povprečno že skoro 60 letoviščarjev; število bi bilo še mnogo večje, če bi hoteli imeli več sob na razpolago. Prihodnje leto bo v tem pogledu boljše, ker vršita dva hotela letos večje prizida-ve. Tako bo imel hotel “Stara pošta” 45 sob, hotel “Jelen” ,30 sob, hotel “Nova pošta” ima 10 sob. Letoviščarji ne morejo prehvaliti lepote in snažnosti gorenjske metropole. o •' DOPISI. Canonsburg, Pa. V nedeljo 15. septembra se vrši pri nas ustanovna seja angleško poslujočega društva za J. S. K. Jednoto. Seja se bo vršila v Poljski dvorani, East Canonsburg. Ustanovne seje se bodo udeležili tudi trije glavni odborniki, namreč glavni predsednik Anton Zbašnik, glavni nadzornik John Balkovec in vrhovni zdravnik; dr. F. J. Arch. Z bratskim pozdravom, Martin Žagar, tajnik društva št. 149 JSKJ, — * Lorain, 0. Iz naše naselbine so bolj redki dopisi, to pa menda zato, ker ni dosti novic. Društveni pikniki se tudi ne vrše več ta ko pogosto, kot v prejšnjih letih. Poletni čas gre rajši vsak sam zase ali v manjši družinski ali prijateljski skupini v prosto naravo v svrho razve drila. . Približala se je jesen, kar pomeni, da se bodo skoro zopet pričele veselice po dvoranah. Kakor vsako leto, bo tudi leto? naše društvo sv. Alojzija, št. 6 J. S. K. Jednote, priredilo veselico na dan 26. oktobra, v Slovenskem Narodnem Domu seveda. Članstvo društva št. 6 JSKJ vabim, da se polnoštevilno udeleži prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila dne 15. septembra, da se vse kar najboljše ukrene glede veselice. Opozarjam tudi bolniške obiskovalce, da točno na vsaki seji poročajo, \ kakšnem stanju so našli bolnike, da-li jih priporočajo v podporo ali ne. Kdor ne more tega storiti osebno, naj sporoči tajniku pismenim potom. --Bratski pozdrav! John Černe Jr. tajnik. Reading, Pa. Vročina in poletje gresta h koncu, tako tudi pikniki. Tisti, ki se hočejo še malo pozabavati na prostem, naj pride jo na piknik, ki ga priredi dr sv. Jurija, št. 61 JSKJ v nedeljo 8. septembra. Piknik se bo vršil na prostorih Petra Kočevarja na Milmontu. Članstvo našega društva in sploh vsi ro jaki te okolice so prijazno vabljeni, da posetijo ta piknik, ki bo zadnji v sezoni. Zabave bo dovolj za stare in mlade in dobra postrežba je zagotovljena. Torej na svidenje 8. septembr« na zadnjem pikniku sezone! Anton Jaklič, tajnik dr. št. 61 JSKJ. Naše društvo je bilo ustanovljeno 25. januarja 1925, in ima danes članstva 121 v odrastlerr in 84 v mladinskem oddelku. Skupaj 205 članov, kar je lepo število v tako kratkem času. K tako hitremu napredku je največ pripomogel agilen društveni odbor in dobri člani. Apeliram na članstvo, da gremo vsi na agitacijo za nove člane, še za večje število in za našo slavno J. S. K. Jednoto. Primarne volitve so pred durmi. V naši naselbini imamo za voliti, poleg drugih, tudi “Tax collector-ja” za naš North Stra-bane Township. Za ta urad bo kandidat tudi naš dobro znani rojak Mr. Anthony F. Bevec Jr., rojen v Cannonsburgu, Pa Mr. Bevec govori poleg angleščine tudi dobro slovenski, in je znan po naselbini, ker je mnogemu rojaku šel na roke glede dobave državljanskih papirjev. Delavske razmere po premogovih rovih so se nekoliko izboljšale, in upamo, da se še bodo. Seveda je hud udarec za premogarje - trpine, ker so izgubili unijo. — Pozdrav! Anton Tomsic, zapisnikar dr. št. 149 JSKJ- Detroit, Mich. V proslavo petletnice društva Triglav, št. 144 JSKJ je bilo sklenjeno prirediti piknik na. Travnikarjevi farmi. Ta piknik se bo vršil dne 22. septembra. V slučaju dežja se pa vrši zabava v dvorani na “Six Mile Road.” Vsi člani so se na seji tudi izrazili, da bi želeli videti na pikniku urednika našega glasila, sobrata Terbovca. Tem potom je torej povabljen k nam v poset. Upam, da se odzove. — Z bratskim pozdra- vom, A. M. Meyers. Canonsburg, Pa. V dolžnost si štejem, da tudi jaz napišem par vrstic za naše cenjeno glasilo Nova Doba. Pazno zasledujem delovanje in napredek našega društva: kakor lepo napreduje v članstvu, tako tudi v finančnem oziru. Kot zapisnikar imam na vsaki seji za vknjižiti več novih kandidatov, tako za odrastli, kakor tudi za mladinski oddelek, Tukaj imamo Pet slovenskih podpornih društev različnih Jednot, in med temi je naše društvo “Bratska Sloga”, št. 149 JSKJ, ki je zadnjih par let najbolj napredovalo. Kot sem že omenil, imamo v naši naselbini pet društev, tprej je seveda bolj težko agitirati za nove člane. Detroit, Mich. V Novi Dobi čitam, da nas gl. predsednik JSKJ poziva na delo, češ, da smo postali nekako zaspani. To je res; jaz naprimer sem celo toliko počasna, da me je moral društveni tajnik suspendirati z.mojo družino vred Poslala sem namreč asesmenl en dan prepozno; torej je dru števni tajnik kriv samo toliko, ker je preveč točen. Ko bi bil tudi on zaspan, bi si bil prihranil neprijetno delo toliko članov ene družine suspendirati. Da smo res zaspani, je dokaz tudi to, ker je naš brat Prijatelj v Coloradu tiho, kar ni njegova navada. Pogrešam tudi že nekaj časa spise našega konven čnega zapisnikarja J. N. Roglja. Zdi se, da se tudi on hladi pri jezeru, kakor mi drugi, ali pa je tudi postal zaspan. — Torej začnimo zopet agitirati vsi, kajti bliža se jesen, noči se daljšajo, vsak naj piše par vrstic, da bo naše glasilo bolj zanimivo, da bo vsak z veseljem čital novice iz drugih naselbin Delavske razmere v Detroitu se slabšajo, skoraj vse tovarne odpuščajo delavce, kar je dokaz, da je trg za avtomobile slab. — Po večletnem bivanju v'Detroitu sem prvič obiskala našo sosedo Canado. Prehod je zanimiv, •iko ima človek avtomobil, ga na pomolu lepo zapelje na prevozni parnik, voznik in njegovi sopotniki lepo sede na avtomobilu, vožnja traja kake tri minute, ko parnik pristane na drugi strani. Voznik zapelje svoj avto čez spuščeni most do obrežne straže. Tam vprašajo potnike, kje je kdo rojen in kdaj gre nazaj v Detroit. Zahteva tudi od voznika, da mu izroči vozno do voljenje (driving licence), katero pa dobi pri vrnitvi nazaj. — Vožnja za avtomobil in vozni ka stane 50 centov. Kdor ni državljan Združenih držav mu ni dovoljen vstop. Po vseh teh ceremonijah smo dne 2. septembra nekako ob 12. uri dospeli do rojaka Kastelca, ki baš zdaj u-stanavlja novo postojanko naše JSKJ. Povedal nam je, da so baš poslali prošnjo na gl. urad za sprejem v Jednoto. Presenetilo me je, ker je rojak Kastelic, kakor hitro smo posedli za mizo, prinesel steklenico prepovedanega ječmenovca. šele potem so mi pojasnili, da vsak Canadčan ve, po kaj pridejo rojaki iz Detroita. Kmalu po 2. uri smo se poslovili od Kastelčevih, želeli smo se namreč udeležiti veselice v Detroitu, pa nam je prohibicija prekrižala račune. Podali smo se proti pomolu, da bi se prepeljali na drugo stran, pa nam je stražnik zastavil pot, ter nam ukazal, da moramo nazaj v mesto. Mesto Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, 1 '*■ Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, IH’ Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Mfrin. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St.. Pittsburgh, 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chica«0' Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, O- Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P0^ ^ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja n* Pjjj sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in b®1 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in % membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Cl*» Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Ju6os,oVl.|*) f za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se ", ‘U tainilfti hliantftira rlrnžtva TSK1 7. rt nctannviton nA.>!k $, f]^ tj Jed tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko »stanovi z 8 S'*11 članicami. proti Detroitu, smo jo ubirali nazaj po kanadskih ulicah, prevozili smo že nekaj milj, pa še ni bilo konec vrste. Torej, še dalje! Ko smo končno prišli v vrsto, smo bili gotovo oddaljeni 5 milj od pristanišča. Zdaj se je začel sprevod pomikati proti pristanišču; moj sopotnik pa je molil kozje molitvice v zadnjem sedežu, meni in drugim v zabavo. Prisegal je pri vseh bogovih, da nikdar več v Canado. čeprav mu je ječmenovec ugajal. Tako smo po polževo prilezli nekako ob pol petih v pristanišče, ter se pripeljali v Detroit. Tukaj so nas stražniki preiskali ter sprašali, ako nese, kateri kako prepovedano tekočino izven želodca, kajti prevoz takih stvari je dovoljen samo \ želodcu. Kdor misli, da Arne-rikanci ne pijejo, naj pride v Detroit, pa naj opazuje dolge vrste avtomobilov, ki se prepe-ljavajo v Canado in nazaj. Videl bo ves 1‘iasko prihibicije, k? je v posmeh vsemu svetu. Tako se je končal moj prvi obisk v Canadi, kdaj jo zopet grem pogledat, ne vem, morda v bližnji bodočnosti. Pozdrav vsemu članstvu! M. Bernick, 14811 Prairie Ave., članica št. 144, JSKJ. Rockdale, 111. Člani in lančice dr. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ so tem potom vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje društvene seje, ki se bo vršila dne 16. septembra. Na razpravi bo več važnih zadev, ob enem tudi zadeva veselice, katero nameravamo prirediti dne 26. oktobra v John Petruška dvorani. Bliža se tudi 20 - letnica obstanka našega društva. Za ukrepati bo torej dovolj, zato je članstvo ponovno prošeno, da sc polnoštevilno u. deleži seje dne 16. septembra, — Na svidenje in bratski pozdrav ! Louis Urbančič, tajnik- otrok v mladinski oddeli jih vpišejo pri prvi Pr^ '°U sment znaša komaj 1® 1 mesečno, ob enem je Pr0 1 stopnina in prosta zdra. °UI preiskava. Za tako ^ imate zavarovane vaše ^ Ms slučaj nezgode. SnU^ .^e ravna po starosti, ,1Cl11 $450. Bolj počeni lie (j ^ zavarovati vaših otrok e beni zavarovalni druž^ e*e govor pravi, da ne ve^ J0 dneva, ne ure, kdaj n^ . ^0| nesreča, zatorej ne ° j ■■ jc na jutri, kar danes la*1 . 'r mo. . I || Bratski pozdrav! Philip Fister, , J®1 predsednik dr. št. * 'IF6 Meado*1^ f* Tem potom nazn»njfj & t nom društva št. 75 J1- \.;;[kl1 bil izvoljen tajnike^1 J e ostanek tega leta sob1 *l ^ ^ ^ Markelj, Box 508, Lands, Pa. Vse kar stvenega tajnika, naj JL ni pošiljajo na gori na' s slov. Novemu tajnik11 k. ti mnogo uspeha. A. ® Naj še omenim, da primarnih volitvah, ^* vršile tu 17. septein*51 A diral iz naše naselbin6 L nega supervizorja, ^ ^ Graig. Da naše cestC,/|He' boljšave, vsi lahko 'J ifg kega državljana dol^j, rej morala biti, da v° ’ didata, ki bo po nje#0^ :§, j, n ju najbolj kompetel1 '1 tično mesto. Z bratskim P^^Vl^t*, Andrej 1Vi """ Članom dr. Slog?’ S. K. J. sporočam, t( zadnji redni seji i0V^ .