LJUBLJANSKI ČASNIK. St. 94. Ttorih 2.%. FAslopatta. 1S&I. »Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in pctik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku C gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold, 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti. Vradni del. Ker mi je zopet gospod doktor Ahačič za mlinarja Andreja Malenšeka iz Tacna, ktere-mu je voda 3. novembra 1851 vse vzela, po nabiri 19 gold. izročil, se ne zahvalim samo za ti ljudomili dar, ampak še pristavim, da ob enem ti pomoček na odločeno mesto izročim. Ljubljana 20. novembra 1851. Tomaž Glančnig, s. r. C. k. okrajni poglavar. Za 8. junija 1851 pogorele Ižance se je nabralo na poti ljubljanskega visokočaslilega kapitelna 337 gold. 43% kr. S tem , da se ob enem ti znesek na odločeno mesto odrajte , se izreče žlahtnim dobrotnikom v imenu nesrečnih serčna hvala. Ljubljana 19. novembra 1851. C. k. okrajni poglavar. Danes bo LIX. del, III. tečaja 1851, deželnega zakonika in vladnega lista za krajnsko kronovino izdan in razposlan. V Ljubljani 21. novembra 1851. Od c. k vredništvo deželniga zakonika in vladnega lista za Krajnsko. 21. novembra 1851 je bil LIX.deI, III. tečaja deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan; ki zapopade: Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 16. Avgusta 1851. Podaljšanje privilegij. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 27. Avgusta 1851. Vgasnjenje privilegij. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 8. Septembra 1851. Prenešenje privilegij. — Razpis c. k. kupčijskega ministerstva 12. Septembra 1851 Vgasnjenje privilegie. — Cesarski ukaz 5. Oktobra 1851, s kterim se odloči, kako gre potirjevati sodnijske in zemljiške-knižne takse in druge sodnijske davšine, ki so še na dolgu od časa, preden je bila postava od davšin dne 9. Februarja 1850 št. 50 d. ž. moč za-dobila. — Okoljni ukaz c. k. štaj. ilirsk. dnar-stvinega deželnega vodstva 6. Oktobra 1851. Obračba določb začasnih postav zastran davšin 9. Februarja in 2. Avgusta 1850 od kavcij za vojaške ženitve. 19. novembra 1851 je bil v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju LXVI1I. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista, in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod St. 241. Razpis ministerstva za kupčijo od 1. novembra 1851, s kterim se naznani pogodba cesarsko-austrijanske z kraljevo-bavarsko vlado o širokosti kolovozov za voznike v mejnem občenju. Št. 242. Razpis ministerstva denarstva od 11. novembra 1851, po kterem se vstanovi posebno odrajtvilo za dobovino, pod imenom „Diritto di alboragio", ki se v zunajne deržave iz morskih Ink vozijo. Št. 243. Ukaz ministerstva notrajnih zadev od 14. novembra 1851 zadevajoč prepovedbo smešnega koledarja za ljudstvo za leto 1852. Leta 1850 izdanih delov občnega deržavnega zakonika in vladnega lista je bil LV. in CXXXIX. del 12. novembra 1851 v madjar-sko-nemškem dvojnem izdanju; LXI. del v 14. novembra 1851 madjarsko-nemškem dvojnem izdanju; CXXIX. del 14. novembra 1851 v poljsko- , serbskem in romanko-neinškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Tudi danes 19. novembra 1851 bo ravno tu od ravno imenovanih delov občniga deržavnega zakonika in vladnega lista od leta 1850 XCI. del v poljsko-, rusinsko-, horvaško- in serbsko-nemškem dvojnem izdanju in CV11I. del v rusinsko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Dunaj 18. novembra 1851. Od c. k. vredništva občnega deržavniga zakonika in vladniga lista. Mevi*a«lnf tlel. Telegraf ali daljnopisnik. (Iz Novic leta 1850.) (Konec.) Vzemite zdej podobo telegrafa (6. listu priloženo) v roke in poglejte podobo 1. Moža vidite pri omari sedeti. Ta omara ima v sebi električno in magnetično napravo. Od električne naprave ne vidite clo nič; ta je v spodnjim delu omare skrila, kjer pri kolenih moža černkaste vratica vidite. Iz te omare gresta dva drata (postavimo iz Ljubljane) eden gre na Dunaj, drugi v Terst; po ravno teh dratih pride oznanilo iz Dunaja ali Tersta,ki nam jih oznani magnetična podkva, ki je v skrinici skrita, ktero na zgornjim delu omare vidite in ktera