••‘1 društveni blagajnik’ j3,1 brata Franka Kram3' » vljudno vabim društva, da se poln°s, ^ ® ^ leži prihodnje sje, of ( šila 15. septembra o fl %n. poldne. — Z brat^1 vom, T. % Joseph Gl*1'1 1^% Vse člane društva e ^ K. Jednote poživljaj ležijo prihodnje sC-^ 'll*H vršila 15. septeni',1^||1fl|j %1 izvolitve novega /A% Skoro me je sram> že tretjič oglašati ' f L • ^ siki. i Z bratskim P°zd I Z. A. Arko, ■■ tajnik dr- s I lt, Vse člane in čla11 m. Hj Blejsko jezero, s ' j *o (Dalie na 5-s‘f I ^ 4 |»t b !S| Da ve ra % fit »a 'ai; til etc Tl »Us rici u Eveleth, Minn člane društva Ime Jezus, št. 25 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 22. septembra dopoldne, in sicer v navadnih prostorih. Imeli bomo več važnih zadev za rešiti Na tej seji bomo morali vse potrebno ukreniti tudi radi veselice, o kateri je bilo že poroča-no, da se vrši dne 13. oktobra. Vsem članom in članicam naznanjam, da se bodo listki razprodajali že polnih 30 dni pred veselico, čim bolj bo veselica obiskana, tem boljše bo za društveno blagajno. Ob enem poživljam stariše ki še nimajo vpisanih svojih ■lii ..t .n. Era Edited by Anthony L, Garbas. rARDS for BEST ARTICLES incentive and sfcimu-°1 0Ur members to con-■sh 6 e‘SSa^s to our two En- *>awi PaS'es, the Executive ■cl, at- •Jv«sterl recent conference’ h Wft! e^*^ors °f the New pixes * P°wer of awarding fWn ° au*h°rs of the best r'ard SubmissiQns. Pecuniary =4anted°f ?5, $S and ,l?2 wil1 be Icleg f to Persons whose ar-r ^erit such awards. No jctecjNVltltlers have been se-lj|l(l » as yet- so get your pen Oy, 'IG1- and test your abil- iJfJtirij; T,0 aie onl.v a few limita-i'CW SubJ'ects- You are re-Jctg J *r?m writing oin sub- ^|litic!'ltair‘ing to reli£ion and s*Perw ecause °f our by-laws, 1,1 pan,1Se y°u are free to write jilty (,1.ng should be no diffi-.'Inecj (SltlCe you are not con-ilciput °tlny one subject. Write ' T fat^f-Uers w^h which you jgtaie ^ 1 ‘ar- Inform the rest of r^font ^ U. membership iilo:fcident°Ur community affairs 1111r 'vhii4,are constantly occur 11^trrna', , uPreme Board of-;0':C a Jjilt, rey’ Brothers Anton iitt1'1 r • J, / °^n Balkovec and km are to attend the ,lnf The Slovene-# IJN ftr. ’ • No. 149 has m loc' ]•+ Gnvie(i reputation 5^ 1 y °f Pennsylvania »IJ> (LWrtata that a lodge ;»i'|S springs from v f?| ^ CCeed. - of ss-Peter of m>an£e in Joliet> in- IsP I»wJy^km Us option that m ,^8 t0 k Sports manager. their name fiS ^‘sht with respect avil|(,';|%,ie Wea*,e editor> having j St' 'Juid .nt SkUl jft fVUl take 8 confident .r»’ ‘n ^ an aSgi’essi.ve Cotte- We are d» sftlei1 wv,ng to see what iVSCr SPorts Man vf Of > Up bis box of [r>vP Pb it, bov!,?0111^ to spring lXnS or basket- ipf1' -Ik HitL the Lincoln ic« ^ay? at/ wr- which IV is 3,323°^, to San N. F. C. REPORT On Tuesday, Aug. 20, there were memorial services for the departed members. Prayer was offered by Ilev. Walter F. Cook, assistant rector of St. Paul’s Episcopal Church, and Judge Tom L. McCullough of Dallas, Tex., gave a memorial address. Byron Wilder sang appropriate songs for this occasion. In the evening, Rochester fraternities observed Fraternal Day. This celebration has grown to be a yearly feature by the Rochester societies and was arranged this year to coincide with the National Fraternal Congress. The observance took place in the Convention Hall and continued for nearly two hours. Short talks were delivered by the leaders of the Rochester lodges. The music was furnished by the Elks’ Boys’ Band and exhibitions were performed by the juvenile drill teams. Interpretative and stage dancing by 40 children of Rochester members was a feature of the program, with Miss Marjori Miller in charge. William B. Moynihan, president of the Rochester committee, introduced Howard A. Maples, chairman of the program. Dancing followed the program. The juvenile problem was one of the important talks at this congress. Reports showed that the number of younger men and women entering fraternities in the last few years jvas increasing to such a size that there was a demand for special attention. Motion pictures of the Interstate Juvenile Convention, which was held at Fulton, 111., during the month of July, were shown on Wednesday. Various recommendations have been made for the Juvenile Department. Some of the suggestions that have been made were that each organization hold a separate convention for their juve nile membership. Arthur A. Bentley of Fulton, 111., recommended that the constitution and by-laws of the congress be amended so as to permit the establishment of a juvenile section and that a special committee be appointed to work out a plan for state and national organization of juveniles. A feature of the congress was the exhibition of handwork of the sanitariums, homes for the aged, and orphanages that are maintained by the societies represented at this meeting. Noted with satisfaction to the convention was the report of the Publicity Bureau, presented by Mrs. Elizabeth M. Mehan of Milwaukee, Wis., in the celebration of National Fraternity project which the congress started four years ago. Among the notable executives that were present was Mrs. Bina West Miller of Port Huron, Mich., supreme president of the Woman’s Benefit Association and a past president of the congress. Mrs. Miller has been appointed a member of President Hoover's planning committee for a meeting of the Child Welware Commission next year. She was formerly chairman of the Children’s Welfare Commission, appointed by the governor, in which capacity she attracted national recognition. She gave a very interesting address on the subject of “Good Times Seen Help in Fraternal Work.” Fraternally yours, William B. Laurich. * BOWLING AND BASKETBALL John Kochevar of Eveleth, Minn., is preparing to enter the University of Minnesota. Edward Peshel of Eveleth, Minn., is soon to return to his classes at the University of Minnesota. Anne Uhan, Bertha Bratu-lich,Anthony and Louis Prelesnik, Florence Gasparin of Eveleth., Minn., matriculated in the various state teachers’ colleges last week.« Violet Lampe of Eveleth is making all necessary arrangements to leave for Smith College. Frances Strlekar and Mary Lushin of Eveleth. Minn., are to enroll at Northwestern University, Evanston, 111. Louis Lushin of Eveleth wa lecently elected Grand Knight of the Knights of Columbus. Jack Veranth was made deputy grand knight, Louis Govze Jr. treasurer, Louis Govze Sr. trustee for three years. GOOD MANNERS George A. Perham, secretary of the Eveleth Chamber of Commerce was recently offered the position of executive director of the Minnesota Arrowhead Association. Miss Jylary Hren of Chica,go returned to her home after spending two weeks with Mrs. Andrew Bechaj in Chisholm, Minn. -------o------- COMRADES LAUNCH MEMBERSHIP CAMPAIGN It was decided at the meeting held Sept. 4 that any member securing the most new members into the lodge of Comrades from this date to Dec. 31, 1929, will be awarded a five-dollar gold piece, in addition to the commission of $1 entitled for each new member. A record will be kept each month, so let’s all make an effort to get double the number of new members now in the lodge. In order to do this, you must interest a person on the subject of joining the lodge. We want to have the honor of having* the largest number of members of any lodge of the S. S. C. U. English-speaking lodges. It is our duty to work consistently until we reach the top of the ladder. Let’s double our present membership by Dec. 31. Mary Petrovič, Secretary Comrades No. 93. -------o------- PERSPIRING KEEPS YOU COOL Interest in baseball is gradually diminishing as the season with weather favorable for this American pastime is waning. The sport-loving fans, however, will not be deprived of some form of competition. Bowling and basketball will come to the foreground to replace the national sport during the cooler months. Bowling in our organization demanded considerable attention last fall, and we are certain that each lodge will manifest an increased interest in the pin-spilling game this fall. Our lodges will have their first opportunity this winter to exhibit some enthusiasm in basketball. We have no advance knowledge to work upon, but only rely upon a flimsy hope that all our lodges will make the most of their opportunity. Last winter our lodges were unprepared to consider basketball. Since then the situation has improved, a Sport Fund has been created and a fraternal spirit has been intensified, which should warrant some action in this particular game. The underlying secret to remember in all cases is that an early start is a cautious step to take in all matters. By constantly postponing action upon some impending problem, the interest is reduced. When the interest is centered upon a subject^ then js the. 'appropriate time”’to give it the proper meditation and the push to put whatever sport is in consideration over. The Comrades of Waukegan by all indications are learning the value of experience. They have conducted baseball very successfully this past season, and beyond any doubt when the team gets into action for the 1930 session, a vast improvement will be noticed. The same may be said of bowling. Last bowling season, the Comrades maintained a good club of pin-getters, and chances are that they will have a more efficient team this season. As for basketball, we are uncertain whether any hoop artists are enrolled in their lodge. If there are, we are certain they have the initiative .to adopt a team. Come on, Pittsburgher, Betsy Ross, Collinwood Boosters, St. John the Baptist, Eastern Stars, Samaritans, Happy-Go-Lucky, George Washington, Arrowhead, Colorado Sunshine and St. Stephen lodges, let’s loosen up and get into action. To be tempted to anger and to hold the rebellious tongue in silence, to rein in the tempestu-out spirit—that is the height of good breeding. It is also the indication of a great character. So utters a great educator. Manners cannot be applied for the occasion, they must be developed from within. The courteous attitude is the result of an innate kindness, just as tact is an expression of consideration for the feelings of other people. JOLIET NEWS COMRADES ANNEX TWIN VICTORIES HE IS SO DUMB— (To be continued) ----------o------— Don’t worry if you perspire freely during the hot summei days. It may be uncomfortable as well as hard on the freshly laundered cloth, but if we didn’t perspire we would suffer more from the heat. When the body becomes sufficiently overheated for moisture or perspiration to appear on the surface the evaporation of this moisture greatly aids in lowering the temperature of that surface. And perspiration, says Dr. Morris Fishbein, is but one of the many methods by which the body maintains its physical equilibriuijn. — o--------------- If you ivish to climb to the top of the ladder of success, don’t stop until you reach the top rung. He thinks that when you drop a nickel into the pay telephone it rolls into central’s lap. That pantomime is a kind of French lingerie. That a Chicago racketeer i« a tennis player. That a newspaper scoop ha? a handle. x That Joan of Arc was Noah’? wife. That a football coach ha.° four wheels. That the family tree of a scrubwoman is a scrub oak. That a bandeaux is female jazz band. Uncle Eli (seeing Scotland by auto) : Say, Mac! Could you tell me if this is Abei’deen? Mac: Weel, if ye gae nv saxpence, I’ll tell ye. Aunt Jerusha (who has been in Scotland before) : Drive on Eli. This must be Aberdeen. Some of the finest examples of tact have been shown by so-called ignorant people, who display ability to manage difficult situations without wounding the feelings of others. Good manners in general are an effort to gain the effect of kindness by doing everything in a way to avoid annoyance, or hurt, or injury to the feeling? of others. The reason for good manners is deep seated. Every action is an expression of character, and everything one does has an influence on the character. The study of manners inevitably creates a “manner,” which when it is the result of knowledge combined with true kindness of heart, culminates in what is called a charming personality. This is often imitated by the insincere and the ignorant who have not realized its true meaning, but who are anxious to copy the effect. Every action that has kindness as its true basis is sure to show it. Of course, the ignorant per son who has been raised with' out much training in manners, or in reality in that basis of manners —; gentleness — must learn how to gain it and to apply it. The grown persons will not be well bred unless they have lived in an atmosphere of gentleness, kindness, courtesy, good-will. It is then all the more difficult for them to realize at first—what it is that constitutes good manners. Of course, there are codes of % action and behavior under certain circumstances and condi tions that must be followed. And these must be learned, for the comfort and self-respect of each individual. But the student of manners will realize that each code has a logical reason and consideration foi the feelings of others as it? basis. Selfishness and temper cannot appear in good manners. To want the best of everything, to seek the first chance, the best place, the first peep are childish but human qualities that must be controlled in order not to be offensive to others. To be able to stand aside and cheerfully, wholeheartedly make room for another or let another have an equal chance is one of the marks of high breeding. Self-control is one of the finest qualities, and it calls for great intelligence as well. Men have risen to great heights, but they have shown greatness as well when they hold back the angry speech or the selfish impulse and give the kindly word to the aggrieved. Manners are deep seated—they include all sort of morality and are truly based on the Golden Rule. ----------------o-------- Eight Runs in Ninth Bring an 18-16 Win Over North Chicago A. C.; Trounce Lake Zurich ‘7 to 5 The Waukegan Comrades won a pair of games Sunday and Monday, defeating the North Chicago A. C. 18 to 16 and Lake Zurich by a 7 to 5 count. The A. C.’s shoved over eight runs against the Comrades in the sixth inning on three hits and six errors when the infield blew up and a shift in the infield was necessary before the side could be retired. At that time the winners were out in front, 9 to 4. Eight runs by the Comrades in the ninth inning, while they were trailing 16-10, won the game for them. Arcchdale started it out with a double to left center and tool: third on Macklin’s single to short center. Archdale and Macklin scored on George Mills’ double, and Mills came home on Korenin’s double. McKinney was hit by a pitched ball. Jakaitis singled, filling the bases. Manager Petrovič Batted for Larry Petrovič and doubled to center, scoring Korenin and McKinney, Jakaiti? pulling up at third. A wild pitched ball allowed him to count and advanced the manager to third. “Bryan” Kaires whaled out a home run, and the game was over. Comrades AB. R. II. E. Pabst, rf 5 2 1 1 Kaires, c 3 2 1 0 Aichdale, 3b 5 2 4 1 Macklin, lb 5 3 3 0 Mills, p 3 3 2 0 Korenin, cf 4 2 •2 0 Skoff, 2 b o O 1 1 i ■ o Jakaitis, ss 4 1 2 1 L. Petrovič ,lf— 4 0 1 J. 0 J. Petrovi*: 1 i 1 0 McKinney, rf .... 2 l 0 0 Totals 39 18 18 5 North Chicago AB R. H E. Goldie, cf 4 2 1 0 Kuderko. ss 6 0 0 0 Drašler, lb 5 o Imd o o 3 Jennells, rf 6 1 2 0 Skorp, 3b 5 2 2 0 Schell, 2b 4 3 2 0 Maki, If 5 3 3 1 Niemic, c 5 1 2 1 Novak, p 4 2 1 0 Totals 44 16 16 5 Home run—Kaires. Three-base hits—Archdale 2, Macklin, Drašler. Two-base hits— Goldie, Maki, Novak. Struck out—By Mills 8, by Novak 10. Bases on balls—Off Mills 3, off Novak 3. Mrs. Pudge: You postoffice people are getting more careless every day! That letter you delivered yesterday was from my husband. He’s on a business trip to Boston and you postmarked the letter Atlantic* City.—Collier’s. Comrades AB. R. H. E. Pabst, rf 3 1 1 0 Kaires, c o o 1 1 0 Archdale, ss 5 1 1 2 Macklin, p 4 2 3 0 Burks, p 1 0 1 0 G. Mills, lb 5 1 4 1 V. Mills, 2b O O 0 1 0 Korenin, cf 3 0 0 0 Jakaitis, ss ?, 0 0 0 Petrovič, If ?, 1 1 0 McKinney If ... 2 0 0 0 Skoff 0 0 0 0 Totals 33 7 13 3 Lake Zurich AB. R. H. E. Earnst, cf 4 1 0 0 Frank, 2b 3 2 1 1 Ahiman, rf 5 2 3 0 Lehman, lb 4 0 1 0 Paade,- If 5 0 1 0 Earnst, c 4 0 0 0 Meyer, 3b 5 0 2 0 Frank, ss 4 0 1 p Pro. Frank J. Gospodarich, member of St. Michael’s No. 92 JSKJ, of Rochdale, 111., has just recently received a federal appointment as census supervisor foe Will and Kankakee counties, Eleventh federal district in Illinois. Bro. Gospodarich will open his headquarters in Joliet about Jan. i, 1930. Bro. Gospodarich has been active in Republican political circles all hislife. Congratulations, Frank. The KSK.J “little world series” was quite a fete. It drew a good attendance, altho Cleveland overpowered our boys, 18 to 4 and 20 to 15. Both teams performed in real sportlike fashion. The JSKJ members in Joliet wish both, the defeated and the victors,, continued success for the coming year. Bro. Albion Zlogar, 1514 Cora St., who just became a member of SS. Peter and Paul Lodge at our iast meeting, was taken to St. Joseph’s Hospital Tuesday, Sept. 3, and operated for tonsillitis and now is moderately improving. While out at the Lincoln Field race track, where a 30-day horse race meet is being held, I have seen Jack Dempsey, had a chat with the original Tom Sharkey and “Rube” Erhardt, pitcher for the Cincinnati Reds. The Lincoln Field track is located in Crete township, the eastern part of Will county, Illinois, and is the finest and most beautiful horse yape,tra£k in the country. Pari; nvutuel betting is legalized in the state of Illinois. Saturday evening, Aug. 31, fifty friends gathered in the home of, Bro. F. E. Vrariichar to surprise him in a farowfell party, as he i3 beginning a new life by marriage to Miss Frances Terlep, daughter of Mr. and Mrs. Anton Terlep, 1608 N. Center, on Sept. 9. Bro. Vra-nichar was to have a busy day at his work in the offices of Schluntz & Rehn (realtors and law offices), so the boys all got net for his coming home for his late supper, which turned out to be quite a “stag.” Bro. Vrani char’s pals presented him with a wonderful gift as a token of friendship. Love, health, happiness! Members of SS. Peter and Paul Society No. 66 JSKJ are urgently requested to attend the next regular meeting Sunday, Sept. 15. The youngei members especially should be present to discuss what we will have for the coming season, fall and winter. Bro. Anton Skul chairman of our sports committee, will be with us, ready to give suggestions. What will it be? Bowling? Basketball? Indoor baseball? Come on, let’? have it! John L. Živetz Jr., Secretary. NEWS VALUES If a woman kills her bus band, she gets a half-column on the front page. If she kills somebody else’s husband, it’s a full column. If a prohibition officer kills a man—a column and a half on the front page. But if a bootlegger kills a prohibition officer, just a stick of type somewhere in the back of the paper. Tomne. p........ 4 0 0 0 Totals ........ 38 5 9 1 Two-base hits — Archdale, Ahiman. Struck out—By Tomne 8, by Macklin 1, by Burks 4. Bases on balls—Off Tomne 7, off Macklin 1, off Burks 4. John Petrovič. PETER PUMPKIN-EATER'S SURPRISE THE HANDY BOY AT HOME By CHARLES A. KING State Normal School Plymouth, N. H. THE GRAMMARLOG BOY THE EYES IN THE PEACOCK’S TAIL In movies, actors often miss A step, at top of some “a-byss,” And drop from sight, in scene eventful. Some people mispronounce this word, And when the “ab-is” sound is heard The scholar grows a bit resentful. Betty and Jane had been taken to the Zoo. Of course, they were very much interested in all the animals, but the birds in the Bird House held the most fascination for them. Most of all the peacock with his beautiful tail outspread seemed to attract their attention. They asked all manner of questions about the bright bird. They wanted to know how and why he got his beautiful colors. They wondered at the beauty of his feathers and the harshness of his voice, but most of all they asked about the eyes in the peacock’s tail. Uncle Ben, who was in charge of the Zoo party, led the girls to a bench near the peacock’s enclosure and tried to answer their questions and explain their wonder-ings. “Long ago,” he began, “when the peoples of the world were young, they asked themselves the same questions that you are asking today. There was no one to explain all that they wondered about so they had to invent stories to satisfy their own doubts. One of these stories has to do with the eyes in the I peacock’s tail. From which peoples it originates, I do not know, but it is very old in its conception. “Originally the peacock was ' not as beautiful as it is today. • True, it was a most beautiful s bird as it was, and it excited * envy in the hearts of less gaudy birds. The Seven Deadly Sins, < so the old story goes, were con- ( sumed by a great envy and they 1 decided to complain to the : king that they did not consider * it just for one bird to possess so 1 much beauty. The king listened to their complaint. Then he ’ nodded his head as if in agreement. “ ‘Perhaps you are right,’ he i agreed, ‘perhaps 1 have not be- ' stowed beauty in the proper degree. Surely, it seems to me, < now, that you have more than your share of beauty. The Seven Deadly Sins should be as j black as the Night which covers them like a veil.’ And so saying, the king plucked from the head of each Sin its eye and set them upon the feathers of thV peacock. The peacock spread out the feathers of his tail and there gleamed the eyes —green, red. yellow, blue, orange and violet—of the Sins that now must grope their way in darkness. Enraged the Seven Deadly Sins started in pursuit of the proudly strutting bird in a vain endeavor to recover their eyes.” “Did they get them back?” asked Jane, the younger. “Of course not, silly,” said Betty. “Can’t you see for yourself that the peacock still wears them.on his tail?” --------o------- DO YOU KNOW — I > I i To whom is sometimes at-i tributed the authorship of 1 Shakespeare’s plays? Francis ■ Bacon. What popular French actress i continued to act after the amputation of her leg? Sarah j Bernhardt. t What famous hero of a . popular juvenile book of the x nineties set the fashion in dress . for little boys of that day? Lit-i tie Lord Fauntleroy. r Who wrote the book? Frances Hodgson Burnett, i “Who said “I am the State”? 5 Louis XIV of France. 3 How many presidents have there been in the United States? Thirty-one. The short word “bomb” is hard for some. They make it rhyme with “home or “hum,” Or even “room”—this deadly token. But “bomb” has sound which differs from These other words; ’tis more like “Tom,” And with this sound it should be spoken. PEELED BARK PEELED BARK •SANDPAPER SLAB ABOUT 5" X 10 SLAB ABOUT^xq SMOKING 5ET When Peter Pumpkin-eater went to see his wife one day’ Down where he kept her in a pumpkin safely tucked a'v8. He got a very great surprise that there no wife he foundi But in her place a big fat pig that squealed and jumped »r01 His wife had put the piggie in the pumpkin just to tease Old Peter, then had run away and hid beneath the treeS She vowed that she would not again live in a pumplM1^ And Peter had to take her home and treat her well. For Ireland’s League, some folks maintain 1 “Sinn Fine” sounds right, and they explain That with its spelling naught is plainer. But scholars say “Sinn Fein” should be Pronounced “Shinn Fane,” and they agree A member must be called “Shinn Faner.” Petru dvomi, ali bo meja 10 metrov sveta tudi morskemu volku, in ali morski volk pozna to mejo. Ako zanj ne veljata meja in prepoved, sta meja in prepoved brez stvarne koristi. Prizadetemu skavtu bo žal roke ali noge ali glave, pa naj mu bo odgriznjena tokraj ali onkraj desetih metrov od obale. Pa bo sramota velika za skavtski tabor! Te in take misli so premetavale skavta Petra po ležišču in težko je pričakoval dneva. Komaj pa se je dan zasvital, že je bil pripravljen. Oblekel se je— skavt je hitro oblečen, samo klobuk dene na glavo. S slame je potegnil rjuho, izpred šotora je pobral dve palici. Tiho je ravnal, nikdo ga ni videl, nikdo ga ni čul, pa se je gredoč mimo kraja, kjer je bil snoči gorel sveti ogenj, sklonil in— skratka: bil je pripravljen. Ko se je počasi zbudil tabor, je bila skavtska družina zelo presenečena, ko je zapazila: na sivi čeri, moleči iz morja se je svetilo široko razpelo platno!— Drugega za drugim je napotila radovednost, da gre gledat. Pa so se smeje čudili tudi potniki, ki jih je mimo pripeljal jutranji parnik. Na široko razpeti rjuhi so bile z ogljem naslikane velike črke in so se brale tako: “Bi-pi! Morskemu volku strogo prepovedan vstop v morje deset metrov od obale! Bi-pi!” Pod napisom je sedel skavt Peter in kukal skozi pest, ali in kod se bo pojavil morski volk, in je prosil prihitevše skavte, naj kateri ostane blizu, da bo žurno tekel po žandarje, če bi se pojavil morski volk in ne bi bil poslušen pozivu. Vzdihnil je, da mu je žal. da ni vzel s seboj gosli—oča da mu je povedal, da se ribe zelo boje prstnih vaj na goslih. Vsak pravi skavt ima svoj gozdni priimek. Skavt Peter ga še ni imel. Tovariši so mu svetovali, da sta prav lepa priimka “Zamaknjeni močerad” ali “0-kajeni bivol,” izmed teh naj si • katerega izbere ! Skavt Petei 1 se do tedaj ni mogel odločiti, i Tisti dan pa je nenadoma i prejel priimek., ki se ga ni več iznebil, in še ponosen je bil, kc i so ga klicali: “Morski volk." i (Po “Jutru.”) MORSKI RAZBOJNIK IN NASOLJENA ČEBULA Nekdaj je živel morski razbojnik, ki je imel zelo rad nasoljeno čebulo. Imel jo je rajši kot vsako drugo jed na svetu. Bil je sila grozovit in predrzen in vsakikrat, kadar se je odpravil na morsko razbojni-štvo, je moral dobiti novo posadko, zakaj s svojim moštvom je ravnal tako slabo, da vdru-gič ni hotelo iti z njim. Posadka se mu ni upala nikoli upreti, ker je imel pri sebi nabasane pištole in bi bil lahko postrelil pol tucata ljudi, preden bi bil kdo utegnil reči “bev.” Ali nazadnje jo je skupil. To se je pa takole zgodilo: Več mesecev je bil na širokem morju, kjer se je polastil nekaj ladij, naloženih z dragocenostmi in postal vse bolj in bolj okruten in zloben. Pretepal je izstradano moštvo in kdor ni do pičice izvršil njegovega ukaza, še preden ga je dobro izrekel, ga je kratkomalo poslal po deski čez krov. Njegova posadka je bila bolj in bolj ogorčena in naposled so mornarji sklenili, da mu napravijo konec, /ili silno so se bali njegovih pištol. Nazadnje so zasnovali pravi načrt. Nasoljena čebula, katere je imel vedno veliko v zalogi, je bila pošla—vsa, razen majhnega lonca, v katerem jo je kuhar skrivaj hranil zase za slučajno potrebo, zakaj tudi on je imel rad čebulo. Nekoč ponoči je kuhar zde-val to čebulo na dno visokega steklenega vrča, ki je imel na vrhu odprtino, baš dovolj široko, da je človek lahko porinil skozi njo stisnjeno pest. Ko jc morski razbojnik zagledal ta vrč na mizi, so se mu od veselja zaiskrile oči in se mu zopet zabliskale od jeze. “Zakaj nisen dobil te čebule prej?” je besne zarohnel. “Vklenite kuharje pri tej priči!” Vsa posadka se je mirni zbrala pri vratih in pričako ’ vala. Nato je pograbil razbojnil vilice in jel natikati čebulo. Veselilo ga je počenjati ta ko: mimo tega bi mu izteke ves kis na krožnik, če bi nagni vrč s čebulo postrani. ' Žrl je in žrl in čebule je bili čedalje manj. Nazadnje je mo ral potisniti desnico naravnosl v vrč in jo poriniti skozi »n vo grlo, da bi dosegel PoS*f čebulo. Tedaj pa je dal mali ski učenec, ki je kukal ^ tih v sobo, znamenje, sadka je planila v obedu1 ^ zvezala razbojniškega ja. 1 Kakor vidite, ni mogel ^ volj naglo izpuliti roke iz ^ da bi prijel za pištolo. nih je z vrčem po zraku ’^ izkusil tolči z njim, mu je'ulil po očeh, da n1 gledati. t Mornarji so ga stlačili čo in ga vrgli v morje 111 je poginil. J Moštvo pa se je vrnil0 mi zakladi domov in narji so bili bogati do svojega življenja. HUDA MAMA^ Kar pozabi na igr*1*e y in ves šport poletni*1 sicer ti pomerim hla^''|j! tam, kjer najbolj Druge vse pozabi bi ■ ^ glej, da v šolo se ’z*. Brž po čepico in kn.l( sicer jih zares dobis' f.) (A- Vera Albrechtova: *,()• POLŽEK LEZE V GO* Polžek leze v goro, dajte mu oporo! V desno roko, v pr#v f\ pisano zastavo, v levo pa gorjačo, da bo šlo z zvijačo. I V goro so ga črički- i 1 črički, črni črički, v vinograd povabili« 1 da bodo s polžkom P1 ,| I Da bodo s polžkom P I pa niso prav zadeli- '#1 Ker če se polžek 1 grede še hišico ŠALE ZA j “Očka, kakšne I “Crne jagode, sin ;-if| “Zakaj so pa vid®, I “Ker so še zelen0. BED TABLE SET TWO USEFUL ARTICLES The “Handy Boy” in his wood rambles will find much material for useful articles. Two suggestions are illustrated. In making the smoking sel select a piece of birch about 5 inches in diameter and make a long slanting cut which will make the slab about 10 inches long and % inch thick. Find two crooked alder branches perhaps 1 inch or less through with smaller branches or twigs which can be curled around, tied and laid in the sun for a few days until they have dried in about the shape suggested. Cut a flat place on the bottom of each board to fit the slab. A slender shoot will make jthe ring which holds cigars. Usually the bark of wood cut in the early spring can be peeled or slipped off while still green, but in any case the wood can be bored and whittled out to the bark to make the ash tray and match box. Sometimes boiling the wood will loosen the bark so it may be slipped off, or a knife cut made lengthways of I the bark, the bark taken off, tied together until dry and held i with adhesive paper on the in-. side. These can be fastened to the slab with glue or a paste-■ board bottom fitted and glued. Fasten the bends and the cigar • ring with brads. The bed table set may be made of a somewhat smaller slab, but the processes of making it are no different than those described above. Fit and glue a piece of sandpaper as shown for a match scratcher. 11 7 MORSKI VOLK Skavt Peter je neutrudno pa tudi z nezaslišanim uspehom napredoval v skavtskih vrlinah. Koristen je bil vsaki dan; jiko ni mogel drugače, se je vsaj postavil v solnce, da je senco delal cvetki v travi ali kamnu v kolovozu. In nikdar se ni pripetilo, da ne bi v žepu imel kvart. da so služile bratom skavtom v koristno razvedrilo. Bil je hkratu štedljiv, pa je bil kvarte napravil sam in so se koristno poznale tudi z druge strani. Tako so bili bratje skavti obvarovani neprijetnih presenečenj. Bil je marljiv. O izredni njegovi marljivosti je z grozo pripovedovala vsa ulica. Že o polnoči je vstajal in si pri odprtih oknih prste uril na goslih. Zavzeto so mu odgovarjale mačke, psi in petelini. In šel je po vsej ulici ogorčeni glas, da je tolikšna marljivost prevelika in mu bo v škodo na telesu in zdravju, in so resnično bili tiste dni skavtu Petru opetovano v nevarnosti kodri, ušesa in hrbet, kadar se je prikazal sosedom. Skrbni oče mu je svetoval, naj hvalevredno svojo polnočno marljivost rajši posveti manj hrupnerpu krščanskemu nauku ali računstvu, gosli pa naj preloži na drugo uro, ki bo manj nevarna zdravju in telesu. Nato je skavt Peter odnehal in ni več vstajal o polnoči. Tudi silno uljuden je bil, kakor to zahteva četrti skavtski zakon. Ni bil takšen kakor nekateri tovariši neskavti, ki jim preradi služijo odurni izrazi, n. p.: “Oslinil te bom in v tla zabil do ušes!” ali pa “Očebulil te bom po butici!” Nego se je skavt Peter skrbno izognil sleherni surovi besedi in če je bilo treba udariti, je pač udaril, toda je zraven rekel: “Pardon!” Njegove vrline niso ostale prikrite skavtskim starejšinam in so ga povabili na izpit. Uspeh izpita ni bil dosti drugačen nego sijajen. Tolikšne modrosti še ni bila čula komisija iz skavtskih ust. N. pr. je vedel in povedal, da pravi skavt uživa hrano le zato, da nudi zaslužka prehranjevalnemu obrtu. In čim več da sne, tem bolj je koristen. Tudi obleka da služi enakemu namenu; vrhu tega, ako porineš skoz rokava in hlačnice dva droga, je nosilnica gotova in potem po mili volji prenašaš ranjene skavte; s klobukom pa lahko jako koristno podpihaš taborni ogenj. Še je razodel osuplim izpraševalcem, čemu da so šole. Dejal je, da ima šola ta vzvišeni namen, da utrja skavta pozimi v prenašanju mraza, poleti v prenašanju vročine, v vseh letnih časih pa v prenašanju duš-ljivih plinov in dolgega časa. Skratka, komisija je soglasno spoznala, da je takšen izpit pravcati užitek in da se temu užitku ne mara in ne more odpovedati; zato da naj ponovi skavt