ima zunej 2 okrogla zvončka in kladviček pod čerko A. Podobo te magnetične podkve, s kufrenim dratam ovito, vidite iz skrinice vzeto v podobi 2. Kako je pa vse to narejeno, in kako se znam-nja glasijo, bomo bolj natanjko povedali. V omari, pri kteri vidite v podobi 1. moža sedeti, je skrita tista posoda, v kteri se elektrika dela. V ti posodi se namreč v vodeni žepleni kislini, ki se po domače tudi hudičevo olje imenuje, cinkovne ploše h kufrenim tako pertisnjene, de se ena ploša za drugo versti, in iz te sladnice steber postane, ki se po njegovim znajdeniku Voltovi steber imenuje, kteriga smo že v začetku tega popisa razložili. Ta mašina dela elektriko kakor delajo oblaki blisk in strelo; iz te mašine gre kufreni drat poleg magnetične igle na cesto, poleg ceste po kolih peljan, postavimo z Ljubljane, v Terst ali kam drugam, v Terstu se krog magnetične igle nazaj v Ljubljano verne in s pomočjo zemlje zopet k Voltovim stebru pride. S pomočjo zemlje — smo rekli — zakaj?Zato ker v Ljubljani in v Terstu je konec dratu v zemljo vtaknjen. Zemlja je namreč ravno tako dobra vodnica elektrike, kakor kufreni drat, in še veliko boljši. Če se tedaj konci dratu, postavimo, v Ljubljani in v Terstu v zemljo vtaknejo, se je po tem takim vodilo elektrike med Ljubljano in Terstain napravilo, ktera se spet na-se nazaj oberne. Vprašal bo kdo: kako se pa to zgodi, de elektrika, ki po dratu teče in po dratu v zemljo šine, ravno na tisti kraj tje teče, kjer drugi konec dratu v zemlji reči? Na to odgovorimo: de elektrika tam odteče, kjer je je obilno nabrane, in tje teče, kjer je manjka, kakor voda le iz višjiga kraja v nižji kraj teče, in nikdar iz nižji— ga v višji. Ali gre pa elektrika na tem teku pod zemljo ravno in nar bližno pot iz Ljubljane v Terst, ali pa morebiti velike ovinke dela, tega pa nihče ne ve. Če ravno kakih 10,000 milj pota po ovinkih gre, to elektriki nič ne de, ker je znano, de ona v eni sekundi več ko 60,000 milj pota stori. Kar drat zadene, po kterem elektrika teče, moramo povedati, de se sploh kufreni drat za to jemlje; po železnim dratu scer tudi elektrika teče, pa železni drat, če je enake debelosti kakor kufreni, sedemkrat slabši elektriko pelje kakor kufreni, tedej bi mogel biti železni drat, de bi ravno to opravil kakor kufreni, 7krat debelejši. Drat, po kterim elektrika teče, se pa ne sme nikjer tacih reči dotaknili, ktere bi elektriko na-se potegnile in tako vse delo telegrafa v nič pripravile. Zato vidite na vsakim kolu, čez kteriga je drat peljan , majhne obročke, ki so iz porcelana narejene, skozi ktere drat teče, zalo ker ima porcelan to lastnost, de nič elektrike na-se ne potegne. Tudi steklo (glaž) ima to lastnost, tode stekleni obročki bi se lože pokončali. Tak je prišla elektrika na svojim cilu in koncu na magnetično iglo, jo začne sukati, in iz tega postanejo znaminja in oznanila. Kader priteče elektrika, kakor strela, po kufrenim dratu v hišo, kjer je telegrafova omara, zasuče magneto iglo ali na levo ali na desno, magnetna igla pa premakne kladviček, ki ga v podobi I. pod čerko A vidite. Ta kladviček vdari potem na desni ali levi zvonček , ki ju nad čerko V in I vidite in sta enake podobe in velikosti, kakor je zvonec v navadnih hišnih urah, ktere bijejo. Če vdari kladviček majhno in kratko na levi zvonec, pomeni to I, če pa vdari na-nj bolj močno in potegnjeno, pomeni to II, — če pa vdari kladviček majhno in kratko na desni zvonec, pomeni to V, če pa vdari na-nj bolj močno in potegnjeno, pomeni (o VI. Lejte s temi štirimi znamnji se zamore vse pisati, kar se če, ker so si telegrafniki iz teh 4 čerk svojo celo abecedo napravili. Dve znaminji skupej napravite eno čerko, in scer takole: a se naznani z I. II. — b ali p z II. II. — c ali % z II. VI. - d ali t z V. II. — e z II. I. — f ali v z V. VI. — g, k ali c/ z VI. V. - n z I. II. — i z 1. IV. — l z VI. I. — m z VI. VI. — n z I. I. — o z VI. I. — r z V. I. — s z V. V. — w ali z II. V. — Številke pa imajo tudi svoje znamnja, namreč: 1 se naznani z I. I. — 2 z I. V. — S z V. 1. — 4 z V. V. - 5 z I II. - G z H. 1. — 7 z I. IV. — 8 z VI. I. — 9 z II. V. — O z V. II. — Postavimo: iz Dunaja oznani telegraf v Ljubljano: „Cesar pride ob 8", tedaj vdari kladviček na zvonca tele znami-nja: II. VI. II. I. V. V. Ii II. V. I. — II. II. V. I. I. VI. V. II. II. I. — VI. I. II. II. - VI. I. Preden začne, postavimo, telegraf iz Dunaja v Ljubljana oznanovati, dobi telegrafnik v Ljubljani na zvonec posebno znamnje, de naj posluša; Ljubljanske telegrafnik potem berž odgovor da, de že posluša in se k omari vsede; berž potem začne kladviček na levo in desno, majhne in kratke ali pa močnejši in daljši vdarke dajati, ki so, kakor naši bravci zdej vedo, telegrafove čerke in številke. Te čerke, kakor jih telegraf daja, zaporedama zapisuje telegrafnik, ki pri omari sedi, in iz njih potem sostavi cele besede. Komej je pa Dunajski telegrafnik izgovoril, če je, postavimo, kaj v Ljubljano vprašal, mu začne Ljubljanski telegrafnik, ki ga vidite pri omari sedeti, odgovor dajati. Kako pa to dela? — Na mizi omare vidite neko pripravo, ki ni nič druziga kakor dve kljupi (Klappen). Kakor tisli, ki na orglah ali klavirju igra, na kljupe pertiska, de glas dajo, — ravno tako pritiska telegrafnik zdej na desno, zdej na levo kljupo, rahlo ali močno, kakor so čerke, iz kterih besede obstoje, ki jih na Dunaj oznaniti hoče. Na kteri strani on tukaj v Ljubljani kljupe pritiska, na tisto stran bije kladviček na Dunaju, in tako se oznanujejo čerke; iz čerk se sostavljajo besede, iz besed pa celo oznanilo. Vidite, v tem obstoji čudovitna naprava elektro-magnetičniga telegrafa , kteriga se zamore po poslednjim dovoljenju ministerskim vsak človek poslužiti, če zato določeno plačilo odrajta, ktero je po številu čerk in po daljavi eniga kraja do druziga odmerjeno. 0 zadevali poglavnih ljudskih šol na Krajnskim. (Iz Novice.) (Konec.) Kar nauk slovenskiga in nemškiga jezika vtiče, ki se mora v poglavnih mestnih šolah kot potreben nauk za višji šole učiti, je g. nadzornik pravo pot tako dobro zadel, da njegovo vodilo zasluži sploh v vsih poglavnih šolah vsih slovenskih dežela vpeljano biti. Teško je tu se Scyle tako ogibati, da ne padeš v Karybdo, — g. Močnik se je skazal previdniga mornarja tudi o tem. Nobeniinu jeziku se tu krivica ne godi. Naravno je otrokam slovenskiga rodu, da v spodnjim oddelku 1. rszreda se uk le v samim slovenskim jeziku začne in skozi celo leto slovenski jezik v učitvi premaguje; v višjim oddelku tega razreda se enačita eden druzimu; le za 1 uro v tednu premaguje še slovenski. V 2. razredu stopi, kakor je prav, nemški za polovico naprej in učbini jezik postane zdaj nemški; enaka je tudi v 'S. razredu, vunder obderži skozi in skozi ne le v slovnici, branju in pisanju, temuč tudi v vaji mnogoverstnih pisem itd. slovenski jezik popolnama svoje pravice. Kar je na dalje v tem navodu posebne hvale vredno, je to, da so vsacimu jeziku posebne ure določene, in nadjati se je, da bo g. nad- zornik skerbno nad tem čul, da se bo njegov navod tudi na tanjko spolnoval. To je važ-riiši, kakor morebiti kdo na pervo besedo misli. Zakaj po dosedanji navadi je bilo scer tudi ukazano, da naj se slovenski jezik uči, — ali ker sta se večidel nemški in slovenski skup učila, je bilo učeniku preveč na voljo dano, da je delal karkoli je hotel. Je bi učenik slovenskimu jeziku pravičen in ga je sam dobro znal, ga ni zanemaril memo nemškiga, — je bil pa učenik nemškutarske stranke, se ve, kako je ž njim ravnal; toliko je v njem učil, daje ime imelo. Vsa ta enostranost, naj bo na ktero koli stran, je po tem navodu overžena. Ker petje veliko pripomore, da je človek veseliga pa tudi pobožniga serca, in ker Slovenci kakor Slovani sploh že od nekdaj radi pojo in mnogo prav lepih pesem imajo, veli hvale vredni navod, da se ima na vsaki po-glavni šoli tudi začetni nauk v petji vpeljati, pri kterim naj se pa posebno pobožno-cerkve-ni pevi izbirajo. Sklenemo pa to naznanilo s serčnimi željami , da bi častiti g. nadzornik tudi kmalo za druge neglavne ljudske šole na deželi navod učitve oznoval, da bi se tista svojoglavna me-šanca, ki tu in tam na Slovenskim le nauk kmečkih otrok zaderžuje, povsod odpravila, in da bi se na živo potrebo omike kmečkih otrok, ki bojo kmetje