Peter izpit v šestih mesecih. Tako ugleden in spoštovan je bil skavt Peter. A se je njegov ugled še neznansko povišal, ko se je tisto poletje udeležil skavtskega taborenja ob morju. Oča je dejal: “Le pojdi, morski zrak in morska voda in 1 zraven prismojen riž in suha ] polenta čudovito vplivajo na < razvoj telesa in duha!” In še i je svetoval, naj vzame s seboj gosli: tamkaj, kjer bodo tabo- : rili, da moli nedaleč od obale skalnata čer iz morja, tam da : utegne imeti najugodnejšo priliko za prstne vaje, seveda ako ga bodo trpeli ribiči z ozirom na mir in red med ribjim narodom. Toda se skavt Peter ni poslu-žil očetovega nasveta in ni vzel s seboj gosli: kajti je bil oprezen in ni bil pozabil, kako so mu gosli ogražale kodre in ušesa in hrbet. Tako se je zgodilo, da je skavt Peter prišel na morje, a mu je morje nudilo obilo novih prilik, da se uri in izkaže v skavtskih vrlinah. N. pr. v uljudnosti. Kadar so se kopali, je vsakokrat, preden je stopil v morje, uljudno dejal, “Pardon!” In če se je približal parnik, mu ni neolikano delal napotja, pego se mu je vsakikrat obzirno umaknil in se je obzirno umikal .celo jadrnicam. Vsi skavti so mu bili bratje, kajti tako veleva zakon. Po-žrtvovalno jim je pomagal bo- disi podnevi, bodisi ponoči, kadarkoli je kateri kaj dobrega sprejel z doma in je bilo treba snesti, da se ne pokvari. In nezaslišano lepe in nove igre jih je učil. N. pr. eden je bil toreador, drugi je bil bik in sta se lovila in borila po obali, in oni, ki je bil bik, ni imel drugega orožja nego glavo in ni bil nikdo rad bik. Ali pa je bil prvi Ben Hur, drugi Messala, kakor v romanu, in sta tekmovala v dirki prav tako kakor v romanu; tretji skavt je bil Ben Hur jev voz, četrti skavt Messalov voz in je potem Messalov voz izgubil kolo—to je bil peti skavt— vse kakor v romanu, in so se vsi trije prekucnili v pesek, . Messala in njegov voz in kolo. j Kdor zna in si izmisli tako s prekrasne igre, ni pes, da se ne bi kmalu prikupil vsem tovarišem. ] Najsijajnejša točka z njego- * vega taborenja ob morju pa je i bil morski volk. Morskega volka ni videl ni- ■ kdo. Vendar se je raznesel glas, da straši po ondotnih vo- j dah in ima graje vredno navado, komurkoli kaj odtrgati, ali nogo ali roko ali pa tudi kar glavo, če ni predebela. Zvečer ob tabornem ognju je starejšina ukazal: nihče naj se ne kopa bolj daleč od obale, nego kvečjemu deset metrov. Živo je predočil bratom skavtom sramoto, ki bi zadela skavtski tabor, ako se ne bi celokupno in neokrnjeno vrnili domov, nego katerikoli brez roke ali noge ali glave. Zato naj brezpogojno spoštujejo ukaz ! In je končal s skavtskim geslom “Bodi pripravljen! Bi-pi,!” Te besede so skavtu Petru globoko segle v skavtsko dušo. Ni mogel spati, nekoliko zaradi teh besedi, nekoliko zaradi vročine, pa so mu po glavi rojile sledeče misli: Velika je oblast starejšine in vsak skavt mu jc poslušen. Baš zato je skavt in ima zakone. In ni v taboru skavta, ki bi zoper prepoved šel in se v morju kopal nad deset metrov daleč od obale. Ta reč drži in je sleherni skavt pripravljen—Bi-pi!—in , mu bo meja desetih metrov sve- • ta bolj kakor zid iz železnega • betona. Budili pa so se skavtu MLADINSKI ODDELEK ~ JUVENILE DEPARTMENT MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members dAY in the Woods Na*f°Up my friends If0aJ'V.^oys decided to have Ud * the woods. We jornin Very early in the rc 8, m order to find a fine :f 0 enJ°y ourselves. Hav-i"'1' to a ^ace’ the ghis sat 8otr,pr!St’ while the boys got s >cks for the roasting - „ ° made a big fire. As feed We Were ready we a11 ul n SOttle wieners. How 5 th^ Were’ hut hest °f a^> istecj e Very black ones Nrht of the Party |l *°*e Corn and marsh-l a'°n£, so we roasted |na’ °0, 0ne of the girls, How as roasting a marsh-BUpj was turning it it it Jw her stick so high ■ ®d her eyebrows 1 ext't *hem a little. After all was over and fed Uglac* ^unch, the boys e.ari ,S t° Play a game of fohn eo~seek. u;-taking the place to ’aha 1 We h'd> and ‘t [fit far r(1 task to do, for v/e O* the woods to hide. j, ^ was caught first. Was ? us next. Just as ^r&iik°Ut Ca^ ou^ ^ :^ba i.S^e had seen hiding le t0^ a tree, she yelled |alte • °^ her voice, “Help! r ls chasing me!” And picJning from his hiding tt j|- e<^ UP a big rock and . j snake and it fell tW^hine Was so t^fe'ht-°f oi , didn’t enjoy the f tha'! garne, but she was I* in L1* that Frank had J^d j^.e to kill the snake. tw° the game, we KZ Wo»ld roam around I fjjjj’j and see what we fititi ^ smaU group of Pthe,.811^ went togetheiv New0ll?s and we all KlT04 d‘rections. Our |He(j !jd slowly along and K sti,Hers and berries- sWe turther into the N'ay Sa'v a farm not very He//50 We climbed a hill S° 011 the other No* a^, ^ came down to ^eeti° the hiU ! fen into '1 didr,,?le ^ the £round’ P ’ I p ,, see as I walked ^ Dun ed to my friend f'J’t S|. ed me out, but I 1 ^8r!!.C''0n my left foot, but tfl&lned it. I tried to ! S° I ,.y ached ter-I, to r a® carried until we Win* rm‘ we saw a _ e> so told him of our i 4»ti , ? t°ok us into the ‘NiedVife bandaged 1,8 a i i °°t- After she . -to cai]eaity supper and v‘’hatdgain’ We started f i 48! *e called “our to* ^ y there all my aUl'UGd- and our T'hev ^ast to come 4 % k laughed as 1 >■ n I got my font s) the 1-0 ! up the re‘ "Hr^th, Hnd walked iti i ^°>' w °Ugh the wood. i»•»p«' *Ud'Kllms ^b. After at fVarious duties Hv > WP request of fai , *1°trle rnet at one of \ " rp.nd sewed for ^ a >.lling °f this, i?'t^^tdeCidedt° 0 th 0Ur skates e S.ext block. with brick ni^i le^1 H s» iicl I Pk ta irtj Kifj and sei-ved well as an outdoor rink. In order to have more fun, we decided to have a race. The goal was the next block. We got on our marks and at a signal were off. Everything was grand and glorious until I reached a point near the center of the block where as a result of a break in the walk I found myself in a heap. My friends, seeing me in distress, of course, turned about and came to my assistance. Inquiring as to my situation, I only informed them that “I faw down and go boom!” and we all took the matter lightheartedly. As the girls were assisting me to my feet we heard someone say cheerup, cheerup. We looked up, and to our surprise beheld a robin peixhed upon the branch of a nearby tree looking on at our accident and voicing his opinion. We agreed with him that the best thing to do would be to cheer up, go home and not skate any more. We removed the skates from our feet and determined to rather carry them thereafter. While walking in the direction of our homes, we sang, “I was skating down the street, down the street, down the street, when somebody moved the street, I faw down and go boom!” When we reached our home my mother asked, “What makes you girls get home so soon?” I gave her the specific answer, “I faw down and gc boom!” We again heard the voice of a robin begging me to cheer up. Lucille Zivetz, Lodge No. 66, Joliet, Ili. -------o------- THE AUTOBIOGRAPHY OF A PENNY •.if.;! jr D» li’i ,e\\ yi t®-! i. I came out of the mint a shiny new penny. How perfectly stunning I thought it would be to go out and make acquaintances with my other friends. I only had a vague idea of what it meant to step into the wide world. I though I could bear the hardships of life without ruining myself, but as years rolled by I tarnished as my other friends. My newly made friends look down upon me as an outcast. The day is coming when I will be put in a museum as a rare old coin, where all my friends will come to see me for the last time. Margaret Dolinar, Lodge No. 150, Chisholm, Minn. Editor’s Note: Your article is very good, Miss Dolinar. I have only one suggestion to offer, and that is that you write your articles in ink and leave a double spa'ce betweeji lines. ---------------o-------- EVELETH GIRL GIVEN MEDAL rissa was worried “ef dat man whuts cornin’ here eats de same sorter victuals we eat.” The guest room was prepared with care. The great bed was covered with the whitest of spreads and the stiffest of pillow-shams, and on the center table a very white towel with wide fringe set off a yellow-shaded lamp and colored glass ornaments. On the wall, the mistress herself arranged a variety of pictures. It was almost train time, and the house was at its perfection. Miss Martha moved about the room, touching articles which she thought might be a fraction of an inch out of place and rustling importantly in her stiff black silk dress. Aunt Martha flustered. She hurried into the kitchen and took a last glance at the cooking “victuals” and then took her seat in the drawing room. At last the bell l-ang, and Miss Penance, looking important, opened the door. She then escorted Bob into the drawing room. “Where is your guest?” she asked in a dignified manner. Bob’s hand fumbled in his pocket and he drew out a snail, saying: “Nelly, this is Aunt Martha, your hostess for the summer!” DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) poživljam, da se udeleže izredne seje dne 15. septembra, v svrho izvolitve društvenega odbora in društvenega sedežd. Nadalje naznanjam članstvu, da društ* vene reči so pri meni, blagajniku društva št. 191, na Century, W. Va. Tudi prihodnja izredna seja se bo vršila pri meni. Z bratskim pozdravom, Joseph Stražišer, blagajnik dr. št. 191 JSKJ. Century, W. Va. STORIES ABOUT A FAMOUS WRITER According to reports in the Eveleth News, Dorothy Debevec, 12-year-old daughter of Mr. and Mrs. John Debevec, 800 “A” avenue, Eveleth, Minn., has been awarded a silver medal for a story which she wrote and which was published in the St. Nicholas mag azine. The title of her story is “Much Ado About Nothing” and follows: “Arriving Monday, bringing guest.