ostali, gledalo, da se bojo tega učili, kar jih pripravlja za njih prihodnji stan — z eno besedo, da bojo ljudske šole slovenskiga naroda v resnici — slovenske ljudske šole , kakor smo jih popisali v 17., 18., 19. listu Novic. Beli Krajnci onkraj hribov Gorjancov in Kočevarjev ob reki Kolpi od Metlike do Osilnice. (Iz Novice leta 1847.) V krilu naše majhne mile domovine živijo ljudstva, ki so v izobraženosti, jeziku, noši in šegah tako različne, de se ptujic ti razliki dovelj načuditi nemore. Vso pozornost pa zasluži zavolj svojiga odstopa od druzih Krajn-cov tisto ljudstvo, ki unkraj Gorjancov in Kočevarjev ob Kolpi od Metlike do Osilnice prebiva. Ko se na Gorjance od Novigamesta pri-sope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Ogulina naHrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic ktere ponoči, vsaka pri svojim možu namesto sebe škobnik pustivši,tam na ples letajo, kar vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se proti jugu od Valite skoraj do Tančegore, 4 ure delječ, razprostirajo vinske gore, in, ker sonce precej , ko na zreniku lice pomoli, svoje žarko oko na nje ravna in jih še delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico, ki kri razpali in zamakne serce. Te gore ri-vajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki is vojaške meje (mililara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je veči del, spadajo k zapadni, eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski zlogi tako de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. » Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rodeče dekleta z bistrimi, večidel plavim! očmi, in ko na smeh postavijo usta, se jim vidijo lepi drobni, ko sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, ker je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rokavi (ošpetelj), ki pokrivajo moderc in persi, in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo speti, so njih dolnja obleka. Verh tega perteniga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke.— Sta-roverka nosi, kakor Kočevarica, kožuljo iz celiga brez moderca in rokavov; nikoli je brez pregače (zastora) vidil ne boš, ki je iz volne sotkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice;od tod pride prevertani denar; revna pa vpleta prestan (rinke) ali kako sliko (podobo), ktera je iz bele kosti lepo narejena. Ta kine, ki si ga v kite vpletajo, se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo , ki po herbtu visi, in jo opre-gačo imenuje. Devica se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu visi, in nosi ria glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lase v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušec proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, op prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene; pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Iiosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita škornje, kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel (mestve) (čižme),samo s tem razločkam, de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samo tako imenovanih Vlahov, ki so na Krajnsko se naselili; med Po-Ijanci jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Žumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imaju tudi svoje posebne šege in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico hodijo, in si iz svojiga vojaško opravo omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrova-škiinu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ie in ik izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva, šva, kakor na Gorenskim. Tudi jih Primorci in Hrovatje imenujejo Krajnce. (Dalje sledi.) Austrijansko cesarstvo. Dopis #) /■'U B reže i h 12. Studenog. Mi kao pervi susedi naše bratje v Hervatskoj uvek #) Ti dopis smo nedavno prejeli od izverstne-ga pisatelja, ki nam ga je v hervaškem jeziku pisal, kakor ga tudi damo natisnuti s pristavkom, da so »Narodne novine" ravno teh misel, ki so v tej reči bolj obširno pisale. Vredn. se ^adujemo kad se kod njih kakov napredak osobito na literanom polju pojavi, jer znamo, da se taj