—-Bob.” “Oh, dear,” sighed Aunt Martha, as she read the telegram over a fifth time. “Bob is always doing something; if it's not asking for money, it is bringing home guests.” Aunt Martha, both mother and father to Robert Hunting, sent him to the State University. Everyone, from Aunt Martha to the cook, Clarissa, was nervous about it. Aunt Martha was afraid the quiet, plantation life would bore him, and Cla- Just now when everyone is interested in the sale of the original manuscript of the well-ioved “Alice’s Adventures in Wonderland,” I will not be out of the day to tell a few interesting things about its authors. Lewis Carroll, whose real name was Charles Dodgson. This serious man who had such a keen sense of humor loved to fool people. He had great fun pretending that he was really two persons and confusing acquaintances with his two names. One day, so the story goes he was riding on a train. All children appealed to him. He never passed one by without striking up a friendship. On the train was a little girl and her mother. Lewis Carroll attracted the child to his side and began to tell her a story—one of those imaginative whimsical stories for which he is so well-known. The child’s mother, looking up from the book she had been reading, heard the tale and in amazement turned to the narrator and said: “You must be Lewis Carroll.” “I beg your pardon, Madam,” answered Mr. Carroll with a grave face: “I am the Rever- end Charles Dodgson, of Christ Church, Oxford.” “I don’t care what your name is,” the child’s mother insisted. “No one but the man who wrote ‘Alice in Wonderland’ could have told that story.” On another occasion Lewis Carroll played a joke on no less a person than Queen Victoria. Some one had given her a copy of “Alice in Wonderland” which she had read with great interest, and she immediately issued a command that all his works be sent to her. So Lewis Carroll, chuckling to himself all the while collected all his bopks, all difficulty math-ematical treatises, packed them and sent them off to Her Majesty. Can you imagine her ttstonishment when instead of finding more charming Alices, she unpacked dry-as-dust books on mathematics? And now, to show the very charming and human side of the queer combination of humorist and scholar, I will quote a letter which appeared in a book about Lewis Carroll—a letter which he wrote to a small girl: “My Dear Magdalen—I want to explain to you why I did not call yesterday. I was sorry to Braddock, Pa. Tem potom vljudno vabim vse člane in članice društva sv. Alojzija, št. 31 JSKJ, da se udeležijo prihodnje seje. ki se bo vršila dne 15. septembra ob dveh popoldne. Za rešiti bo več važnih zadev v korist društva. Apeliram tudi na vse Člane, da plačajo vsaj za ta mesec svoje ase-smente ob pravem času. Ako ima kdo kakšnega prijatelja, ki še ni v našem društvu, o katerem sodi, da bi bil dober član, naj ga nagovori za pristop Tudi v mladinskem oddelku po trebujemo nove člane, zato priporočam vsem starišem, da vpišejo v istega svoje otroke. Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Joseph Sankovič, tajnik društva št. 31 JSKJ. St. Louis, Mo. “BIJEDNA MARA.”—Sokol ski diletantski zbor “Jadran’’ odigrati če lij epu dirljivu predstavil “Bijedna Mara” iz Split-skog života, u nedjelju 22. ruj-na (septembra). U njo j če se staknuti najvrsniji talenti na-šeg zbora. S vi znamo da se je uvjek sa napetošču očekivala i pratila svaka naša prestava kada se je znalo da u n jo j igra-ju uloge osobe kao sljedeče: Katica Vlatkovič, Marija Anzu- miss you, but you see I had so many conversations on the way. I tried to explain to the people on the street that I was going to see you, but they wouldn’t listen. They said they were in a hurry, which was rude. At last I met a wheelbarrow that I thought would attend to me, but I couldn’t make out what was in it. I saw some features at first then I looked through a telescope, and found it was a countenance; then I looked through a miscroscope and found it was a face! I thought it was rather like me, so fetched a looking-glass to make sure, and then to my great joy I found it was me. We shook hands, and were just beginning to talk, when myself came up and joined us, and we had quite a pleasapt conversation. I said: ‘Do you remember when we all met at Sundown?’ and myself said, ‘It was jolly there; there was a child called Magdalen,’ and me said, ‘I used to like her a little; not much, you know— only a little.’ Then it was time for us to go to the train, and who do you think came to the station to see us off? You would never guess, so I must tell you. They were two very dear friends of mine, who happen to be here just now, and beg to be allowed to sign this letter as your affectionate friends. “LEWIS CARROLL, and C. L. DODGSON.” NAGRADE Za dopise, priobčene v avgustu, priznane so bile mladinskim dopisnikom sledeče nagrade: Tony Nemgar, dr. št. 25, Eveleth, Minn. $2.00. Po en dolar pa sledečim: Annie Go-vednik, dr. št. 30, Cfiisholm, Mimi.; Marn Ann Polichnik, dr. št. ?, Chisholm, Minn.; Frances Sterle, dr. št. 92, Rockdale, III.; Johana Kumse, dr. št. G, Lorain, O.; Henry Koreni, dr. št. 200, Ely, Minn. lovič, Franica Matošič, Margareta Budrovič, Katica Sorič. Lovro Papič, Martin Baždarič, Juraj Ivčič i Euzebio Ruič. U ovoj krasnoj prestavi ovaj pu-ta istaknuti če se još naše dvi-je vršne nove sile brata Ivan Crnkovič, i Mato Jerčinovič iz Madisona, za ko j e se nadamo da če svoje uloge lijepo odigrati. “Bijedna Mara” odigrana je prvi puta u Splitu godine 1922, U Americi do sada još ni je odigrana. U njoj sudjelu u 35 lica svi u narodnim dalmatinskim i turskim nošnjama. L1 njoj se vidi kako bijedna Mara. jer ljubi Adela Simconiča, radi tvrdoglavosti svoga oca, ko ji je pun vjerskog i nacij onalnog fanatizma, gine tužna od čeznje za Adelom u samostanu u koji ju je otac šilom sa njezinom sestrom Ivanicom bacio. Več sada se opaža da naš narod u ovoj koloniji i okolici nestrpljivo očekuje 22. rujna i prema tome očekuje se veliki posjet. Zato bi preporučili svi-ma onima, koji žele dobiti sje-dalo neka kupe ulaznice una-pred. Ulaznice se prodavaju 50 centi po osobi, na vratima 75 centi. Prestava če početi točno u 4 sata posli je podne, pak bi i ovdje preporučili, da svaki dodje na vrijeme, jer se očekuje veliki posjet, da če biti kao i prigodom prestave “Grička Vještica,” kada su mnogi prisutni kroz cijelo vrijeme stojali na nogama, a neki su se morali vratiti nazad jer nijesu mogli dobiti pogodno mjesto u velikoj Sokolskoj dvorani. Dakle spremajte se svi na prvu zabavu ove sezone. Uz Sokolski Zdravo! Hrvatski Sokol. Ulaznicu možete kupiti na sljedečim mještima: Udruga Balkan, 1441 Chouteau Ave., Sokolski Dom, 1439 Chouteau Ave.; Josip Kokič, 2632 Chouteau Ave.; Josip Mi-kecin, 2654 Chouteau Ave.; Pe-tar Crnkovič, 2930 Chouteau Ave.; Anton 'Vlatkovič, 2901 Hickory St.; Vinko Bubanj, 1117 S. Jefferson Ave.; Anton Lučič, 1840 S. 12th St.; Katic Bakery, Carroll i Menard Je-rolim Ostrič, 1035 Caroll St.: Ana Hartman, J420 S. Broadway Mihovil Muich, 1800 S. 3rd St.; Slavko Petrič, 2300 S. 3rd St.; Tereza Speck, 3357 S. 7th St.; Josip Brcič, 7724 Gravois Ave.; John Sajčič, Oldenburg Ave.; Emil Ligatič, Bribirsko Selo; David Blažič, W. Flori-sant; Mate Jovanovič, Gareshe; Mate Šubert, Gareshe; Stipan Vidušič, 3511 N. Broadway: John Bimbi, 3631 N. Broadway Matt Brnčič, 2227 Sš 12th St.: Filip Mandič, 2301 Franklin Ave.; John Svast, 2318 Franklin Ave.; Hrvatski Dom, E. St Louis, 111.; Karolina Schneider. 1334 Madison, 111.; Mate Opič. First National Bank, Granite. 111. — Za Hrvatski Sokol: Juraj Ivčič, tajnik. Eveleth, Minn. Peta letna konvencija Jugoslovanske Ameriške Zveze v Minnesoti se je vršila v nede ljo dne 25. avgusta na Evele-thu, Minnesota. Začela se je ob 1:30 popoldan, in sicer smo se dali naj prvo slikati po slovenskih fotografistih: Johr> Fugina iz Evcletha in Frank Hitti iz Chisholma. Ko sta bi la gotova, smo se zbrali z Eve' leth City Band na čelu ter smo korakali v paradi po mestu. Odbor za priprave se na tem mestu naj iskrenejše zahvaljuje vsem, ki so se udeležili parade. Takoj po pohodu smo se zbrali na seji v Avditorium kjer je udeležence pozdravi) naš župan Victor E. Essling. Potem smo zborovali do pete ure popoldan. V glavni odbor Zveze so bili izvoljeni sledeči-Gporge. J. Brince, predsednik, Eveleth; Anton Lopp, prvi podpredsednik, Gilbert; Peter Krhin, drugi podpredsednik, Chisholm; Vincent Mikulich tretji podpredsednik, Aurora; John Movern, tajnik, Duluth; Louis Govže, zapisnikar, Evel- eth; Martin Sever, blagajnik. Chisholm; Leo Kukar, Gilbert. John Zalar, Biwabik, Rade Po-znanovic, Eveleth, Math Kay fes, Buhi, nadzorniki. Ob šesti uri zvečer se je vrši) banket, in je bila dvorana v Avditorium polna in vsi sedeži vzeti. Na banketu so govoril1 Thos. Schall, zvezni senator, Wm. Pittinger, zvezni kongres-man osmega minnesotskega? distrikta, državni senator Geo. Lommen, državni poslanec Mark Nolan, sodnik St. Louis okraja Edwin J. Kenney, Coun-Auditor W. H. Borgen, evelet ski župan V. E. Essling, Etbin Kristan iz New Yorka; George Brince, Jacob Ambrozich, Max Volcansek, John Arko, sloven ski odvetnik iz Chisholma in Lew Wilson, Aurora, Andrew Anderson, councilman. Joseph Kotze, tu l'ojen Slovenec, je bi! stoloravnatelj, ki je svojo nalogo prav krasno rešil. V času banketa je nam igral Martin Shuklejev orkester. In med govori smo imeli sledeči program: Miss Louise Cerna- goj, piano solo; Slovenski kvartet nam je zapel tri krasne pesmi, ki so jih vsi navzoči sprejeli z odobravanjem. Kvartet tvorijo sledeči: John Hace, Louis Lesar, Louis Rigler in John Knaus. Nato je nastopil umetnik na gosli Nick Furja-nick ter nam zaigral par komadov na violino. Violin trio. obstoječ iz Dorothy Ambrozich Anna Benchina ^md Anna Launch, nam je nato zaigral večje število slovenskih narodnih pesmi, ter žel veliko odobrava nje od udeležencev banketa. Pripravljalni odbor se tem potom javno zahvali vsem zgoraj navedenim, ki so vsaki po svoji moči pripomogli k uspehu banketa, ki je tudi v gmotnem oziru izvrstno uspel. Zatorej še enkrat lepa hvala vsem udeležencem ! Odbor za pripravo: George J. Brince, Frank Mašera, Frank Intihar, Louis Govže, George Kotze. Meadow Lands, Pa. Vsem članom društva sv. Janeza, št. 75 JSKJ naznanjam, da sem bil radi odstopa bivšega tajnika izvoljen društvenim tajnikom podpisani. Prosim torej vse, posebno pa še oddaljene člane, da se v bodoče poslužujejo spodaj navedenega naslova v zadevah, ki se tičejo tajništva. Na ta način se bodo izognili ne-prilikam in zakasnitvam. Dalje prosim vse člane, ki se osebno ne morejo udeležiti sej, da pošiljajo svoje asesmente pravočasno in v pravih svotah. Od svoje strani pa zagotovim članstvo, da bom svoje posle opravljal točno in po pravilih J. S. K Jednote. Z bratskim pozdravom, Joseph Markely, P.O. Box 508, Meadow Lands Pa. -------o-------’ RAZPRAVE O INICIATIVNIM PREDLOGIH Youngstown, O Teden za tednom zasledujem v našem glasilu mnenje članstva glede iniciativnega prec\!o-ga, katerega je predložilo naše društvo št. 108 JSKJ, da bi se namreč bolniška podpora plačevala od prvega dne, ko se javi član bolnim. Nekateri člani sc se v razpravah strogo izrazili proti predlogu našega društva in naše društvo se prinaša v luči, kot da obstoji z samih si-mulantov. Neki dopisnik nan1 poje alelujo in priporoča, da če imamo v društvu simulante, naj jih pometemo ven. Naše dru štvo s svojim predlogom ni imelo namena škodovati članstvu in Jednoti. Iniciativni predlog, kot se čita, pa ni pravilno sestavljen. Naše društvo je predlagalo, da bi se podpora plačevala od prvega pa do-zadnjega dne le za bolezni, ki so posledica poškodb, ali če se morajo bol niki podvreči operacijam. Vsak član lahko presodi, da je slabp za člana, ki je nevarno poško dovan in se nahaja v bolnišnici, pa mora čakati štiri dni za podporo. Glede takih bolnikov naj bi se točka pravil izpreme-nila, da bi