njihov napredak u stanovitom razmerju i nas tiče; usuprot nam je verlo žao kad vidimo, da se krog medjusobno neslogu i I £ drugi koj opaki uzrok postignutje našeg občeg ulja otegotjuje. Mi se radovasmo udeči kako se sva literarna druživa u Zagrebu u nove vreme trudi da zadaču svoju dično rese al šla je hasne kad s druge strane opazit moradosmo, da uz per-kos tog hvale vrednom nastojanju pojedini!) članovah, neki nevidni djavo seme razdora i nenavisti medju omina sija, koji bi se usled znanja svoga sve to uše sjediniti i navali tu-djinstva složnom močju opirati se morali. Tako onomad, čitajuči izvestje odbora, koji je letos dramtička dela u Zagrebu razsudjivao nišam se neugodne misli obraniti mogo, da je i kod log odbora tajni ovaj nepiiatelj bratske sloge ljubavi i pravednosti — što se lepo stojiti da-de — daje rekoh, i ovde svojimi silami su-delovao, jer da loga nije, kako bi taj odbor tako nepraktično i glede napredka Jiterarnog nepravedno bio postupati i od onih, koji su se sigurno više za čast nego li za razpisane nagrade natečali, dramatično soveršenost zahtevati mogli. Usled log izvestja prispelo je na taj natečaj 6 izvornih komadah, koji su večom stra-nom izuzamši nekoje maline dosta dobri bili. Ako je indi tomu tako i ako, ko što baš ču-jemo kod poj edinih u tom odboru izim ne-znanstva strasti i osobnosti mah protele i druge tako rekuč zavele nisuzasto nije — ako ne iz drugog uzroka a to bareni za podboditi dotične kao i ostale literate — baš nijedan komad nagradjen. Zar je ilirska književnost jur tako daleko doterala, da se od nje več sada soveršene drame zahtevati mogu ? Neka svaki, kom je književno stanje ilirsko poznato, po duši kaže, da li se to, što je tek plod mnogih te mnogih natikali i izkustvah, več sada punim pravom onde zahtevati može, gdč na prama drugim narodom književnost u obče i na pose još tako rekuč na ugaru leži. Hočeli takovo postopanje, kao sto ga od strane tog odbora vidismo u buduče dobrim plodom uro-diti, to čemo viditi u buduče, ja se bojim, da če se time baš protivno onom dostiči, čemu se taj odbor nada. Svigde valja da je stanovi-sto razmerje jer kao sto goder odviše oštar nož najprie vtupi tako prestrog i pristran sud nikad dobre posledice neradja. Krajnska. Teržačani naberajo milodare za nesrečnike po Koroškim; v Gradcu za Krajnce. * 58. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista prinese sledeče: N a v o d b a za župane in županijske kvartirmojstre za opravljanje vkvartirovanja vojakov po predpisu 15. Maja 1851. (Konec.) 11. Po teh vodilih se vojaški in politični udje komisije posvetvajo, ktere staniša, ki se v cesarskih ali s pogojem najetih kosarnah ali sicer v pripravnih in rabljivih deržavnih poslopjih ne dajo najti, gre županiji dati. Po storjenim sklepu se tretji oddelk tabele napolni. Po tem se najemnine na podlagi poterjenih tarifnih cen postavijo, skup zrajtajo in izkaz z v obrazcu na desni omenjenim poterjenjem sklene in podpiše. Spisi se tako razdele, da enega mestni ali postajni komandant za svojo uredsko rabo ob derži, drugi župani za rabo služi, tretjega pa župan brez odlog okrajni oblastniji s prošnjo predloži, storiti, da se štantnina nakaže §. 12. Med tem se začne s pervi m dnem čelerti leta pravo vkvartirovanje. Od vojakov najete staniša, ki o času vkvar-tiranja prazne postanejo, se imajo vojakom odkazati, kteri me tem dojdejo. Po meri rabljenja najetih prostorov se konec četerti leta poslednji predeli III. oddelka (opomba) napolnijo in se v obrazcu na levi postavljeno poterjenje pristavi, potem se izkaz v vsih treh spiskih okrajni oblastniji pošlje, da štantnino pobota, ko se je to zgodilo, pride en spisek s nakaznim pristavkom nazaj. S 13. Ce mestni ali postajni poveljnik pri komisijskim izkanju potrebnih staniš ponudje-nega prostora ne vzame, je komisija dolžna namesti tega netegoma drugo primerno poslopje iskati, tode županiji je prideržano, predpostavljeni okrajni oblastniji pritožbo zoper to predložiti. Okrajna oblastnija razsodi potem dogovorno z vojaško oblastnijo v pervi inštan-cii to. 14. Ko so prostori najdeni, ktere ima županija za vojaške kvartire dati, in se z