bili deležni podpore od prvega dne, glede drugih bolezni pa naj bi ostalo, kakor je. To je želelo naše društvo. Da pa ne bo kateri član rekel, zakaj nismo napake popravili, odgovarjam, da zato, ker smo vedeli, da predlog itak ne bi bil podpiran, pa nismo hoteli glavnemu tajniku zopet dela napravljati. Naše društvo je stavilo predlog, kot sem gori ome nil, da bi se namreč samo za poškodbe plačevala podpora za vse dni bolezni. O tem se vsak lahko prepriča, kajti naš predlog je v glavnem uradu. Naše društ- • vo ni s tem nikomur škodovalo, zato pa imamo glasilo, da argumentiramo in ukrepamo, kako bi bilo boljše za organizacijo. Tisti dopisnik, o katerem sem že prej omenil, da nam je pel alelujo, se je tudi izrazil, da naj bi zahtevali, da bi član dobil podporo za sedem dni, četudi bi bil le en dan bolan. Jaz bi rad znal, kako bi bil tisti član zadovoljen, če bi bil štirinajst dni bolan, pa bi dobil le za en dan podporo. Vsak pravi, da so veliki asesmenti, kar pa ni res; še veliko večji bodo morali biti, če se bomo hoteli izogniti nakladam. Imeli bi še veliko za izboljšali glede naših bolniških skladov. Asesment za v dvodo-larski sklad bi moral znašati najmanj $2.20, za v endolarski pa ?1.25. S tem bi se dalo nekoliko izboljšati. Toda mi smo se že toliko privadili, da vedno več zahtevamo, kot pa smo pri volji plačati. Kar pa se tiče našega društva, lahko trdim, da do sedaj še ni imelo simulantov v svoji sredi, in če bi se kateri pojavil, bomo že sami znali paziti nanj. Tako naj bi delali tudi pri drugih društvih. Imamo pri našem društvu člane, ki so ustanovitelji Jednote, pa še niso prejeli centa iz njene blagajne. Ob enem je naše društvo v zadnjih šestih mesecih za §500 koristilo Jednoti. Toliko v pojasnilo. Zdaj pa nekoliko o iniciativah glavnega .odbora. Predlagana izprememba člena VIII., točke 1., priporoča zmanjšano delegacijo na konvenciji. Jaz sem absolutno proti tej točki, ker ni koristna. Tukaj se kaže že nekaka diktatura. Delegacijo bi se omejilo, plačevali bi zanjo stroške pa tudi člani malih društev, dasi ne bi mogli biti zastopani. Enakopravnost mora biti, saj so tudi člani malih društev naši člani in plačujejo v isto blagajno kot večja društva. Mogoče bo kateri rekel, da bo zmahjšana delegacija povzročila manj stroškov, toda razlike ne bi bilo dosti. Naše društvo tudi ni poslalo delegata na zad njo konvencijo, toda zato ni bilo nič manj stroškov. Večje število delegatov na konvenciji ne škoduje, ampak koristi. In baš tukaj je naša enakopravnost. — Kar pa se tiče predloga, da bi se pošiljalo gl. odbornike na razne društvene slavnosti na stroške Jednote, se mi ne zdi priporočljiv. Po mojem mnenju nima naše članstvo nobene koristi od tega, pač pa velike stroške. Recimo, da se vrši slavnost v državi Ohio, govornik pa pride iz Minnesonte! Koliko denarja bi to stalo, koristi pa nobene. Vsako društvo ima med svojim članstvom dobre govornike, katerim so krajevne razmere dobro znane. Zato, apeliram na članstvo, da ne glasuje za omenjena dva predloga, ker s tem se bo prihranil denar Jednoti in ohranilo bratstvo v organizaciji. — Z bratskim pozdravom, John Dolčič, tajnik dr. št. 108 JSKJ. Tacoma, Wash. Društvo Slovan, št. 176 JSKJ, je na svoji seji dne 13. avgusta razpravljalo o iniciativnem p^edlpgu društva sv. Antona, ft. 108 JSKJ. ter je sklenilo, da (Dalje na 8. •trtni) ZASTAVE, REG ALIJE in vse druffe društvene potrebščine. Pišite po vzorce in 1 jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency lor Sparton IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, - . - - - - ^ ~^ t:n:maun: MIKE UNETICH SLOVENSKI JAVNI NOTAR V REPUBLIC, PA. Opravlja točno in korektno vse v notarsko stroko spadajoče posle. Phone: 181-J, Republic, Pa. Spisal Franjo Maselj-Podlimbarski (Nadaljevanje) In z nekako vznesenostjo je zaklical trubadur v zaprte okno: “Bom tako zankal, da se bo krov zasukal—” Dalje že več ni mogel—zabučala je zemlja in se silno zazibala. Anžič se je prijel za češpljo; na smrt bled je stal poleg nje, gugajo se, kakor da pleše in mu smrt odplesava. In suče se ž njim dom in krov in ves svet. Lasje so mu stali pokoncu. še preden je mogel razbrati, kaj to pomeni, se mu zapraši kos ometa na glavo in ga omotil. Nikdar še ni izmolil tako hitro očenaša. kakor se je vse to prigodilo. Tudi radovednemu Tonetu je ob podzemskem bučanji' zamrgolelo v glavi. Položil je glavo na slamo in strmel v vrh. Kozolec je zaškripal, ko da se hočejo preklati mogočni stebri od vrho do tal. Zdelo se mu je, da se vse: hiše, kozolec, drev.jr in gora ziblje in trese liki rž, kadar jo maje veter. Natanko je slišal, da je padlo več tolarjev poleg kozolčeve babice na tla; dobro je razločil njih beli migljajoči blesk. Ponehalo je zibanje, le neko votlo grmenje mu je šumelo še po ušesih, kakor buči zadnji akord kratko odsekane, mogočne simfonije po veličanski dvorani. Domislil se je zagrebškega po tresa, o katerem je toliko čital, in strahoma je pogledal na domačo hišo, na onega pri češplji in na Smoletovo okno. Bog ve, kaj dela zdaj ona? Ali je tudi nje groza? Njeno okno je temno. Pri domači hiši se odpirajo vrata. Morda se je pri-godila kakšna nesreča, in on leži na vozu in ne pomaga! Kolike nesreč se je prigodilo v Zagrebu, koliko ljudi je bilo tam ranje-nih4!, Brž si je nategnil suknjo, nataknil klobuk—pa nov sunek ga vrže nazaj na voz. Obenem se usuje cela ploha kovinskega denarja na tla in tudi nanj je padlo nekaj komadov. Pa ta trenutek že ni utegnil pogledati okrog sebe, ker zdajci je zdrdral njegov voz, ki so mu kolesa bila prišla ob silovitem sunku izven podloge, po močno nagnjeni trati proti Smoletovi gostilni. Vse je zaplesalo okrog njega ob godbi strašnih podzemskih demonov. Zdelo se mu je, da drevesa skačejo drugo k drugemu in zopet nazaj na svoje mesto in sam da se ziblje v vozu, ko da je v leteči zibelki. Voz je letel kakor ptica, zadel ob vogel gostilne, odskočil, se obrnil v stran in zavil na travnik pod cesto, kjer se je ustavil. VII. Eden naših prijateljev, ki je preživel nekaj let na Ogrskem, nam je pravil, da se je nekoč peljal ob hudi uri preko puste in kraj njegove poti se je pasla velika čreda konj. Grmelo je in treskalo, da je bilo groza, in hiše ni bilo videti na široki ravnini nikjer nobene. Kar udari strela v čredo: dve živali sta se zvalili na tla, ostalo krdelo se je v divjem diru med gromom in treskom razpršilo po nepregledni planjavi. Bedni čikoš (konjski pastir) se je hotel zavihteti na svojega konja, da sam poleti kakor vihar po polju in z bičem uganja in kroti nepo* slušno brzonogo drhal; ali njegov iskri konj je bil nemiren in ni dal sesti nase; neprenehoma se je vrtel na mestu in plašen odskakoval. Urni zarjaveli sin puste je gibčno skakal na konja, ali ta mu je vselej odskočil. Ko se je naposled po velikih naporih vzpel na preplašeno, zbegano žival, se nagnil k vihrajoči grivi in se zagnal v daljo, je bilo izginilo bežeče konjsko krdelo že za mOjami obzorja. Tako po priliki se godi nam, pišočim to povest: velikonočni potres je zbegal krdelce oseb, o katerih pripovedujemo, in potrti in oplašeni se zaganjamo na suhega konjička svoje borne domišljije, raz katerega z mrkim očesom motrimo, kdo se iz razkropljenega krdela pokaže našemu vidu prvi. Lahko si je pridobil priznanja—in privoščimo mu ga— izborni pripovednik, ki je opisal milansko lakoto in kugo; lahko je razgrnil pred svoje neštevilne bralce kos zgodovine svojega velikega rojstnega mesta in jo mojstrski spojil z osebami svoje imenitne povesti, ker, kamor je pogledal, tja je lahko tudi segel po vzroke onih strahovitih šib božjih. Kje je nam iskati vzrokov kranjskega potresa, ko so skriti v kamenitih skladih zemlje in še ne do kraja razjasnjenem delu prirode? Nepričakovano. 1 nenadno, kakor strela z jasnega neba je zadel veliki potrer nesrečni rod slovenski. Le učinke tega strašnega pojava prirode moremo po vrsti narisati, kolikor se tičejo oseb, ki so nam znane. Namah je podzemski demon prebudil vso vas, ki je slad-kotno dremala po velikonedeljskem slavju. Vse je bežalo iz poslopij, vse je šumelo in kipelo, kakor v mlinu vse narnah oživi in se zasuče, kadar mlinar spusti zatvornico in zaklo-počejo kolesa, stope, vretena in sita, nekatera počasno in tiho, druga hitro in glasno. Malo je bilo takih ljudi, ki jih ni minila ob katastrofi mirna hladnokrvnost, mnogo pa je bilo takih, ki so odvrnili svoje misli od posvetnih stvari in skušali kakorsibodi se sprijazniti z večnostjo in potolažiti strogega sodnika. Mnenje, da bo treba zdaj zdaj storiti samo en skok iz časnosti \ večnost, mnenje, da je prišel sodni dan, se je ukoreninilo pri lahkovernih Gabrovčanih. In tudi vsa znamenja so kazala na to. Že podnevi je nekatere najbabjevernejše vaščane prevzela misel, da vrag stika pri Cijazovčevem kozolcu, če si je že podnevi upal na božji svet, kaj bi si ponoči ne, saj noč je pc gabrovških nazorih nalašč ustvarjena za črne pošasti. Vera da bo imel kralj pekla na sodni dan mnogo opravila, je naslikala v domišljiji temu in onemu to peklensko seme, prežeče na pogubljenje kristjanske duše. Pokaealo se je, da Gabrovčani niso samo veliki sovražniki tega pasjega bitja, ampak da se gfi tudi zelo boje. Marsikdo se ga je spomnil, seveda ne več v kletvi, ampak v strahu, tako da nič preveč ne rečemo, trdeč, da je tisto noč v peklu vsemu rogatemu rodu zvonikalo v levem ušesu, nekaterim dostojanstvenikom repatega plemena pa se je poleg tega nemara tudi kolcalo. Več dogodkov kaže na to, da je tisto noč pravi pravcati satan komaril po vasi, marsikomu viden. Najpoprej povemo o Anžiču, o katerem smo že slišali, kako neprijeten poljub je dobil od Lenkinega okna doli, stoječ kraj češplje. Pogleda) je ljubezni potrebni mož okrog sebe, ali ga ni nemara zasači) kakšen tekmec in mu nasul peska na glavo, ker ni imel pri rokah izdatnejših sklestkov in polen. Ljubosumnost je vsega zmožna! Pri tej priči zagleda temno, na vse strani mahajoče lovečo se postavo, ki se je speljala brez konja od kozolca' 1927 eko vasi, in to od onega kozolca, o katerem je toliko slišal e z dan in zvečer. Vedel je Anžič, da so se v starih časih dili na svetu čudeži, verjel je, da se čudeži gode tudi dan-nes, dasi tajno in nevidno za nas, ali da je to, kar se je baš odilo pri bozolcu, čudež od Boga, tega mu njegova utrjena ščanska zavest ni potrdila. Sploh pa o čudežih tisti hip ni egnil natančneje premišljevati, ker, še preden je zadel voz z znanim voznikom ob Smoletovo gostilno, je udaril Anžič \ ge in dirjihal črez drn in strn domov, kjer si ni upal iti hišo, ampak je legel v hlevu pod kravji žleb. Tu ga je začela peči vest in očital si je, da je on zakrivil jezo božjo, ki je ob takih ogromnih pojavih za kazen poslala vraga na svet, zakrivil s tem, da je na velikonedeljsko noč molil Cijazovčevi hčer; fantovske litanije. Mari bi bil čakal ponedeljka ali pa prihodnje sobote. In tem bolj ga je zapekla vest, ko je začelo iznova bobneti prav pod njegovim ležiščem, ko je hlev zahreščal nad njim, ko mu je kravica bolestno zamukala v obraz, kakor bi mu tudi ona očitala veliko krivdo. Odpustimo siromaku njegove grehe in pustimo ga, naj v potu svojega obraza pod žlebom dela pokoro, moleč lavretanske litanije! (Dalje prihodnjič) ------------—o-------------- GLASOVI Z RODNE GRUDE V Podkraju pri Radečah je umrl v starosti 61 let veleposestnik g. Anton Wetz, znan daleč naokrog po Sloveniji Svojčas je menda celih 35 lel prevažal kot brodar na Savi potnike iz Zidanega mostu v Podkraj in obratno. Posebno znan je turistom, ki so zvest! obiskovalci Kuma. Pokojnik je bil izvrsten gospodar, čvrsta korenina, mož markantne po stave z lepo dolgo brado. ? kremenitim značajem je bila v njem združena pristna slovenska dobrodušnost. Dvakrat je bil radeški župan. Bil je čvrs^ naprednjak in vedno zaveden član Sokola. Tudi lovska bra tovščina izgubi v njim vrlega, vedno za lepoto prirode navdušenega tovariša. Zanimive številke. V letošnjih pasjih dneh se je popilo v Kamniku 54,620 litrov piva in sicer od I. februarja do 30. junija, torej v 150 dneh. Piva se je iztočilo v 30 točilnicah povprečno 364 litrov dnevno. Prebivalcev je v Kamniku okroglo 2400, med temi pivcev 900. Od teh je popil vsak povprečno v 150 dneh 61 litrov piva. Občini je pripadla doklada na pivo v znesku 13,655 Din. Za tak kraj je ta poraba vsekakor pre cejšnja. Nedavno je/dospelo v Split na posebni ladji kakih 800 angleških izletnikov. Iz Splita so odpotovali na Korčulo, v Dubrovnik in Kotor, odtod pa \ Benetke. več jih je bilo v letih 1923 in 1924. Tedaj se je z veliko vnemo zidalo v centru, kakor tudi na periferiji. Leta 1923 in tudi 1924 se je zgradilo največ poslopij v obratne in poslovne svrhe, in šele pozneje so začeli v večji množini zidati tudi stanovanjske hiše, tako da je z letom 1926 začela padati cena stanovanj. S splošno gospodarsko in denarno krizo, ki se je občutila ne samo pri nas, temveč tudi drugod, pa so se odložili mnogi gradbeni načrti. To se najbolje vidi iz statistike beograjske občine—.namreč iz razmerja med gradbenimi in uporabnimi do voljen ji. Leta 1927 je mestni gradbeni urad izdal 532 grad benih dovoljenj, uporabnih pa 236, lani gradbenih dovoljenj 447, uporabnih pa samo 197. Letos do junija je bilo odobrenih 360 stavbenih načrtov, uporabno dovoljenje pa je izdano za 129 novih zgradb. Iz teh podatkov je razvidno, da se na leto ne dovrši niti polovica tega, kar se je prvotno nameravalo.* Od 1. junija naprej se gradbena delavnost zopet oživlja in mnoge stavbe, pri katerih je delo že pred meseci zastalo, so bile sedaj dovršene. Gradbena delavnost Zagreba je intenzivnejša in to baje celo v dobi, ko je bila gradbena sezona v Beogradu na višku. Tako odpade na 1923 in 1924 po 900 novih hiš in to po večini dvo in trinadstropnih. Leta 'f - :---------------------------- -----'—r e bilo 760, leta 1928 o-krog 700, letos v prvih šestih mesecih pa 250 novih poslopij, dočim jih je bilo v Beogradu v prvi polovici letošnjega leta samo 129. Kakor v Beogradu, tako se je tudi v Zagrebu gradilo večinoma večnadstropne hiše. Zagreb je zgradil letos že 6 štirinadstropnih, 22 trinadstropnih, 18 dvonadstropnih, 54 enonadstropnih, 121 pritličnih in 25 dvoriščnih zgradb. Poleg tega štiri tovarne, štiri skladišča, 10 trgovinskih lokalov in 9 barak za razne obrate. --------o-------- Kjerkoli se vam ponudi prilika, •spregovorite dobro besedo za našo vzorno, gospodarsko trdno in nepristransko J. S. K. Jednoto. --------o-------- VINSKA TRGATEV Novoustanovljeno društvo sv. Roka JSKJ v East Windsor-ju, Ontario, Canada, priredi v soboto 21. septembra plesno veselico združeno z vinsko trgatvijo, na katero vabi tudi Slovence iz Detroita in Clevelanda. RAZPRAVE O INICIATIVNIH PREDLOGIH (Nadaljevanje iz 5. stranO istega NE podpira. Zdi se nam, da tak predlog ni na mestu. Žc sedaj imamo primanjkljaj v dvadolarskem skladu, a če bi bil omenjeni predlog sprejet, bi kmalu nastal primanjkljaj tudi v endolarskem skladu. Poživljamo torej ostala bratska društva, da ne podpirajo iniciativnega predloga društva št. 108. Bratski pozdrav! Za društvo Slovan, št. 176 JSKJ: Frank Udovich, predsednik; Joseph Tencich, tajnik; John Susan j, blagajnik. 1SK0VINE Tl od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično modema slovenska . unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST. CLA1R AVE. CLEVELAND,OHIO Trgovina z železnino in pogrebni zavod Edini kat. pogrebnik v Evelethu, .Mimi., se Vam priporoča v vseh ozirih za točno in ccno postrežbo. Ne hodite v druga mesta, ampak podpirajte domačo trgovino! HELPS HARDWARE 312 Grant Ave., Eveleth, Minn. (Telefon po dnevi: 58, ponoči: 140-607) GLAS NARODA NAJ STA REJ 31 «s;? SLOVENSKI 1)NKVM& V AMERIKI. Je najbolj razfiirjen s’c'e^i si v Ameriki: donaža v5..ui Ameriki; eruvne novosti, n®',.«* list nje svetovne novosti, '—i.# izvirna poročila iz stare ° :j L’q vine; mnogo šale in prevoj ;w/' manav najboljših pisatelj® ■ Pošljite $1-0 iu pričeli gti bomo poSiH* Vs« pisma naslovite Dl' , GLAS NAROD*: 21G VV. !8lli St., New V«* Joseph Mant« JAVNI NOf11 v Ely, Minnesota OPRAVLJA T° NO IN KOREK^ VSE V NOTA1 SKO STROK0 SPADAJO# POSLE XXXIX XXXJXTZXXXX&^. L 1 ! Nn) večja in najstnrejga slovenska zlatarska trgovina ▼ A®*r {|j ^ Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE «053 St. CUir Av«. in 93« E. 79th St., Ovtaad, V desetih letih obstoja Jugoslavije je ministrstvo javnih del i::dalo za zgradbo, vzdrževanje in popravila državnih poslopij skupno 1011 milijonov dinarjev. Od tega odpade na zgradbo novih državnih poslopij za državne urade 690,460,000 Din, na popravila in vzdrževanje državnih poslopij 312,200,000 Din, za zgradbo šolskih poslopij za srednje šole 68.9 milijo nov, za osnovne šole 110.5 milijonov in za strokovne šole 30.5 milijonov Din. Nemški visokošolci na pouč nem potovanju v Dalmaciji. Iz Leipziga in Frankfurta je prispela v Split večja skupina viso-košolcev pod vodstvom znanega biologa profesorja dr. Grimpe-ja. Ob prihodu jih je sprejel in pozdravil upravitelj prirodoslovnega muzeja prof. dr. Gieo-metta. Nemški dijaki ostanejo dvd meseca v Dalmaciji, kjer bodo proučevali floro in favno dalmatinske obale. Sharon, Pa. Društvo Sloga, št. 174 JSKJ, je na seji meseca avgusta razpravljalo o iniciativnem predlogu društva št. 108 JSKJ, ter prišlo do prepričanja, da iniciativa ni na mestu, ter je ne bo-md podpirali. Točka, kot je sedaj v pravilih, je dobra in odgovarja potrebam. Za društvo Sloga, št. 174 JSKJ: Joseph Glavan, tajnik. NAZNANILO IN ZAHVALA Umrl je v svojem rojstnem domu v Ceplezu pri Cerknem vpokojeni duhovnik g. Blaž Bevk. Pokojnik je znal celo vrsto jezikov ter je mnogo prevajal. Tudi pesnikoval je. KAKO RASTEJO HIŠE V BEOGRADU IN ZAGREBU Znano je, da se od vseh mest v Jugoslaviji-največ zida -v Beogradu in Zagrebu. V zadnjih treh letih število novih zgradb v Beogradu stalno pada. Naj Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je neizprosna smrt pobrala soproga, oziroma očeta JOHNA HODNIK dne 13. avgusta 1929. Preminil Je po dvamesečni mučni bolezni. Pogreb se je vršil dne 18. avgusta na Bear Creek pokopališče. Pokojnik je bil rojen dne 27. decembra 1877 v Gorenjem Logatcu, Slovenija. Tu žalujejo za njim sledeči sorodniki: Apo- 16nija Hodnik, vdova; John (18 let), Joe (16), Henry (9) in Leo (5), sinovi; Angeline (14 let), hčerka; sestra Prances Che-šarek in polubrat Frank Brecelj. Več sorodnikov zapušča tudi v starem kraju. Spadal ,ie k društvu št. 58 J. S. K. J. in k št. 112 S. N. P. J. Obe društvi sta pokojnika spremili na pokopališče in mu z venci Izrazili zadnji pozdrav. Lepa hvala obema društvoma. Istotako lepa hvala za vence ženskemu društvu št. 324 SNPJ in lokalni organizaciji United Mine Workers of America, h kateri je ppkojnik spadal. Dalje naj bo izrečena hvala angleškemu pevskemu društvu, ki mu je v zadnji pozdrav zapelo več žalo-stink. Iskrena hvala za vence in cvetlice sledečim: Mr. in Mrs. Prank Nagode, Mr. in Mrs. Tony Chesarek, Mr. in Mrs. John Kastelic, Mr. in Mrs. Prank Kastelic, Mr. in Mrs. Joe Plis, Mr. in Mrs. Prank Oberstar, Mr. in Mrs. Blaž Godina in družina, Mr. in Mrs. Prank Daniček, Mr. John Usnik in družina,M r. in Mrs. Ignac Marinshek, Mr. in Mrs. Vincenc Strmetz, Mr. in Mrs. Prank Henigman, Mr. in Mrs. Tony Repich, Mr. Prank Kosmach in družina, Mr. in Mrs. John Otoničar in družina. Mr. in Mrs. Steve Puhek, Mr. in Mrs. Prank Gassar, Mr. in Mrs. Rudolph Cvelbar, Mr. in Mrs. Markovich, Mr. in Mrs. Marko FajgelJ. Mr. John Kolar, Mi-. John Chesarek, ses. Prances in družina in Mrs. Antonija Tostovršnik. Prav iePa hvala Mr. in Mrs. Prank Nagode, Mr: John Crn-kovichu, Mr. John Kastelcu, Mr, Franku Daničku mlajšemu in Mr. Tony Chešarku in soprogi, ki so nam pomagali in nas tolažili v težkih urah. Hvala njegovemu polbratu Franku Breceljnu, ki je iz Ekalake, Mont., dospel na pogreb; istotako znancem in prijateljem 'z Roundupa. 1 Dalje hvala vsem, ki so se udeležili pogreba in dali na razpolago svoje avtomobile v to svrho. Hvala vsem tistim, ki so ga obiskali za časa bolezni ali na mrtvaškem odru, vsem, ki so se ga spomnili s cvetlicami in zadnjim spremstvom. Ako je ime katerega izpuščeno, naj oprosti; ni se zgodilo namenoma. Ti pa. dragi soprog in oče, dokončal si pot življenja, kot zahteva neizprosni zakon. Ločil si se od nas, toda Tvoj spomin ostal bo vedno živ v naših srcih. Počivaj mirno po trudapol-nem življenju In naj Ti bo lahka ameriška gruda! žalujoči ostali: Apolonija Hodnik, soproga;. —John,...Joe,. Henry in Leo, sinovi; Angelina, hčerka. Washoe, Mont., 30. avgusta 1929. Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPE^ INTEREST ACCOUNT, je poleg poslovanja POPOLNA VARNOST pri nas naloženega denarja. Obresti po 4/2%, mesečno obrestoV3 SAKSER STATE BA 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko * spadajoče posle. _ »33 E. 185th St Cltnli ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 5400 Butler Street Pittsb« Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste..^ vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi z* stari kraj. Pišite ali pridite osebno. m Še dva skupna izleta priredimo to Jesenski in Božični Izlet ro£® 'JI Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov ptj priredimo to leto še dva skupna potovanja v stari kr- ^ novejšem, največjem in najhitrejem parniku francoske drube “ILE DE FRANCE” JESENSKI IZLET 18. OKTOBRA, 1929 M, BOŽIČNI IZLET 8. DECEMBRA, 1929 Ji , .. „ljSe *■ Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene na,*.aSii0 in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravoc® j in pošlje aro. -0, f Za pojasnila glede potnih listov, Return Permit°v na domačo |. Sakser State Ban« 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. V.